SI20881A - Panelni elementi - Google Patents

Abstract

Panelni element (1) za izdelavo podne obloge iz več enakovrstnih, medsebojno povezljivih panelnih elementov (1) ima naslednje značilnosti: prvi dve stranici vsakega panelnega elementa (1), označeni za vzdolžni, imata na eni strani utor (2) in na drugi pero (3); pero (3) pošev proti ravnini položitve panelnega elementa (1) postavljenega panelnega elementa (1) je vstavljivo v utor (2) prvega panelnega elementa (1), pero (3) z utorom sosednega, enakovrstnega panelnega elementa (1) tako sodeluje, da sta medsebojno povezana panelna elementa (1) varovana proti ločilnim silam, ki delujejo v obeh pravokotno na vzdolžno stranico panelnih elementov (1) potekajočih oseh; dve drugi, kot čelni stranici označeni stranici panelnega elementa (1) imata držalni stredstvi kot na eni strani utor (15b) in na drugi pero (16b), ki tvorita vez na čelni strani dveh sosednih si panelnih elementov (1), utori (15b) in peresa (16b) čelnih stranic so drugi z drugimi povezljivi s pomočjo v bistvu prečno na ravnino položitve izvajanega spuščalnega premika panelnega elementa (1) na že položeni enakovrstni panelni element (1), tako da je panelni elemnt (1) varovan proti dvigajočim, t.j. v bistvu pravokotno na ravnino položitve usmerjenim silam.ŕ

Description

HijLSTA-WERKE HIJLS GMBH & CO. KG Stadtlohn, Nemčija

Panelni elementi

Tehnično področje

Izum zadeva panelne elemente po uvodnem delu patentnega zahtevka 1.

Panelni elementi za izdelavo pohodne obloge poda so običajno pravokotni in podolgovati; lahko pa imajo tudi drugačne obrise in so zasnovani na primer kot kvadrati. V nadaljnjem se torej izhajajoč iz običajne, pravokotne zasnove uporabljajo pojmi kot “stranica”, “čelo” in pd., ne da bi izum s tem omejevali na podolgovate panelne elemente. Ti pojmi razen tega služijo edinole za razlikovanje prvih in drugih robov pri panelnem elementu, ki so razporejeni vsakokrat po dva in dva medsebojno vzporedno in vsakokrat pod kotom glede na drugače označena robova, tako da je moč za “stranico” predvideno geometrijo panelnega elementa predvideti tudi pri drugi stranici, denimo “čelu”.

Stanje tehnike

Iz spisa GB 2 256 023 A je znan panelni element uvodoma določene vrste. Pri iz več tovrstnih panelnih elementov narejeni pohodni oblogi poda je predvideno, da se posamični panelni elementi drug glede drugega do določene mere premikajo. Na ta način se da, predvsem ko gre za lesene panelne elemente in les vremensko pogojeno “diha” ali je “dihanje” posledica vplivov vlage, izogniti stanju, ko bi delilna fuga med sosednima si panelnima elementoma zazijala, saj naj bi predvidena reža, ki je možna med sosednima si panelnima elementoma, bila v stanju prevzeti tovrstne premike naravnega gradiva lesa.

V marsikaterem primeru uporabe kot tudi v odvisnosti od stila položitve pa utegne biti zaželeno, da se gibljivost sosednih si podnih panelnih elementov kar se da omeji, da se s tem prepreči vdor umazanije v reže, ki bi utegnile nastati med sosednimi si panelnimi elementi. Iz tega razloga je znano, da podne obloge, ki ne sodijo v tuk. področje tehnike, tako izdelajo, da tamkajšnje geometrije dvojic utora in peresa same kot take ne preprečijo ločitve sosednih si podnih panelov, pa zato delajo tako, da ta elementa najprej na enostaven način sestavijo, namreč vtaknejo drugega v drugega, nakar šele ju s pomočjo lepila kot dodatnega sredstva po eni plati trdno spojijo in zavarujejo proti omenjenim ločilnim silam in ju po drugi s pomočjo omenjenega lepila tudi predpisno zamašijo, tako da pri fugi dveh sosednih si panelnih elementov ne more vdreti ne vlaga ne umazanija.

Iz spisa EP 0 085 196 Al je znana obloga, ki ne sodi v uvodoma definirano skupino panelov, za izdelavo pohodnega poda, ko je ves rob opremljen s sklopilnimi elementi, ki so komplementarni s sosednimi. Sklopilni elementi so predvideni pri dveh robovih kot na gor odprt utor in pri drugih dveh robovih kot dol obrnjeno pero (“nos”), tako da se dobi kos obloge za spojitev z nadaljnjim kosom obloge iste vrste, s tem da se ga potisne na dveh robovih hkrati, pri čemer je pero obrnjeno dol v na gor obrnjeni utor že položenega kosa obloge.

Kar zadeva panelne elemente s tuk. področja tehnike, je iz spisa WO 96/27719 znano, da z druga na drugo mej očima stranicama podolgovatega panelnega elementa, torej z vzdolžno stranico in s čelno stranico, sestavijo stik, katerega spodnje lice predvidijo kot štrleč element s sprejemnim kanalom za komplementaren ubimi element na vsakokrat nasproti ležeči stranici. Komplementarni element je izveden do določene mere na spodnji strani peresa, ki gaje moč vtakniti v utor. Po omenjenem spisu so ti ubimi obrisi zasnovani na vseh štirih stranicah enako. Nadalje je navedeno, da gre za vrstno polaganje. To pomeni, daje treba od panelnih elementov, ki jih je treba položiti drugega poleg drugega, najprej pri njihovih čelnih stranicah medsebojno povezati panelne elemente enega niza, zatem pa jih kot sklop pri njihovih vzdolžnih stranicah povezati z vzdolžnimi stranicami že položenih panelov. Tovrsten postopek pa je sorazmerno naporen in zahteven, saj imajo opraviti z na čelnih stranicah medsebojno staknjenimi panelnimi elementi.

Temu nasprotno je iz spisa uporabnega vzorca DE 200 01 788 Ul znano, da se na spoju vzdolžnih stranic na način utora in peresa predvidene ubime obrise tako oblikuje, da se drugi panel v že položeni prvi panel vstavi z zavihtitvijo, nakar se ga zavihti dol, tako da pero pride v utor. Prek temu sledečega, vzporedno z vzdolžnim robom izvedenega premikalnega giba se na čelu predvideno pero z na njem izvedenim zapahnilnim elementom vstavi v utor že položenega, bočno sosednega panela. V ta namen je vsaj spodnje lice utora na čelni stranici predvidenega utora gibke izvedbe, tako da pero na novo položenega panela v utor vstopi skupaj s svojim zapahnilnim elementom in se ga zapahne s pomočjo na licu utora izvedenega ležiščnega kanala. Ta način polaganja pa kliče po izboljšavi prav tako z vidika enostavnosti polagalnega dela.

Iz spisa FR 2 278 876 A so znani ploščni elementi, ki so na vseh štirih stranicah opremljeni z zapahnilnimi napravami, prek katerih je plošča, ki se jo polaga, z že položenimi sosednimi ploščami zapahljiva s pomočjo vtiskovalnega premika, ki je usmerjen v bistvu pravokotno na površino plošč. Podobno ureditev se dobi iz EP 0 085 196 Al.

Slednjič spis WO 00/47841 Al opisuje podne panele, ki so na vseh štirih stranicah opremljeni s štrlinami oz. ležiščnimi utori, tako da se lahko panel v navpični smeri z bočnimi zapahnilnimi napravami vtisne v komplementarno zasnovane zapahnilne naprave že položenih panelov.

Predstavitev izuma

Izum temelji na nalogi, ustvariti panelne elemente za izdelavo pohodne podne obloge, s katerimi je moč podno oblogo položiti enostavno in brez lepila in pri tem doseči naleganje sosednih si panelnih elementov drugega na drugega po možnosti brez reže in vzpostavljeno zvezo zanesljivo ohraniti.

Ta, pred izum postavljena naloga je rešljiva s panelnimi elementi z značilnostmi patentnega zahtevka 1.

Pri panelnih elementih po izumu imata torej prvi stranici, označeni za vzdolžni, po eni plati utor in po drugi pero. Drugače povedano - pri pravokotnem, smotrno podolgovatem panelnem elementu ima ena vzdolžna stranica utor in druga, nasproti postavljena vzdolžna stranica pero. Razume se, da so panelni elementi po izumu lahko tudi kvadratni in imata prvi stranici, ki nista nujno daljši od drugih dveh, o katerih bo v nadaljnjem še govor, utor in pero. Na teh prvih stranicah so utori in z njimi komplementarna peresa tako zasnovani, da drugi panelni element pri polaganju postavimo pošev k prvemu panelnemu elementu, ki je že položen, in ga zatem z zavihtitvijo ali zasukom okoli vzdolžne stranice tako zavihtimo dol v ravnino že položenega panelnega elementa, da pero panelnega elementa, ki ga polagamo, vskoči v utor že položenega panelnega elementa.

V končnem stanju položitve elementov pero drugega panelnega elementa z utorom prvega, enakega panelnega elementa, ki v končnem stanju meji na drugi panelni element, tako sodeluje, da sta drug z drugim povezana panelna elementa varovana proti ločilnim silam, ki delujejo v obeh pod pravim kotom na vzdolžno stranico panelnih elementov potekajočih oseh. Z drugimi besedami - s sodelovanjem utora in peresa se prepreči, da bi se eden od dveh panelnih elementov glede na drugega v smeri pod pravim kotom na ravnino položitve, torej navpično na površino panelnih elementov, lahko dvignil. Utor in pero imata razen tega ubima obrisa, ki sta v nadaljnjem še pobliže opisana in ki preprečujeta ločitev panelnih elementov drugega od drugega v smeri pravokotno na vzdolžni stranici in vzporedno s površino.

Po izumu so tudi na dveh drugih, kot čelna konca označenih stranicah panelnega elementa predvidena držalna sredstva, ki tvorijo čelnostranski sklop dveh sosednih panelnih elementov. Ta držalna sredstva preprečujejo po izumu enako kot držalna sredstva pri vzdolžnih stranicah, da bi se medsebojno povezani panelni elementi drug glede drugega dvignili ali da bi se v smeri pravokotno na čelni stranici in vzporedno z ravnino polaganja lahko drug od drugega ločili. Kot držalna sredstva te vrste se lahko predvidi poljubne naprave. Le-te predvsem niso nujno v obliki medsebojno ubirljivih utora in peresa, marveč zadošča, če imamo v splošnem utor ali kanal s primernim spodrezom, kamor lahko vstopi štrleč element, torej pero s štrlinama, ki ustrezata spodrezu utora, kije peresu komplementaren, ali zaskočna štrlina ali zaskočni kavelj.

Na v primerjavi s stanjem tehnike povsem nov način so čelnostranska držalna sredstva s pomočjo v bistvu prečno na ravnino polaganja potekajočega spuščalnega premika panelnega elementa, ki ga nameščamo, medsebojno spojljiva na že položeni enakovrstni panelni element. Z drugimi besedami - za razliko od stanja tehnike gre pri zapahnjenju na čelni stranici za slučaj, da se panelni element, ki ga nameščamo, pri polaganju pravilno razporedi tudi glede na čelno stranico in da pri vrtenju ali vihtenju v ravnino polaganja ne le da pride pero na vzdolžni stranici v pripadajoči utor, temveč obenem, do določene mere prek navpičnega ali pravokotno na ravnino polaganja potekajočega spuščalnega premika, tudi držalna sredstva, torej pero ali zaskočna štrlina na čelni stranici. Ta zapahnitev je po izumu smotrno tako zasnovana, da sta na opisani način drug z drugim povezana panelna elementa tudi na čelnih stranicah zanesljivo varovana po eni plati proti ločilnim silam, ki delujejo pravokotno na čelno stranico in vzporedno z ravnino polaganja, in po drugi proti dvižnim silam, ki delujejo v bistvu pravokotno na ravnino polaganja. Tako se dobi posebno enostavna in obenem zanesljiva položitev pohodne podne obloge, sestavljene iz več izumskih panelnih elementov. Z enim samim zavihtitvenim ali vrtilnim premikom se namreč panelni element, ki ga polagamo, zapahne tako v svoji vzdolžni kot tudi v svoji čelni stranici. Izum se zato nanaša tudi na postopek polaganja, kije značilen po tem, da se panel, ki ga polagamo, z njegovim peresom pri vzdolžni stranici postavi pošev k že položenemu panelnemu elementu in se ga z že položenim panelnim elementom spoji pri zavihtitvi na dol tako pri vzdolžni stranici kot tudi pri čelni stranici brez nadaljnjega premika v smeri vzdolžne stranice.

Ko oblikujemo zapahnilne obrise pri vzdolžnih stranicah, zlasti držalnega kanala in rebra, lahko predvidimo močan profil, tako da omogočimo velike držalne sile medsebojno povezanih panelnih elementov. Za razliko od pogosto uporabljanega pristopa k polaganju, ko panelni element vodoravno potisnejo k že položenemu panelnemu elementu, je po izumu predvideno, da se panelne elemente pri polaganju ne potiska vodoravno drugega v drugega, temveč se jih drugega v drugega uvaja s pomočjo zavihtitve. Tako lahko izbiramo močan profil držalnega kanala in rebra, kakršen vodoravnega premika drugega v drugega dveh panelnih elementov ne bi dopuščal. Če pa pa je profil slabotnejši ali če je robno območje elastično, pa je možno tudi običajno polaganje na način s čistim vodoravnim vtikanjem.

Omenjeno pa naj bo, da izum ni omejen na zgoraj opisani način spojitve in zapahnitve pri vzdolžnih stranicah. Nasprotno, možno je tudi, kar se na tem mestu uvaja kot novost, da se na vseh robovih v bistvu pravokotnega panela za pohodni pod, ki je lahko predviden kot laminat s srednjo plastjo iz HDF ali MDF ali kot gotov parket tako s srednjo plastjo iz HDF ali MDF kot tudi s srednjo plastjo iz lesa, predvidi zapahnilni obris, ki pri uvedbi ali vtisnjenju v zapahnilne obrise že položenih sosednih panelov vskoči v eni smeri v bistvu pravokotno na površino panelov. Z drugimi besedami - po izumu je pri čelnih stranicah predvideni zapahnilni obris, ki pri položitvi prek uvedbe v smeri, ki je v bistvu vodoravna, ubira z zapahnilnim obrisom, v

ki je z njim komplementaren, lahko predviden tudi pri vzdolžnih robovih. Čelna stranica in njej sosedna vzdolžna stranica sta denimo lahko opremljeni z eno od oblik zapahnilnega obrisa te vrste, medtem ko imata obe drugi stranici z njim komplementarno obliko. V okviru polaganja se panel te vrste tako pri vzdolžni kot tudi pri čelni stranici do gotove mere postavi k zapahnilnima obrisoma že položenih panelov in zatem vtisne v zapahnilna obrisa v bistvu pravokotno na svojo površino, tako da se na teh mestih vzpostavi vez. V zvezi s tem naj omenimo, da so vse oblike izvedb zapahnilnih obrisov, ki so v nadaljnjem opisane v povezavi s čelnima stranicama, pri tej izvedbeni obliki primerne in možne tudi za vzdolžni stranici. Nadalje naj bo še enkrat poudarjeno, da zgoraj opisana oblika izvedbe skladno s tem svoje prednosti razvije tudi brez v ostalem opisane zavihtljive vezi pri vzdolžnih stranicah. Če povzamemo, lahko po izumu za čelno stranico opisano rešitev “pritiskavca” predvidimo na vseh stranicah panela.

Izumski panelni element svoje prednosti razvije predvsem tudi pri tisti prednostni izvedbeni obliki, ko ne gre, kot je prednostno v ostalem, za laminat s srednjo plastjo iz HDF ali MDF, ampak za gotov parket, ki lahko ima srednjo plast iz HDF, MDF, umetne snovi, siceršnjega lesnega gradiva ali tudi običajnih smrekovih paličic. Zlasti kar zadeva običajno vmesno plast iz smrekovih paličic, ki imajo sorazmerno nepravilno in hrapavo površino z napakami, smolnimi šiškami in podobno, nudi izumski panelni element to prednost, da dveh na njunih vzdolžnih robovih sosednih si panelnih elementov v medsebojnem smislu ni treba premikati. Če pa bi se to zgodilo, bi gotov parket, pri katerem so pri vzdolžnih stranicah predvideni izumski zapahnilni obrisi, le stežka in le ob pomoči orodja premaknili vzporedno z vzdolžnima stranicama, da se zapahne tudi čelni stranici. Temu nasprotno po izumu v tej smeri ni potreben nikakršen premik. Čelni stranici se druga z drugo ubereta in na tem mestu medsebojno zapahneta med tem istim premikom, namreč premikom vtaknilne zavihtitve, ki skrbi za zapahnitev pri vzdolžnih stranicah, v bistvu brez vodoravnega premika.

Prednostne podrobnosti izuma so opisane v ostalih patentnih zahtevkih.

V zadevi zanesljivosti zapahnitve predvsem na vzdolžni stranici je prednostno, da je pero tako zasnovano, da ima le-to na svoji spodnji strani v vzdolžni smeri peresa potekajoče rebro in da ima utor v skladu s tem na svoji spodnji strani, t.j. na spodnjem licu utora, držalni kanal za sprejem rebra. S tem so bile dobljene dobre skušnje tako v zadevi enostavnega kot tudi zanesljivega polaganja.

Kot smotrno je predvideno, da je utor pri svojem ustju na gor odprt za olajšanje vstavitve peresa pošev postavljenega panelnega elementa. Tako lahko na spodnji Strani peresa predvideno rebro iz peresa dol sorazmerno daleč štrli in je zato moč v položitev podne obloge vnesti velike držalne sile, ki v ravnini položitve poda lahko zanesljivo preprečujejo ločitev sosednih si panelnih elementov, torej razstavitev prečno na vzdolžno smer panelov. Posnetje zgornjega lica utora namesto posnetja spodnje strani peresa je nadalje prednostno, saj pero tako zgoraj kot tudi spodaj v utoru naleže v območju, ki se nahaja sorazmerno globoko v utoru, in je, ker je razdalja med dotikalnima in veznima točkama vezi, ki sta si najdlje narazen, sorazmerno velika, vez izjemno stabilna.

Smotrno je predvideno, da se z geometrijo utora in peresa dobijo med panelnima elementoma skupaj štiri stična mesta in s tem zadovoljiva stabilnost tudi proti ločilnim silam, ki delujejo prečno na ravnino položitve poda in ki bi utegnile voditi denimo k pridvignjenju oz. zataknitvi enega panelnega elementa ob drugega. Nehoteno ločitev bi utegnil sprožiti ali jo podpreti zavihtitven premik nasprotno zavihtitvenemu premiku okoli vzdolžne stranice, ki je potreben za zapahnitev na tem mestu. Štiri stična mesta tak nehoten zavihtitveni premik dveh povezanih panelnih elementov otežujejo in lahko imajo za posledico predpisno zaskočno vez, ko je treba za razstavitev medsebojno spojenih panelnih elementov najprej premagati silo zaskočenja. Predvsem sta prvi stični mesti predvideni na zgornji in spodnji strani peresa. Tretje in četrto stično mesto sta drugo od drugega smotrno tako ločeni, da se pri tretjem stičnem mestu, smotrno med držalnim rebrom in držalnim kanalom, vzpostavi stik v smeri vzporedno z ravnino položitve, torej običajno vodoravno, zlasti pri stranski steni držalnega kanala. Pri četrtem stičnem mestu, ki se prednostno nahaja pri prednjem koncu spodnjega lica utora in na mestu poleg rebra, leži stik pod kotom k smeri tretjega stičnega mesta, prednostno v smeri, ki je v bistvu navpična, tako da je položaj dveh medsebojno povezanih panelnih elementov v navpični smeri, zlasti pravokotno na ravnino položitve, natančno definiran.

Nadalje se daje prednost rešitvi, da ravnino utora oz. peresa prestavimo dol, tako daje nad utorom oz. peresom predvidena vsaj enako velika ali v danem primeru celo večja debelina gradiva kot pod utorom oz. peresom. Na ta način se med uporabo pohodne podne obloge, torej pri vsakdanji uporabi, nastopajoče tlačne sile oseb ali pohištva bolje prenašajo in le-te zvezo utora in peresa obremenjujejo manj, tako da na dvojico sosednih si panelnih elementov delujejo manjše ločilne sile.

Prednostno je nad peresom pripravljena do zgornje strani panelnega elementa raztezajoča se zgornja stična ploskev in smotrno je predviden kanal za sprejem lepila, če gre za trajno položitev panelnih elementov, ki naj bi bili medsebojno povezani z lepilom. Pri tem kanalu za sprejem lepila gre lahko za izrez, ki poteka vzdolž peresa in nad peresom pod zgornjim robom panelnega elementa, saj je v območju tega zgornjega roba predvidena stična ploskev za naleganje na sosedni panelni element.

Nadalje, prednostno sta med sosednima si panelnima elementoma lahko predvideni dve stični ploskvi, ki preprečujeta premike v obeh smereh prečno na vzdolžno smer

-1010 panelnega elementa: na eni strani stična ploskev med panelnima elementoma, tako da panelnih elementov ni moč medsebojno zbližati onstran nje; na drugi kot druga dotikalna ploskev naležna ploskev med držalnim kanalom po eni plati in rebrom po drugi, tako da sta sosedna si panelna elementa varovana proti ločilnim silam, ki bi en element povlekla iz drugega. Na ta način je možna položitev panelnih elementov ne le brez rege, temveč tudi brez fuge oz. špranje, in s tem higiensko brezhibna podna obloga s po možnosti sklenjeno površino.

Zapahnitev pri vzdolžnih stranicah prek utora in peresa se še dodatno olajša, če se spodnja stran peresa proti prostemu koncu peresa vzpenja. Na ta način se da za položitev predvideni panel posebno enostavno s peresom poševno postaviti k že položenemu panelu in ga zatem zavihteti.

Med zavihtitvijo pri polaganju panelnega elementa naj bi bila premagana zaskočna točka. Ta zaskočna točka po opravljeni položitvi zagotavlja zanesljivo ohranitev lege položenega panelnega elementa. Da dobimo kar se da mehko zaskočno karakteristiko, s čimer poenostavimo polaganje, je smotrno predvideno, da se to zaskočno točko predvidi med rebrom na eni strani in držalnim kanalom na drugi, pri čemer je držalni kanal v območju te zaskočne točke zaokrožen s čimvečjim polmerom, tako da se ne dobi nenadno naraslo, temveč po možnosti kar se da mehko nastajajočo zaskočno silo, ki jo je treba premagati.

Smotrno je predvideno, da se vzdolžni utor panelnega elementa priključi k desnemu koncu utora čelne strani, pri čemer sta oznaki “desno” in “levo” izbrani glede na gledanje od zgoraj in od zunaj, torej ne s središča panelnega elementa, na dokončno položen, s svojim licem gor obrnjen panelni element. Ta ureditev utora je za vsakdanji način polaganja panelnih elementov neobičajna in presenetljiva, saj se običajno vzdolžni utor panelnega elementa veže na levi konec utora čelne strani.

-1111

V običajni sistematiki polaganja, kakršno izvajajo poklicni polagalci podov in kakršno poznamo iz navodil za polaganje trgovsko vsakdanjih podnih panelnih sistemov, se predvideva, da se podno oblogo začne polagati v določenem kotu prostora. Da dosežemo zanesljivo zvezo dveh sosednih si panelnih elementov, je običajno treba uporabiti določeno pritisno silo. V ta namen se običajno uporabi udarno klado, ki sejo namesti na rob z utorom za položitev pripravljenega panelnega elementa in ki prevzame in porazdeli prek kladiva vnesen udarec, tako da priključevani panelni element s svojim peresom vstopi v utor že položenega panelnega elementa.

V praksi ne gre izključiti slučaja, predvsem ko pod polaga laik, da se udarno klado na rob z utorom namesti postrani in zato pri udarcu obstaja nevarnost nedopustno velike sile na rob. Možna posledica je deformacija roba panelnega elementa in poškodba površine, tako da na deformiranem mestu lahko nastane neželena fuga ali da tam nastane gor štrleč stični rob. Za nameček je tam lahko v nevarnosti zaželena zaščita poda proti vlagi.

Geometrija, ki jo predlagamo, olajša nevsakdanjo sistematiko polaganja, ko pri ohranitvi vsakdanje smeri polaganja udarno klado ne namestimo na rob z utorom panelnega elementa, ampak na rob s peresom. Pritisne sile, ki jih je treba uporabiti pri udarcu, da se panelna elementa medsebojno zaskočita, niso tolikšne, da bi prišlo do deformacij peresa, ki bi škodile zvezi obeh panelnih elementov. Pri namestitvi udarne klade na pero površina panelnega elementa nikakor ni soudeležena, tako da je želena kakovost površine podne obloge zanesljivo zagotovljena.

Za zapahnitev pri čelni stranici je v ospredju oblika izvedbe, ko imata tako čelnostranski utor kot tudi čelnostransko pero prednostno reži podoben izrez, pri čemer sta izreza v gotovem stanju položitve drug k drugemu tako obrnjena, da se da vtakniti tuje pero. Prek tega tujega peresa sta v tem primeru na čelnih stranicah drug na drugega nalegajoča panela varovana proti dvignjenju.

-1212

Alternativno seje pri določeni obliki izvedbe naletelo na dobre skušnje, ko je na čelni stranici razporejeno pero opremljeno z najmanj eno na kavelj spominjajočo štrlino, ki je smotrno izvedena na eni ali obeh bočnih stenah peresa. Kavlja sta lahko zasnovana kot zaskočna kavlja, pri čemer sta v smeri vtikanja pošev zasnovana, medtem ko v bistvu vzporedno z ravnino položitve postavljena štrlina preprečuje dvignjenje. Alternativno so take štrline lahko, se razume, zasnovane tudi na stranskih bokih čelnostranskega utora.

Slednjič so se dobri rezultati dobili pri izvedbeni obliki, pri kateri je pero, smotrno na svojem koncu, opremljeno z najmanj enim izbočenjem ali z žmulo, ki jo je moč vložiti v na primeren način izrezani območji na robovih dna utora čelnostranskega utora. Da se pride do dodatne elastičnosti za tovrstno zapahnitev, sta ta izreza lahko večja od izbočenj v peresu.

Kratek opis skic

V nadaljnjem kot primere pobliže opisujemo v skicah predstavljene izvedbene oblike izuma. Pri tem kaže

SL. 1 sklop utora in peresa vzdolžnih stranic dveh medsebojno povezanih sosednih si panelnih elementov, v prečnem preseku,

SL. 2 in 3 sklop s SL. 1 v dveh različnih stadijih polaganja,

SL. 4 panelni element v prostorski predstavitvi s pogledom na zgornjo stran, shematično in brez podrobnosti,

-1313

SL. 5 in 6 pero oz. utor na čelnem koncu panelnega elementa po prvem izvedbenem primeru, v prečnem prerezu, in

SL. 7 do 13 nadaljnje primere izvedbe zvez peresa in utora vsakokrat na čelnem koncu panelnega elementa, prav tako v prečnem prerezu.

Izčrpen opis prednostnih primerov izvedbe izuma

V skici SL. 1 sta z 1 označena istovrstna panelna elementa, pri čemer ima en panelni element 1 utor 2 in drugi panelni element 1 pero 3, ki sega v utor 2 sosednega panelnega elementa 1. Debelina gradiva panelnih elementov 1 nad utorom 2 oz. nad peresom 3 je za malenkost večja od debeline pod utorom 2 oz. peresom 3, tako da se tlačne obremenitve od oseb ali pohištva lahko sorazmerno dobro prenašajo in le-te zvezo utora in peresa kar se da malo obremenjujejo.

Proti silam, ki imajo tendenco dviganja, sta panelna elementa 1 varovana na eni strani z učinkom zobnega ubiranja s strani utora 2 in na drugi s peresom 3, prav tako proti dol delujočim pritisnim silam dodatno k podprtju panelnih elementov 1 s strani podlage, na katero sta položena oba ta panelna elementa 1.

Proti ločilnim silam, ki delujejo prečno na vzdolžno smer panelnih elementov 1, sta panelna elementa 1 varovana prek dotikalne ploskve 4. Vzdolž te dotikalne ploskve 4 rebro 5, ki se nahaja na spodnji strani peresa 3, nalega na bočno steno držalnega kanala 6.

Sile, ki delujejo proti tem ločilnim silam, t.j., ki panelna elementa 1 tiščijo drugega k drugemu, prevzame stična ploskev 7, kjer panelna elementa 1 nalegata drug na drugega in ki poteka od zgornjega roba obeh panelnih elementov 1 dol.

-1414

S skice SL. 1, ki kaže stanje po položitvi, se vidijo štiri stična mesta 8a do 8d, pri čemer je stično mesto 8c identično z dotikalno ploskvijo 4. Prek teh štirih stičnih mest 8a do 8d sta panelna elementa 1 fiksirana glede ločevalnih ali odklonilnih sil, tako da je možen edinole paralelni medsebojni premik obeh panelnih elementov 1 v njuni vzdolžni smeri, ne da bi bilo treba premagati dodatne držalne sile.

Skica SL. 1 kaže zvezo panelnih elementov 1 brez lepila. Izrez 9 nad peresom 3 in pod zgornjo stično ploskvijo 7 pa lahko služi kot kanal za sprejem lepila, če je lepila preveč, ko panelna elementa 1 s pomočjo lepila medsebojno povezujemo trajno in z zapolnitvijo fug.

Skica SL. 2 kaže panelna elementa 1 med polaganjem. Pri tem je levi panelni element

I, od katerega vidimo utor 2, že položen. Drugi panelni element 1 z njegovim peresom 3 namestimo pošev k stranskemu robu prvega panelnega elementa 1 in pri tem pero 3 v utor 2 potisnemo kar se da globoko. To je olajšano s tem, ko ima utor 2 tak zgornji rob 10, ki proti ustju utora 2 poteka vzpenjajoče se in na ta način tvori vstopni kanal

II, ki ga vidimo zlasti na SL. 1.

Tudi pero 3 ima tako spodnjo stran 12, kije upoševljena proti prostemu koncu peresa 3, t.j., ki poteka vzpenjajoče se, tako da se da desni panelni element 1 v njegovi poševni postavitvi, kot jo vidimo na SL. 2, potisniti globoko v utor 2. To vtaknilno gibanje omejuje na eni strani stik peresa 3 z zgornjim in spodnjim mejnim robom utora 2 in na drugi strani stik obeh panelnih elementov 1 v območju njune zgornje stične ploskve 7.

V skici SL. 3 je desni panelni element 1 v primerjavi s SL. 2 bolj položen, t.j. manj strm, tako da smo ga lahko še globlje potisnili v utor 2. Rebro 5 pri tem s svojim zaokroženim spodnjim robom zadene ob odsek 14, ki poteka med držalnim kanalom 6 in stranskim robom panelnega elementa L Prehod od tega odseka 14 k držalnemu

-1515 kanalu 6 poteka s sorazmerno velikim polmerom; pri predstavljenem primeru izvedbe polmer te zaokrožitve ustreza v bistvu polovici širine držalnega kanala 6 oz. polovici širine materiala pod odsekom 14.

S to “mehko” zaokrožitvijo med odsekom 14 in držalnim kanalom 6 se pri nadaljnjem vtikanju peresa 3 v utor 2 zlagoma vzpostavi zaskočna sila, ki jo je pri polaganju desnega panelnega elementa 1 treba premagati, dokler oba panelna elementa tedaj nista razporejena v medsebojni zvezi, kot je razvidna s skice SL. 1. V tem stanju položitve se panelna elementa 1 stikata brez špranje, a tudi brez napetosti, pri čemer držalni kanal 6 rebro 5 sprejme brez napetosti. Zaskočna sila, ki bi jo bilo treba v primeru dvignjenja položenega panelnega elementa 1 vnovič premagati, varuje zvezo obeh panelnih elementov 1. Omeniti je še, da sta ubima obrisa tako speljana, da gre pri peresu 3, ki se ga vtika, za nadmero. Z drugimi besedami - razsežnost pri panelu, ki ima pero 3, med dotikalno ploskvijo 7 in po SL. 1 desnim robom rebra 5, torej stičnim mestom 8c, je večja od ustrezne mere pri panelu, ki ima utor, torej mere med stičnim mestom 7 in onim mestom držalnega kanala 6, kjer gre za tretje stično mesto 8c. Omeniti je tudi, daje držalni kanal kot celota rahlo zaokrožen in daje zaokrožena tudi spodnja stran rebra 5. Pri tretjem stičnem mestu 8c pa gre za tako mesto, da je tangenta nanj vsaj v bistvu navpična, tako daje na ta način položaj panelov drug glede drugega v vodoravni smeri določen. Tudi stično mesto 8d se nahaja v okolici držalnega kanala 6 na zaokroženem območju. Tangenta nanj pa je v predstavljenem prednostnem primeru izvedbe v bistvu vodoravna, k tretjemu stičnemu mestu 8c splošno pod kotom postavljena, tako da je položaj panelov drug glede drugega v navpični smeri določen in so tudi pri neravni podlagi preprečene tako ločitev kot tudi razlike višin.

S SL. 4 vidimo v čisto shematični in prostorski predstavitvi panelni element 1 z utorom 2 oz. peresom 3, ki vsakokrat vzdolžno potekata. Panelni element 1 je postavljen v pripravljenosti za položitev, torej s svojim licem zgoraj. Tudi na čelnih

-1616 straneh ima ta panelni element 1 utor 15 čelne strani in pero 16 čelne strani. Vzdolžno potekajoči utor 2 je pri tem, če ga gledamo v smeri “B” od zgoraj in z zunanjosti panelnega elementa 1, vezan na desni konec utora 15 čelnega konca. Na ta način je ob ohranitvi običajne smeri polaganja podne obloge možna sistematika polaganja, pri kateri, če se dela z udarno klado, te udarne klade ne namestimo na oni stranski rob panelnega elementa 1, kjer se nahaja utor 2. Udarno klado se da namestiti neposredno na pero 3, tako da se da celo pri pošev postavljeni udarni kladi z zanesljivostjo izključiti poškodbe površine panelnega elementa 1.

Na vzajemnost vezana spodreza utora 2 vzdolžne stranice oz. peresa 3 vzdolžne stranice, t.j. predvsem zasnova rebra 5 in držalnega kanala 6, sta v danem primeru lahko velika, saj vtikanje drugega v drugega v vodoravni smeri, t.j. v ravnini polaganja, ni predvideno. Temu nasprotno pa poudarjena spodreza pri geometriji utora in peresa na čelnih straneh nista predvidena, tako da se da pri tej različici s premikom dveh sosednih si panelnih elementov 1 drugega vzdolž drugega čelno stranico premaknjenega panelnega elementa 1 povezati z nadaljnjim, tretjim panelnim elementom 1.

Skici SL. 5 in 6 kažeta zasnovo po izumu peresa 15 čelne stranice in utora 16 čelne stranice; pero 16b se ne razteza v vodoravni ravnini panelnega elementa 1, ampak dol v bistvu pravokotno na to ravnino. Odgovarjajoči utor 15b je skladno s tem odprt gor za sprejem peresa 16b.

Pri tovrstni zasnovi utora 15b čelne strani in peresa 16b čelne strani izberemo polaganje, ko za položitev pripravljeni panelni element 1 poševno pritaknemo k že položenemu panelnemu elementu in ga nato na opisani način zavihtimo dol. Zatem pa ta panelni element nič več ne premikamo vodoravno. Panelni element namreč z njegovo čelno stranjo že od samega začetka tako položimo, da le-ta prekriva že položeni panelni element 1, tako da se pri zavihtitivi dol za položitev pripravljenega

-1717 panelnega elementa čelna stran le-tega s peresom 16b vgrezne v utor 15b čelne strani že položenega panelnega elementa 1. Četudi gre natančno vzeto pri premiku spuščenega panelnega elementa 1 za nihalni gib, moremo parjenje utora 15b in peresa 16b v bistvu opisati kot spuščalno gibanje, ki se izvede prečno na ploskev panelnega elementa 1.

Pri tem ima utor 15b spodrez in v obrisu peresa 16b sta odgovaijajoči štrlini, ki sta v predstavljenem, povsem shematičnem primeru izvedbe rahlo kroglastega preseka, tako da se po premaganju zaskočne sile, s katero pero 16b vtisnemo v utor 15b, lahko vzpostavijo držalne sile, ki položeni panelni element 1 tudi v čelnem območju varujejo proti dvižnim silam in omogočajo vzpostavitev gladke podne površine brez stičnih robov tudi v območju delilnih mest pri čelnih robovih dveh sosednih si panelnih elementov.

V skicah SL. 5 in 6 predstavljeni, čisto shematično in kroglasto predstavljeni obris peresa 16b in utora 15b omogoča ob premaganju odgovarjajočih zaskočnih sil neporušno razstavitev panelnih elementov 1 in razstavitev njune vezi na čelnih stranicah. Zlasti ko je pero 16b na svoji spodnji strani razmeroma mehko divergentno in se dalje zgoraj v močnejši meri spet oži, se lahko predvidi, da se olajša razmeroma lahko vstavljanje peresa 16b v utor 15b in nasproti temu dobijo bistveni večje držalne sile, ki vsekakor tudi otežijo razstavitev obeh panelnih elementov 1. V tem primeru se lahko predvidi, da se čelni stranici druga od druge ne ločita s premaganjem zaskočnih sil, ampak prek premikalnega giba, ko se utor 15b in pero 16b medsebojno premakneta v njuni vzdolžni smeri.

Utor 15b ima prednostno večji prosti prečni presek kot to omogoča prečnemu preseku peresa 16b, tako daje pero 16b znotraj utora 15b lahko držano brez napetosti ali z dol delujočim prednapetjem in je tudi pri določenih zmernih odstopkih peresa 16b zagotovljeno, da med peresom 16b in utorom 15b ne more priti do nikakršnih pritisnih

-1818 mest, ki bi pero 16b tiščala gor in v danem primeru skrbela za stični rob v območju delilnega mesta med čelnima stranicama sosednih si panelnih elementov. Namesto tega je prednostno predviden izključno stik v vsakokrat zgornjem območju med utorom 15b in peresom 16b, tako daje pero 16b v utoru 15b zanesljivo držano na osnovi spodreza utora 15b.

V skicah SL. 7 do 13 so predstavljene nadaljnje različice izumskih zapahnilnih obrisov pri čelnih stranicah, ki ju je moč splošno označiti kot utor 15b in pero 16b. Pri izvedbeni obliki po SL. 7 je pero 16b zasnovano kot dol štrleča stojina pri pasnici, ki je zasnovana pri zgornjem robu na desni strani skice nahajajočega se panela. Pero 16b pride pri zavihtitvi dol na desni strani skice nahajajočega se panela v utor 15b. Pri prikazanem primeru izvedbe pride do dokončne zapahnitve prek vzporedno s čelno stranico vtaknjenega samostojnega peresa 17, ki ga sprejmeta deloma stranica peresa in deloma bok utora. Na ta način se da desni, k levemu panelu položeni panel s svojo čelno stranico zapahniti s sosednim panelom. Za varovanje v (po skici SL. 7) bočni smeri skrbi vez peresa in utora in proti dvigu sta panela varovana prek samostojnega peresa 17.

Pri primeru izvedbe po skici SL. 8 je za varovanje proti bočno delujočim silam, ki stremijo za premikanjem, poskrbljeno prav tako z vezjo peresa in utora, pri čemer je v tem primeru pero zasnovano pri prednjem koncu pasnice. Le-to ima nadalje dva poševna boka, ki ju sprejmeta poševna boka utora 15b. Desni panel se torej ne more dvigniti, ne da bi se vsaj malo pomaknil v desno. To pa preprečuje že dvig panela, tako da sta tudi pri tej obliki izvedbe oba panela medsebojno povezana neločljivo v vseh smereh.

Pri izvedbeni obliki po SL. 9 se varovanje proti dvigu doseže s tem, da ima pero 16b enostransko poševen bok. Na drugi strani gre pri ravno izvedenem boku v pokazanem primeru za kavljaste štrline 18, ki preprečujejo dvig na desni strani nahajajočega se

-1919 panela. Z drugimi besedami - na način tmeka ali zaskočnega kavlja zasnovane štrline 18 preprečujejo, da bi se ravni bok utora ob le-teh lahko premaknil, da bi se desni panel dvignil.

Pri obliki izvedbe po SL. 10 se to doseže s tem, da ima pero 16b sicer v bistvu ravna boka, katerih prednja konca sta pa nekoliko kroglasta ali imata žmuli. Utor 15b je skladno s tem v kotnih območjih vsaj malo izrezan, tako da obstaja spodrez, kamor lahko vskočita odebelitvi peresa.

Izvedbena oblika po SL. 11 je podobna oni s SL. 9, pri čemer imata pero in utor ravna boka in so pri peresu štrline 18 izvedene na obeh bokih in na desni strani nahajajoči se panel držijo v položeni legi in ga varujejo proti dvigu.

Na SL. 12 gre za na SL. 10 predstavljenemu primeru izvedbe podoben izvedbeni primer, pri čemer je trebuh 19 ali krogelna zaobljenost pri prednjem koncu elementa peresa predvidena edinole za en bok in skladno s tem je utor samo v enem kotnem območju zasnovan z izrezom 20, ki sprejme to zaobljeno tvorbo. Izrez 20 je razen tega, kot v primeru izvedbene oblike po SL. 10, malo globlji kot bi bilo treba za trebuh pri peresu, tako daje okolišnemu območju podeljena določena podajnost in je možno elastično vskočenje.

Slednjič je pri izvedbenem primeru po SL. 13 varovanje proti dvigu zagotovljeno s tem, da sta pero in utor medsebojno tako odmerjena, da je pero malo širše od prejemnega utora, tako da v položenem stanju obstaja tesen ujem, ki panela drugega z drugim zanesljivo drži. Na ta način je tudi v tem primeru desno nahajajoči se panel pri svoji čelni stranici varovan proti dvigu.

Claims (12)

1. Patentni zahtevki

   1. Medsebojno povezljivi panelni elementi (1) iste vrste za izdelavo podne obloge iz več medsebojno povezljivih panelnih elementov (1), z naslednjimi značilnostmi:

   prva robova, imenovana stranici, vsakega panelnega elementa (1) imata na eni strani utor (2) in na drugi pero (3), pri čemer pero (3) na svoji spodnji strani obsega v vzdolžni smeri peresa (3) potekajoče rebro (5), medtem ko utor (2) na svoji spodnji strani obsega držalni kanal (6) za sprejem rebra (5) panelnega elementa (2), ki se ga priključuje, pero (3) panelnega elementa (1), postavljenega pod kotom proti ravnini položitve prvega, enakovrstnega panelnega elementa (1), je v omenjeni utor (2) omenjenega prvega panelnega elementa (1) tako vstavljivo, da se da omenjeni panelni element (1) zavihteti pri svojem vzdolžnem robu in okoli tega dol v ravnino položitve že položenega prvega panelnega elementa (1), tako da se pero (3) panelnega elementa (1), ki se ga polaga, vtakne v utor (2) že položenega prvega panelnega elementa (1) in rebro (5) sprejme držalni kanal (6), pri čemer omenjeno pero (3) sodeluje z omenjenim utorom (2) sprejemajočega istovrstnega panelnega elementa (1), tako da sta medsebojno ubirajoča panelna elementa (1) varovana proti ločilnim silam v obeh oseh, potekajočih pravokotno na stranico omenjenih panelnih elementov (1), dva druga robova, imenovana konca, omenjenega panelnega elementa (1) imata držalno sredstvo, kakršno je na eni strani utor (15b) in na drugi pero (16b), ki tvorita končno vez drugega z drugim spojljivih panelnih elementov (1),

   -2121 pri čemer se omenjeni končni utori (15b) in peresa (16b) združijo prek spuščalnega premika omenjenega panelnega elementa (1) na že položeni enakovrstni panelni element (1), izvedenega v bistvu prečno na omenjeno ravnino polaganja, tako da se omenjeni panelni element (1) zavaruje proti silam, ki bi ga dvignile, t.j. premaknile v bistvu pravokotno na omenjeno ravnino položitve.
2. 2. Panelni elementi po zahtevku 1, značilni po tem, daje zgornji rob (10) omenjenega stranskega utora (2) na gor proti ustju omenjenega utora (2) kot rampa posnet, tako da obstaja vtaknilni kanal (11) za omenjeno pero (3) drugega, proti omenjeni ravnini polaganja pod kotom postavljenega panelnega elementa (1).
3. 3. Panelni elementi po zahtevku 1 ali 2, značilni po tem, da imata omenjena stranski utor (2) in pero (3) dveh drug z drugim ubirajočih panelnih elementov (1) štiri določena stična mesta (8a, 8b, 8c, 8d).
4. 4. Panelni elementi po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilni po tem, daje debelina omenjenega panelnega elementa (1) nad omenjenim peresom (3) ali utorom (2) vsaj tolikšna kot debelina gradiva omenjenega panelnega elementa (1) pod omenjenim rebrom (5) oziroma utorom (2).
5. 5. Panelni elementi po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilni po tem, da gre nad omenjenim peresom (3) za zgornje, tja do omenjene zgornje strani omenjenega panelnega elementa (1) segajoče stično ploščinsko polje (7) in gre pod omenjenim stičnim ploščinskim poljem (7) za vdolbino (9) za sprejem posebnih snovi, kot je lepilo.

   -2222
6. 6. Panelni element po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilni po tem, da gre pri drug z drugim ubirajočih enakovrstnih panelnih elementih (1) za stik tako pri omenjenem zgornjem stičnem ploščinskem polju (7), ki določa spoj omenjenih panelnih elementov (1) drugega z drugim, ko tudi pri na eni strani omenjenem držalnem kanalu (6) in na drugi pri omenjenem rebru (5), tako da to tako nastalo spodnje stično ploščinsko polje (4) določa vlečni premik, ki omenjena panelna elementa (1) v omenjeni polagalni ravnini loči od omenjenega poda, pri čemer omenjeni stični ploščinski polji (4, 7) tvorita zvezen brezšpranjski stik omenjenih dveh panelov (1) drugega z drugim.
7. 7. Panelni elementi po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilni po tem, da je spodnja stranica omenjenega peresa (3) kot rampa na gor posneta proti prostemu koncu omenjenega peresa (3).
8. 8. Panelni elementi po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilni po tem, da je med omenjenim držalnim kanalom (6) in stranskim robom omenjenega panelnega elementa (1) nahajajoči se prehod od omenjenega držalnega kanala (6) k odseku (14) spodnjega roba omenjenega utora (2) zaokrožen s sorazmerno velikim polmerom.
9. 9. Panelni elementi po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilni po tem, daje omenjeni, vzdolž stranice omenjenega panelnega elementa (1) potekajoči utor (2) vezan na konec omenjenega končnega utora (15), kije desni.
10. 10. Panelni elementi po vsaj enem od predhodnih zahtevkov,

    -2323 značilni po tem, da imata omenjeni končni utor (15b) in omenjeno končno pero (16b) prednostno kot reži zasnovana drug proti drugemu obrnjena izreza, kamor se vstavi posebno letev.
11. 11. Panelni elementi po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilni po tem, da ima omenjeno končno pero (16b) vsaj eno na kavelj spominjajočo štrlino na vsaj enem od svojih stranskih ploščinskih polj.
12. 12. Panelni elementi po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilni po tem, da obsegata omenjeno končno pero (16b) prednostno na svojem koncu vsaj en izrez in omenjeni utor (15b) prednostno v kotnih odsekih dna omenjenega utora vsaj en izrez.

    29224-PCT/SI-PR0-SK-VIII/02