SI9620021A - Tesnilna naprava za zatesnitev reg v betonu - Google Patents

Abstract

Tesnilna priprava za zatesnitev rege (2), ki se tvori med dvema betonirnima odsekoma (3, 4), pri čemer je tesnilna priprava vložena v betonirna odseka (3, 4), tako da je postavljena navpično na izoblikovane, nasproti ležeče stične površine (5, 6) rege (2), pri čemer je tesnilna priprava izdelana kot tankostenska letev za rege (1) v obliki trakov iz trde umetne snovi, njena prostorska oblika in debelina sten pa sta tako dimenzionirani, da je samonosilna. Trda umetna snov je prednostno termoplastična umetna masa, zlasti VTPE, ki obdrži obliko v temperaturnem območju od -20 stopinj Celzija do +80 stopinj Celzija.ŕ

Description

TESNILNA PRIPRAVA ZA ZATESNITEV REG V BETONU

Izum se nanaša na tesnilno pripravo za zatesnitev reg v betonu.

Znano je, da za zatesnitev reg, ki se tvorijo med dvema stičnima površinama dveh drug ob drugem ležečih betonirnih odsekov uporabljajo pločevinaste trakove.

Pločevinaste trakove pritrdijo pred betoniranjem prvega betonirnega odseka na armaturo, položeno v betonirnem odseku, z žično vezjo ali podobnim ali pa jih vstavijo v ustrezno oblikovane sprejemne reže v armaturi, tako da je pločevinasti trak nameščen približno navpično in simetrično glede na nastajajoče stične ploskve. Pločevinasti trak nato zalijejo v betonirna odseka, tako da zapre rego in prepreči vdiranje vlage skozi njo.

Običajno je širina uporabljenih pločevinastih trakov 300 mm ali več, debelina pa je 3 do 4 mm. Posamezne pločevinaste trakove narežejo in predoblikujejo v delavnici, na gradbišču pa jih povežejo med seboj z varjenjem in spajkanjem. Nepravilno predobdelane pločevinaste trakove ni mogoče brez težav predelati na gradbišču, zaradi česar se lahko pri nepravilni pripravi trakov in zaradi ponovne delavnične obdelave postavitev betonirnih odsekov močno zavleče. Pločevinasti trakovi so podvrženi koroziji, le v tem primeru ne, da se uporablja nerjavna pločevina, ki pa se ne veže dobro z betonom. Za dobro povezavo med pločevinastim trakom in betonom se prednostno uporabljajo pločevinasti trakovi prevlečeni s prvo tanko plastjo rje, s čimer dosežemo boljšo povezavo med pločevino in betonom. Pločevinasti trak, ki korodira, pa je trajno nevaren, ker ne moremo izključiti prerjavenja. Poleg tega imajo pločevinasti trakovi zaradi širine in debeline znatno težo, zaradi česar je možno, da je treba za dviganje in prestavljanje sestavljenih pločevinastih trakov za dolge betonirne odseke uporabiti dvigalo. Dalje se pločevinasti trakovi uporabljajo samo v oblikah z ravno površino, ker bi bila uporaba posebnih prostorskih oblik povezana z znatnimi stroški.

Šivna mesta, ki nastanejo z varjenjem ali lotanjem med seboj povezanih letev iz pločevinastih trakov, so posebno nagnjena h koroziji in predstavljajo znaten vir nevarnosti za nastanek netesnosti.

Prednost pločevinastih trakov je v tem, da jih ni treba vstaviti pred prvim postopkom betoniranja in jih lahko potisnejo kmalu po vlivanju prvega betonirnega odseka v še gosto tekoči beton. Pri tem pa mora biti beton v območju pločevinastega traku dodatno zatesnjen, da bi zagotovili zadostno povezavo med betonom in pločevinastim trakom in s tem zadostno tesnost.

V povzetku lahko ugotovimo, da pločevinaste trakove sicer lahko enostavno pritrdijo na armaturo ali jih potisnejo naknadno v gosto tekoči beton, vendar pa je njihova izdelava z odrezovanjem, upogibanjem in sestavljanjem potratna in da so posebno zaradi njihove korozivnosti precejšnja nevarnost za nastanek netesnosti.

Za zatesnitev rege med dvema stičnima ploskvama dveh betonirnih odsekov se uporabljajo tudi trakovi za rege iz elastomernega materiala. Za učinkovito tesnenje je prečni presek trakov za reže oblikovan po principu labirinta, pri čemer imajo trakovi za rege v prečnem preseku trapecaste ali trikotne žlebove, ki podaljšujejo pot vode pri istočasnem zmanjšanju pritiska.

Predpogoj, da bi trakovi za rege izpolnjevali svojo nalogo, je ta, da so trakovi vgrajeni strokovno, predvsem jih je treba direktno vgraditi v beton. Največja obremenitev traku za rege nastopi pri vgraditvi, zaradi česar se je treba v tej fazi močno potruditi, da bi se izognili lokalnim preobremenitvam zaradi raztezanja, lomljenja in mečkanja. Tako trakov za rege ne smejo pribiti, razen na ozkih zunanjih robovih, ki so predvideni za te namene. Paziti je treba predvsem na to, da se elastični kraki trakov za rege ne zaobrnejo in da ne tvorijo žepov v betonu, ki jih naknadno komajda lahko zatesnijo. Posledično nastajajo predvsem votline, porozna mesta ali žlebiči, ki odpirajo vodi pot, da obide trak za rego. Zaradi tega je potrebno, da se trakovi za rege pritrdijo na armaturo predvideno v betonirnih odsekih v sorazmerno kratkih razmakih. Zadostno tesnenje se doseže samo, če so trakovi za rege vloženi v beton. Krake horizontalno potekajočih trakov za rege je treba potegniti navzgor pod kotom približno 15°, da se preprečijo zračni vključki v betonu pod spodnjo stranjo trakov za rege.

Trakove za rege dobavljajo na gradbišče v obliki zvitkov in jih lahko zaradi njihove upogibnosti lahko enostavno prilagodijo poteku rege. Na gradbišču jih narežejo in povežejo med seboj z vulkanizacijo. Vulkanizacijo izvedejo s pomočjo specialnih vulkanizacijskih naprav z dodajanjem surovega materiala pod pritiskom in s segrevanjem. Vendar pa se lahko na gradbišču izdelajo samo ravne povezave, zaradi česar se dobavljajo na gradbišče veliki delni predizdelani sistemi, ki jih sestavljajo odseki trakov za rege celotnega gradbenega odseka z vsemi križišči in odcepi. Dobijo se sicer stavki pravokotnih oblikovnih delov, ki pa v splošnem ne zadostujejo za celotni tesnilni sistem, zaradi česar je treba pri izdelavi osnutka pravočasno upoštevati konstruktivno obdelavo oblikovnih delov trakov za rege.

V povzetku lahko ugotovimo, da se trakovi za rege pri enostavnih ravnih oziroma pravokotnih gradbenih odsekih lahko obdelajo na gradbišču, vendar pa je treba pri kompliciranih gradbenih ukrepih predhodno planirati in predizdelati oblikovne dele trakov za rege. Poleg tega je potreben znaten napor za pritrditev traku za rege na armaturo, oziroma, pri nepravilni pritrditvi obstoja nevarnost, da se trak za rege zvije, pri čemer nastanejo votline, porozna mesta ali gnezda.

Da bi nazadnje omenjene tehnične probleme pri delu odstranili, so razvili trakove za rege s stranskimi pločevinastimi trakovi, pri katerih je pločevinasti trak vdelan v trak za rego s pomočjo vulkanizacije. Trakovi za rege takšne vrste pa so zahtevni in zato dragi in izkazujejo pri izvajanju del iste probleme kot na začetku obravnavani pločevinasti trakovi. Poleg tega je znano, da je treba namestiti ob obeh stranskih vzdolžnih robovih pločevinastih trakov oblikovanih ob trakovih za reže vsakokrat cev za vbrizganje, ki omogoča naknadno dodajanje tesnilnega materiala v območje reg. Vbrizganje tesnilnega materiala je treba izvesti na obeh straneh, da se prekinejo obe vodne poti ob stranskih vzdolžnih robovih.

Iz DE-A-40 25 599 je poznana garnitura tesnil za tesno povezavo dveh gradbenih elementov.

Ta garnitura tesnil je sestavljena iz v precejšnji meri neupogibnega ali trdnega veznega dela in iz vsaj enega elastomernega tesnilnega dela, nameščenega na območju police, ki se nahaja na aksialnem končnem odseku veznega dela. Aksialni končni odsek veznega dela potisnejo v tesnilno režo narejeno v gradbenem elementu, pri čemer mora elastomerni del tesnila, ki je nameščen na trdni vezni del, narediti rego tesno.

Slaba stran takšne garniture tesnil za tesno povezavo dveh gradbenih elementov je v tem, da se s to garnituro tesnil lahko med seboj spnejo v tesne stene le predizdelani in z utori opremljeni gradbeni elementi. Poleg tega je slaba stran tudi ta, da zaradi izdelave tega gradbenega elementa iz dveh komponent, t.j. iz trdnega veznega dela iz ene vrste umetne snovi in enega elastomernega tesnilnega dela iz druge vrste umetne snovi, ni mogoče brez nadaljnjega izdelati na kraju uporabe poljubne oblike garniture tesnil, na primer z zvarjanjem. Zvarjanje ali toplotno preoblikovanje umetnih snovi uspeva na splošno le, če se uporablja samo ena vrsta umetne snovi.

V EP 0 418 699 A1 je nadalje opisana tesnilna naprava za vbrizganje tesnilnega materiala v območje reg, ki je sestavljena iz v prečnem prerezu odprtega, v obliki kape izdelanega profila, ki se montira tako, da sedi s prostimi vzdolžnimi robovi svojih stranskih območij na betonski površini, tako da se tvori pretočni kanal za tesnilni material med profilom in betonsko ploskvijo. Tesnilni material se uvaja pod visokim pritiskom v pretočni kanal, izstopa pa med prostimi vzdolžnimi robovi profila na površini betona iz praznih mest v betonu. Nadaljnja, tu opisana tesnilna priprava sestoji iz telesa sestoječega iz penastega materiala oziroma traku iz penastega materiala s prehodnimi porami, prednostno s pravokotnim prečnim prerezom, ki se montira tako, da leži na površini betona, tako da telo samo oblikuje pretočni kanal za tesnilni material, pri čemer tesnilni material izstopa iz prehodnih por v področje reg.

Dalje so poznane tesnilne cevi, ki so na primer opisane v CH-PS 600 077, ki sestojijo iz opornega telesa v obliki vijačne vzmeti, ki je obdana s prvo, spleteno vbrizgalno cevjo, ki je spet obdana z zunanjo, mrežasto porozno cevjo. Po montiranju teh cevi in po betoniranju drugega betonirnega odseka potisnejo tesnilni material v cevasto tesnilno napravo, izstopal pa naj bi iz praznih mest v betonu.

Dalje se uporabljajo za zatesnitev reg v betonu tudi nabrekljivi trakovi, ki nabreknejo pod vplivom vode, nabrekljivo sredstvo pa je hidrofilna masa, ki je položena v nosilni material, kije največkrat kloroprenska guma. Nosilni material ima predvsem nalogo, da podeli nabrekljivemu sredstvu stabilnost in elastičnost. Hidrofilna (vodo vpijajoča) komponenta vpije molekule vode in poveča svojo prostornino za 1,5 do približno 4 krat. Pri tem nastane tlak do 6,5 barov, ki napolni votline v okolici in povzroči, da postanejo nepropustne za vodo. Pri uporabi takšnega nabrekljivega materiala je treba upoštevati, da se nabrekljiva masa ne sme nenadoma širiti, temveč v nekaj urah ali dneh, iz česar sledi, da je v spremenljivih področjih z mokrimi in suhimi obdobji le omejeno uporabna. Značilna prednost nabrekljivih trakov, zaradi česar jih pogostokrat uporabljajo, je v tem, da omogočajo zanesljivo zatesnitev reg med različnimi materiali kot na primer beton, umetna masa, beton/železo itd.

Izum temelji na nalogi, ustvariti pripravo za zatesnitev reg v betonu, ki jo na gradbišču na enostaven način obdelamo, z njo rokujemo, prilagodimo gradbenim ukrepom in enostavno montiramo v področje reg in ki garantira zanesljivo zatesnitev reg v betonu.

Dalje podajamo postopek, s katerim pripravo v smislu izuma varno in stroškovno ugodno vdelamo v rego v betonu.

Glede na pripravo je naloga rešena s pomočjo priprave z značilnostmi v patentnem zahtevku 1. Nadaljnje prednostne izvedbe izuma so označene v podzahtevkih.

Ker je tesnilna priprava izdelana kot letev za rege v obliki trakov iz trde umetne mase, zlasti iz visokotlačnega polietilena (VTPE), ki izkazuje visoko trdnost pri izvajanju del, jo lahko prav tako enostavno spravimo in vložimo v betonske odseke kot znane pločevinaste trakove, pri čemer pa je izvajanje del zaradi manjše teže bistveno bolj enostavno. Letev za rege lahko enostavno prilagodimo kompliciranim oblikam, kotom, zaobljenostim itd. na kraju samem, na primer s pomočjo toplotnega preoblikovanja s fenom z vročim zrakom. Obdelavo letve za rege lahko izvedemo na gradbišču, pri čemer se prirezovanje izvaja na primer kot pri prirezovanju lesa, povezavo pa izvedemo z varjenjem ali vročim zlepljenjem, tako da so vsakokrat potrebni le manjši ročni aparati.

Poleg tega je ujemanje med betonom oziroma materialom veznega sredstva in trdno umetno maso presenetljivo dobro, kar povzroča visoke sprijemne moči med mejnimi površinami. V eni od prednostnih izvedb napravimo površino bolj hrapavo ali vdelamo v površino letve za rege kremenčev pesek ali kak drug drobno zrnati material, s čimer dosežemo še boljšo povezavo z betonom.

V nadaljnji prednostni izvedbi ima letev za rege na površini izbočena ojačitvena rebra, tako da dosežemo tudi pri manjši debelini materiala visoko lastno trdnost.

Izvedbeni primeri izuma so detajlno obrazloženi s pomočjo risb. V risbah so prikazani: Sl. 1 do 6 različni primeri izvedb priprave v skladu z izumom v prečnem preseku

Sl. 7 do 11 različne postavitve letve za rege in armaturnih elementov v zidnih odsekih

Tesnilna priprava v skladu z izumom je predvidena za zatesnitev reg 2 med dvema betonirnima odsekoma 3, 4 (Sl. 7 do 11) in je izdelana kot letev za rege v obliki trakov oziroma palic (Sl. 1 do 6) iz trde umetne mase, zlasti iz VTPE (visokotlačni polietilen), pri čemer so prostorska oblika oziroma izmere tako načrtovane, da ima letev za rege, ki je izdelana zlasti iz toplotno preoblikovalne trde umetne mase, lastno trdnost, to pomeni, da se obnaša kot letev, je elastično upogibna in se ne zlomi. Trda umetna masa je prednostno termoplastična umetna masa, ki obdrži obliko in elastičnost v temperaturnem območju od -20° do +80°C.

Toga letev za rege 1 je sorazmerno trdna, tako da jo lahko dobavljajo na gradbišče v več kosih naloženih drug na drugega. Letev za rege 1 v obliki palice toplotno preoblikujemo na kraju samem na primer s fenom z vročim zrakom ali z drugim ustreznim toplotnim virom, na primer jo upognemo in jo prilagodimo poteku reg 2 zidovja v izdelavi, pri čemer lahko izdelamo komplicirane oblike kot koti, zaobljenosti itd. na licu mesta.

Posamezne letve za rege 1 sestavimo v dolgo vseskozi segajočo letev za rege, pri čemer jih na stičnih robovih med seboj povežemo z varjenjem oziroma s stalitvijo ali z vročim zlepljenjem ali mrzlim zleplenjem. Za to so potrebne le male ročne naprave kot na primer varilni aparat ali podobno, ki so enostavne za uporabo in omogočajo tesno povezavo na enostaven način. Iz letev za rege 1 lahko na isti način sestavimo tudi križiščne in odcepne elemente, ki jih lahko na isti način povežemo med seboj, tako da lahko z njimi zatesnimo poljubne poteke reg.

Letev za rege 1 postavimo pri izdelavi zidovja v območju okoli rege 2 vzdolž rege in vertikalno na stične ploskve 5, 6, ki nastajajo ob betonirnih odsekih 3, 4, pri čemer jo prednostno postavimo zrcalno simetrično na stične ploskve 5, 6, tako da je vsakokrat en krak 7, 8 letve za rege 1 vdelan v betonirni odsek 3, 4.

Pred prvim postopkom betoniranja pritrdimo letev za rege 1 kot pri znanih pločevinastih trakovih na armaturo 9 na primer z žico za žično vez ali podobnim, pri čemer jo lahko pritrdimo v velikih presledkih, ker je letev zaradi visoke lastne trdnosti samonosilna in ima majhno težo. Pri vlivanju betona bo beton vsakokratnega betonirnega odseka 3, 4 obdal vsakokratno armaturo 9 in en krak 7, 8 letve za rege oblikovno zaključeno, tako da pri sprijemanju betona letev za rege 1 tvori z njim tesno povezavo in zapre rego za prehod vode. Pri tem se je presenetljivo pokazalo, da je ujemanje betona z letvami za rege izdelanimi iz trde umetne mase, zlasti iz VTPE, izredno dobro, in da se tvori trdna povezava zaradi visoke sprijemne moči mejnih ploskev. Sprijemanje mejnih površin med letvijo za rege 1 in betonom lahko izboljšamo s povečanjem hrapavosti površine letve za rege 1 ali z vdelavo kremenčevega peska ali podobnih drobnih zrn, tako da dosežemo trdno in tesno povezavo med letvijo za rege 1 in betonom celo pri neugodnih pogojih.

V eni od prednostnih izvedb ima letev za rege 1 na primer temeljni mostiček 12, ki je v prečnem preseku pravokoten, stransko na obeh straneh pa ima na primer navpično izstopajoče ojačitvene mostičke 13, ki so v prečnem preseku prav tako pravokotni in segajo v vzdolžno smer in so na njem izdelani v enem kosu (sl. 2, 3, 5 do 10). Ojačitveni mostički 13 so razporejeni prednostno preko celotne dolžine temeljnega mostička 12 in povišajo s tem trdnost letve za rege 1, tako da lahko izdelamo letev za rege 1 pri isti lastni trdnosti z manjšo debelino stene.

Ojačitveni mostički 13 so ozki elementi podobni krilom z debelino stene, ki prednostno ustreza debelini temeljnega mostička 12. Prednostno so postavljeni simetrično okoli ravni temeljnega mostička 12 in/ali simetrično glede na navpično stoječo prečno srednjo raven 14 vedno v obliki Škarij. Ojačitveni mostički podaljšujejo pot vode na način labirintnega tesnila in s tem pripomorejo k povišanju tesnosti.

Ojačitvene mostičke 13 letve za rege 1 lahko izdelamo vse v enaki dolžini, (na primer sl. 2) ali z različno dolžino ( na primer sl. 3). Glede na namen imajo ojačitveni mostički 13 širino od 0,5 do približno 2 cm. Na eni stranski površini temeljnega mostička 12 lahko predvidimo za idealno ojačitev 4 do 8 ojačitvenih mostičkov 13, ki jih namestimo v medsebojni razdalji od približno 2,5 do 5 cm. Širina oziroma višina temeljnega mostička 12 se giblje v območju od na primer 15 do 30 cm in znaša prednostno 20 do 25 cm, debelina pa znaša 3 do 6 mm, prednostno 4 do 5 mm. Čim bolj širok je temeljni mostiček 12, tem več ojačitvenih mostičkov 13 moramo predvideti na njem. Tankostenski mostički 13 so vezani na temeljni mostiček pod pravim kotom.

V skladu z izumom je letev za rege 1 (sl. 1 do 6) kombinirana na primer v območju svoje prečne sredine oziroma v območju rege v betonskem telesu s samim po sebi znanim kanalom za vbrizganje 16, ki omogoča naknadno zatesnitev delovne rege 2 s tem, da potisne tesnilni material v prazna mesta v območju reg. Kanal za vbrizganje 16 je postavljen med betonirnimi odseki 3, 4 v območju delovne rege 2, pri čemer je možna usmeritev v smer vodne strani kot tudi proti vodni strani. Glede tehnike vbrizgovanja tesnilnega materiala opozarjamo na stanje tehnike, zlasti na EP 0 418 699 A1.

Kanal za vbrizganje 16, izdelan v enem kosu, je obdan z vsakokrat navpično na temeljni mostiček 12 postavljenim stropnim in talnim ostenkom 18, 19 in dvema stranskima ostenkoma 20, 21. Stranska ostenka 20, 21 sta nameščena stransko prestavljena okoli temeljnega mostička 12, pri čemer sta oddaljena drug od drugega za približno debelino temeljnega mostička 12. Ostenki 18 do 21 tvorijo tako v prečnem prerezu pravokotni kanal.

V enem od obeh stranskih ostenkov 20, 21 je narejena odprtina 22, skozi katero lahko izstopa vbrizgani tesnilni material. Odprtina 22 je reža, ki sega po celotni dolžini letve za rege 1. Lahko pa je oblikovana v obliki več navpično izdelanih lukenj, zlasti v obliki podolgovatih lukenj narejenih v vzdolžni smeri, tako da je stranska stena 20, 21 z odprtino 22 trda in prevzame nosilno oziroma ojačitveno funkcijo pri letvi za rege 1.

Prednostno so talni in stropni ostenki 18, 19 na strani odprtine 22 ali obojestransko podaljšani v obliki ojačitvenih mostičkov 13a, tako da omejijo z stranskim ostenkom 21, ki meji na nje in ima odprtino 22, sprejemnik oziroma žleb v obliki U za namestitev traku 23 iz penastega materiala z odprtimi celicami. Trak 23 iz penastega materiala se pri vbrizganju tesnilnega materiala napolni s tesnilnim materialom in tvori s tem nadaljnji odsek kanala, ki poteka paralelno z kanalom za vbrizganje 16 in sprejme ter porazdeli tesnilni material. Velikost celic traku 23 iz penastega materiala je izbrana tako, da pri betoniranju beton ne more prodreti skozi odprtino 22 v kanal za vbrizganje 16. Vendar pa je trak 23 iz penastega materiala prepusten za tesnilni material, ki ga pod pritiskom vbrizgamo v kanal za vbrizganje 16, tako da se tesnilni material lahko širi navzven v neželeno votlino in jo lahko napolni in zatesni.

V posebni izvedbi je odprtina 22 kanala za vbrizganje 16 pokrita s trakom 24 iz penastega materiala z zaprtimi celicami, na primer iz elastičnega materiala, ki ne prepušča tesnilnega materiala. Trak 24 iz penastega materiala z zaprtimi celicami je v prečnem prerezu približno trapecaste oblike in obsega trak 25 z ozko stransko ploskvijo, ki od znotraj pokrije odprtino 22, zunaj ležečo široko stransko ploskev 26 in dve poševni stranski ploskvi 27, 28, ki se razprostirata med ozko stransko ploskvijo 25 in široko stransko ploskvijo 26. Žleb, ki ga omejujejo stranski ostenki 20, 21 in ojačitveni mostički 13a je po obliki prečnega prereza prilagojen obliki traku iz penastega materiala z zaprtimi celicami, medtem ko se oblikujejo v področju kota med stranskim ostenkom 21 in ojačitvenim mostičkom 13a ostenki 29, ki so po prečnem prerezu trikotne oblike in vsakokrat tvorijo poševno ploskev, ki ustreza poševnima ploskvama 27, 28.

Ko po vlitju in strjevanju betona vbrizgamo tesnilni material v kanal za vbrizganje 16 pod pritiskom na že znani način z že znanimi sredstvi, dvigne ta na način ventila trak 24 iz penastega materiala s poševnih ploskev žleba in tako lahko vstopi navzven v bližnje votline. Pri tem se stisne trak iz penastega materiala. Ko se pritisk zmanjša, se trak 24 iz penastega materiala povrne v prvotno obliko, tako da se zopet prilega plosko na poševne ploskve žleba letve za rege 1 in na način ventila ponovno zapre odprtino 22 kanala za vbrizganje.

Poleg kanala za vbrizganje 16 ima letev za rege 1 na svoji prečni sredini oziroma v območju reg dodatno tudi nabrekljivi trak 31 (sl. 4). Nabrekljivi trak 31 se namesti v skladu z obliko v vdolbino v obliki U oziroma v žleb oziroma v utor, ki ga oblikujejo temeljni mostiček 12 in dva v bližino prečne sredine nameščena ojačitvena mostička 13b, pri čemer se nahaja na eni strani temeljnega mostička 12 nabrekljivi trak 31 in na drugi strani pa kanal za vbrizganje 16. Tako nabrekljivi trak 31 kot tudi kanal za vbrizganje 16 sta nameščena ob prečni sredini letve za rege 1, ki se pri vgrajenem stanju traku za rege nahaja v območju reg betonskega telesa 3, 4.

Pri eni od posebno učinkovitih toda enostavnih izvedb (sl. 5) ima letev za rege 1 dodatno ali alternativno v področju svojih zunaj ležečih vzdolžnih stranskih robov oziroma okrajkov 32, 33 vsakokrat nabrekljivo sredstvo, kot na primer nabrekljivo folijo 34 ali nabrekljivi trak 31. Vzdolžni stranski robovi 32, 33 so področja letve za rege 1, ki se najbolj globoko potopijo v betonirne odseke 3, 4, tako da je verjetnost tvorbe praznih mest ali podobno izredno majhna, ker se nabrekljivo sredstvo v tem področju popolnoma vrine v beton okoli letve za rege 1 in se oprime letve za rege 1 ter tudi pod težavnimi okoliščinami zagotovi tesno rego.

Letve za rege 1 z nabrekljivo foljio 34 prednostno izdelamo brez ojačitvenih mostičkov 13, ker na ravne krake 7, 8 letve za rege 1 lahko enostavneje nalepimo nabrekljivo folijo. Nabrekljive folije 34 se razprostirajo od zunaj nahajajočih se vzdolžnih stranskih robov 32, 33 preko 2/3 do 4/5 širine krakov letve za rege 1.

Če letve za rege 1 vsebujejo na področju svojih vzdolžnih stranskih robov 32, 33 nabrekljive trakove 31 (sl. 6), se prednostno uporabljajo letve za rege z ojačitvenimi mostički 13, pri čemer nalepimo nabrekljive trakove 31 vsakokrat v vogalno nišo 35, ki jo oblikujeta najbolj zunanji ojačitveni mostiček 13c in končni del temeljnega mostička

12. Prednostno vsebuje takšna letev za rege 1 štiri nabrekljive trakove 31, pri čemer je nameščen na vsakem podolžnem stranskem robu 32, 33 na obeh straneh temeljnega mostička 12 en nabrekljivi trak 31.

Armatura 9 v betonirnih odsekih 3, 4 mora biti postavljena tako, da se ne križa z letvijo za rege 1 (sl. 7 do 11). To lahko dosežemo na primer pri regi med vzdložno ploščo 36 in odsekom stene 37 tako, da armaturo 9 podložne plošče 36 postavimo v področje pod rego 2. Armatura 9 ima potem na primer v prečnem preseku obliko plosko ležečega U-ja, ki je stransko odprt, s spodnjim področjem 9a, stranskim veznim področjem 9b in zgornjim področjem 9c. Zgornje področje 9c se nahaja izven področja rege, kot po navadi, tik pod površino podložne plošče 36, pri čemer je prestavljen od področja pod rego 2 s stopnico 39 in tako poteka v razmaku od površine (sl. 7). V stenskem odseku 37 so nameščene navpične armaturne opore 40, ki potekajo vzporedno z letvijo za rege 1 in se tako ne križajo z njo.

Razmak med rego 2 in armaturo 9 podložne plošče 36 lahko dosežemo tudi s stopničastim stenskim nastavkom 41 na podložni plošči 36 (sl. 8), pri čemer se stenski nastavek 41 oblikuje v področju pod stenskim odsekom 37 iz betona v enem kosu s podložno ploščo 36 in sega iz podložne plošče 36 navzgor v širini in dolžini, ki ustrezata stenskem odseku. V tem stenskem odseku 41 je zalit spodnji krak 8 letve za rege 1 in ima dovolj prostora, tako da se le-ta ne križa s spodaj prečno potekajočo armaturo 9 podložne plošče 36. Zgornji krak 7 letve za rege 1 je vložen v stenski odsek 37, ki stoji na podložni plošči 36.

Pri povezavi dveh etap 42, 43 (sl. 11) podložne plošče oziroma stenskega odseka postavimo letev za rege prečno na rego 2 in tako paralelno z elementi armature, ki so nameščeni v talni plošči oziroma stenskem odseku, tako da ne pride do prekrižanja med armaturo in letvijo za rege.

Za izboljšanje oprijemne moči med letvijo za rege 1 in obdajajočim betonom oziroma obdajajočim veznim sredstvom je letev za rege 1 na površini hrapava. Prednostno je vdelan v površino letve za rege 1 kremenčev pesek ali podoben drobno zrnati material, s čimer dosežemo idealno povezavo med letvijo za rege 1 in obdajajočim betonom.

Pravokotne standardizirane oblikovne dele letve za rege 1 v skladu z izumom za križišča oziroma odcepna mesta s tremi oziroma štirimi kraki lahko na gradbišču enostavno prilagodimo vsakokratnim gradbenim ukrepom, ki jih izvajamo, tako da prostorsko pritrdimo dva oziroma tri krake in segrejemo oblikovni del v področju povezave, tako da lahko upognemo en prosti krak pod želenim kotom. Upognjene oblikovne dele povežemo nato na zgoraj opisani način z letvami za rege 1 v obliki palic.

Claims (16)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Tesnilna priprava za zatesnitev rege (2), ki se tvori med dvema betonirnima odsekoma (3, 4), pri čemer tesnilno pripravo vložimo v betonirna odseka (3, 4), tako da je postavljena navpično na nastalih, nasproti si stoječih stičnih površinah (5, 6) rege (2), pri čemer je tesnilni element oblikovan kot tankostenska letev za rege (1) v obliki traku iz trde umetne snovi, njena prostorska oblika in debelina sten pa sta tako dimenzionirani, da je samonosilna, označena s tem, da se letev za rege (1) zalije v oba betonirna odseka in da letev za rege obsega v območju svoje vzdolžne sredine kanal za vbrizganje (16).
2. 2. Tesnilna priprava v skladu z zahtevkom 1, označena s tem, da je trda umetna snov termoplastična umetna masa, posebno VTPE, ki obdrži obliko v temperaturnem območju od -20° C do +80° C.
3. 3. Tesnilna priprava v skladu z zahtevkoma 1 ali 2, označena s tem, da letev za rege (1) obsega temeljni mostiček (12) in stransko štrleče, v vzdolžno smer segajoče ojačitvene mostičke oziroma rebra (13).
4. 4. Tesnilna priprava v skladu z zahtevkom 3, označena s tem, da imajo temeljni mostiček (12) in ojačitveni mostički (13) isto debelino sten in da se debelina stene giblje v območju 3 do 6 mm, prednostno med 4 do 5 mm.
5. 5. Tesnilna priprava v skladu z zahtevkoma 3 ali 4, označena s tem, da so ojačitveni mostički (13) oblikovani ob temeljnem mostičku (12) približno pod pravim kotom.
6. 6. Tesnilna priprava v skladu s katerimkoli od zahtevkov 3 do 5, označena s tem, da je višina oziroma širina temeljnega mostička (12) v območju med 15 in 30 cm, prednostno v območju med 20 do 25 cm, in da imajo ojačitveni mostički (13) širino od 0,5 cm do približno 2 cm.
7. 7. Tesnilna priprava v skladu z enim ali z več zahtevki od 1 do 6, označena s tem, da obsega letev za rege (1) v območju svoje vzdolžne sredine kanal za vbrizganje (16) in/ali cev za vbrizganje (17).
8. 8. Tesnilna priprava v skladu z zahtevkom 7, označena s tem, da ima kanal za vbrizganje (16) približno pravokotni prečni prerez in da se oblikuje ob letvi za rege (1) iz stropnega in talnega ostenka (18, 19) in dveh strankih ostenkov (20, 21), pri čemer ima vsaj eden od ostenkov (20, 21) odprtino (22) za izhod tesnilnega materiala.
9. 9. Tesnilna priprava v skladu z zahtevkom 8, označena s tem, da je odprtina (22) pokrita s trakom iz penaste mase (23) z odprtimi celicami, ki oblikuje nadaljnji, s kanalom za vbrizganje (16) paralelno potekajoči kanalni odsek.
10. 10. Tesnilna priprava v skladu z zahtevkom 8, označena s tem, da je odprtina (22) pokrita s trakom iz penaste mase (24) z zaprtimi celicami, ki ima v prečnem prerezu trapecasto obliko in ozko stransko ploskev (25), znotraj prilegajočo se na odprtino (22), zunaj ležečo široko stransko ploskev (26) in dve poševni ploskvi (27, 28), ki se razprostirata med ozko stransko ploskvijo (25) in široko stransko ploskvijo (26), pri čemer ima letev za rege (1) v območju kanala za vbrizganje (16) ojačitvene mostičke (13a), ki se oblikovno zaključeno prilegajo na poševne ploskve (27, 28).
11. 11. Tesnilna priprava v skladu z katerimkoli od zahtevkov od 1 do 10, označena s tem, da obsega letev za rege (1) v območju svojih zunaj ležečih stranskih robov (32, 33) vsakokrat nabrekljivo sredstvo, prednostno nabrekljivi trak (31) ali nabrekljivo folijo (34).
12. 12. Tesnilna priprava v skladu z zahtevkom 11, označena s tem, da obsega letev za rege (1) štiri nabrekljive trakove (31) vsakokrat pritrjene v vogalni vdolbini (35), ki jo oblikujejo območja letve za rege (1) ležeče ob stranskih robovih (32, 33) in po en zunanji ojačitveni mostiček (13c).
13. 13. Postopek za izdelavo tesnilne priprave v skladu z enim ali več zahtevki od 1 do 12, kjer zatesnimo rego (2) nastalo med dvema betonirnima odsekoma (3, 4), s tem, da namestimo tankostensko letev za rege (1) narejeno v obliki traku iz trde umetne mase in s tako dimenzionirano prostorsko obliko in debelino stene, da je samonosilna, v betonirna odseka (3, 4), tako da jo položimo navpično na nasproti ležeče, ob betonirnih odsekih nastale stične površine (5, 6) rege (2), označen s tem, da letev za rege (1) zalijemo v oba betonirna odseka.
14. 14. Postopek v skladu z zahtevkom 13, označen s tem, da vbrizgamo v kanal za vbrizganje (16) nameščen v območju vzdolžne sredine letve za rege tesnilni material, ki izstopa skozi odprtino (22) v enega od obeh stranskih ostenkov (20, 21).
15. 15. Uporaba tesnilne priprave v skladu z enim ali več zahtevki od 1 do 12, označena s tem, da prilagodimo letev za rege iz trde umetne mase, prednostno iz VTPE s pomočjo žaganja in toplote, kot na primer z vročim zrakom, na kraju samem na izmere zgradbe, ki se gradi, pri čemer pritrdimo posamezne dele letve za rege bodisi pred prvim postopkom betoniranja na armaturo ali opaž za beton prečno na nastajajočo rego, ali pa jo potisnemo po prvem betoniranju v še gosto tekoči beton.
16. 16. Uporaba v skladu z zahtevkom 15, označena s tem, da pravokotne oblikovne dele letve za rege (1) upognemo na gradbišču in jih povežemo s paličastimi letvami za rege (1).