SI9111599A - Postopek za pridobivanje vodotopnih analogov kamptotecina in intermediatov za njihovo pripravo, kot tudi spojine, ki jih dobimo s tem postopkom - Google Patents

Abstract

Izum obsega postopek čiščenja kamptotecina ali 11-alkoksikamptotecina, v katerem zmes enega izmed teh naravnih produktov in nečistot privedemo v stik s topilom, katero je sposobno, da iz nje loči drugačne alkaloide, kot tudi nečistote, ki ovirajo hidrogeniranje teh spojin v ustrezne tetrahidro analoge. Kamptotecin ali 11-alkoksikamptotecin nato odločimo iz zmesi. Prav tako obsega postopek za hidrogeniranje tako očiščenega kamptotecina ali 11-alkoksikamptotecina v ustrezne tetrahidro analoge, v katerem izhodni material privedemo v stik z vodikom in katalizatorjem za hidrogeniranje, v prisotnosti moderatorja. 11-Alkoksi-1,2,6,7-tetrahidro-kamptotecini, ki jih dobimo s tem postopkom, so nove spojine. Izum nadalje obsega postopek za oksidacijo tetrahidro analogov, ki obsega privedbo tetrahidrokamptotecina ali 11-alkoksitetrahidrokamptotecina v stik z oksidacijskim sredstvom v tekočem reakcijskem mediju. 10-Hidroksi-11-alkoksikamptotecini, ki jih dobimo s tem postopkom, so nove spojine. Končno, izum obsega postopek za pridobivanje vodotopnih derivatov kamptotecina, substituiranih v položaju (9) s skupino s formulo -CH2R1, kjer R1 predstavlja -OR2, -SR3 ali -NR4 R5. 10-Hidroksi analog najprej presnovimo s spojino s formulo CH2(NR4R5)2 nato pa aminsko skupino, po potrebi, prevedemo v skupino -OR2 ali -SR3. Vodotopni analogi kamptotecina predstavljajo nove spojine in so uporabni za inhibiranje rasti celic tumorjev, ki so občutljive na takšne analoge.ŕ

Description

Postopek za pridobivanje vodotopnih analogov kamptotecina in intermediatov za njihovo proizvodnjo, kot tudi spojine, kijih dobimo s tem postopkom

Področje izuma

Predloženi izum se nanaša na postopek za pridobivanje vodotopnih analogov kamptotecina, vključno z metodami za pridobivanje intermediatov za njihovo proizvodnjo. Predloženi izum se nanaša tudi na spojine, pridobljene s tem postopkom. Vodotopne analoge kamptotecina, zagotovljene s predloženim izumom, lahko uporabljamo za inhibicijo rasti tumorskih celic, ki so občutljive na takšne analoge.

Stanje tehnike

Ločevanje verig DNK je bistvenega pomena za celične procese, kot sta replikacija in transkripcija DNK. Glede na to, da je evkariotična DNK organizirana v kromatin s pomočjo kromosomskih proteinov, so njeni konci blokirani in verige se ne morejo odviti brez pomoči encimov, ki spremenijo topologijo. Topoizomeraze so encimi, ki so sposobni spremeniti topologijo DNK v evkariotičnih celicah. Zaradi svoje funkcije so kritični za proliferacijo evkariotičnih celic. Topoizomeraza I je monomerni encim z molekulsko maso približno 100000. Encim se veže na DNK, uvede v eno verigo začasno prekinitev, odvije dvojno spiralo (ali ji omogoči, da se odvije sama) in nato ponovno zapre prekinitev, predno se loči od verige DNK. Sredstva, ki inhibirajo delovanje topoizomeraze I, lahko potemtakem delujejo kot sredstva proti raku, saj vplivajo na proliferacijo evkariotičnih celic.

Kamptotecin je v vodi netopen, citotoksičen alkaloid, produkt drevesa, Camptotheca accuminata, ki raste na Kitajske in rastline Nothapodvtes foetida, znane tudi kot Mappia foetida. ki raste v Indiji. Za kamptotecin in še nekatere njegove bližje sorod2 nike je znano, da inhibirajo topoizomerazo I. Kamptotecin in njegovi bližji sorodniki, ki inhibirajo topoizomerazo I, se kot citolitična sredstva niso pokazali primerni za razvoj kliničnega zdravila, ker ne posedujejo klinične učinkovitosti, imajo nesprejemljivo toksičnost ki omejuje nivo doze, nimajo predvidljive toksičnosti, so slabo topni v vodi in/ali imajo nesprejemljivo nizko stabilnost pri skladiščenju. Potemtakem obstaja potreba po antitumorskih sredstvih, ki bodo premostila neželene lastnosti teh spojin.

U.S. patent 4,604,463, izdan 5. avgusta 1986 Miyasaka-i in sodelavcem, opisuje derivate kamptotecina, ki v kateremkoli od položajev 9-, 10- ali 11- njegovega obroča A nosijo aminokarboniloksi ali klorokarboinloksi skupino in navaja, da imajo takšne spojine antitumorsko delovanje ob nizkem nivoju toksičnosti. V U.S. patentu 4,604,463 je opisano, da se derivati kamptotecina dobijo z obdelavo derivata kamptotecina, ki v kateremkoli od položajev 9-, 10- ali 11- nosi hidroksilno skupino in je, po potrebi, substituiran v položaju 7 s fosgenom, nakar se dobljeni klorokarboniloksi derivat po potrebi obdela z aminom; ali, alternativno, z obdelavo derivata kamptotecina s hidroksilno skupino v položaju 9-, 10- ali 11-, neposredno z reaktivnim funkcionalnim derivatom karbaminske kisline.

U.S. patent št. 4,473,692, izdan 25. septembra 1984, Miyasaka-i in sodelavcem, U.S. patent 4,545,880, izdan 8. oktobra 1985 Miyasaka-i in sodelavcem in evropska patentna publikacija št. 0 074 256, opisujejo derivate kamptotecina, ki imajo, kot je navedeno v teh delih, antitumorsko delovanje in nizek nivo toksičnosti. Navedeno je, da imajo spojine iz teh dokumentov določene substituente v položajih 5-, 7- in 10-. V dokumentih so predstavljeni postopki za pridobivanje takšnih spojin, vključno s postopki za pridobivanje intermediatov. En takšen postopek obsega pridobivanje

1,2,6,7-tetrahidrokamptotecina s katalitiskim hidrogeniranjem kamptotecina v nekem topilu, kot je ocetna kislina, dioksan-ocetna kislina ali dioksan-klorovodikova kislina, v prisotnosti katalizatorja iz žlahtne kovine, na atmosferskem tlaku. Dobljeni tetrahidroprodukt se prevede v 10-nitrokamptotecin v težavni večstopenjski sekvenci reakcij, ki vključuje tudi dehidrogeniranje tetrahidro derivata s pomočjo oksidacijskega sredstva. To oksidacijsko sredstvo ne uvede hidroksilne skupine v derivat kamptotecina. Nitro skupino se lahko prevede v množico sorodnih spojin ob uporabi postopkov, opisanih v navedenih dokumentih. Drug postopek, opisan v teh dokumentih, se nanaša na pridobivanje 10-hidroksikamptotecina s fotolizo kamptotecin-l-oksida z dvostopenjskim postopkom.

Objavljeno je bilo, da ima 10-hidroksikamptotecin farmakološko delovanje. Japonska nepreizkušena prijava št. 59-5188 (1984) opisuje postopek za pridobivanje 10hidroksikamptotecina, izhajajoč iz 1,2,6,7-tetrahidrokamptotecina. Za ta produkt je v japonskem patentu navedeno, da je pridobljen s hidrogeniranjem kamptotecina v ocetni kislini ali v dioksanu/ocetni kislini pri normalnem tlaku in temperaturi, ob prisotnosti platinskega katalizatorja. Za 10-hidroksikamptotecin je navedeno, da je pridobljen z obdelavo 1,2,6,7-tetrahidrokamptotecina z oksidacijskim sredstvom, izbranim iz skupine, ki obsega svinčev tetraacetat, CAN (cer(IV) amonijev nitrat), Fremy-jevo sol (kalijev nitrozo disulfinat, (KSO₃)₂NO), kromovo kislino ali njen anhidrid, dikromatne soli, kalijev permanganat in železov klorid.

Evropska patentna prijava št. 0 088 642, objavljena 14. septembra 1983, opisuje kamptotecin-7-karboksamid in njegove derivate. Navedeno je, da so spojine pridobili z obdelavo kamptotecin-7-karboksilne kisline, najprej z reagentom za aktiviranje karboksilne kisline in nato z amoniakom ali ustreznim aminom. Evropski dokument navaja, da so te spojine uporabne kot intermediati pri pridobivanju farmacevtskih sredstev ali drugih razredov novih derivatov kamptotecina.

Wani in sodelavci, J. Med. Chem., 29, 2358-2363 (1986) navajajo oceno antitumorskega delovanja nekaj derivatov kamptotecina, ki vključujejo tudi 9-nitro20(S)-kamptotecin, 9-amino-20(S)-kamptotecin, 9-nitro-10-metoksi-20(S)kamptotecin, 9-amino-10-metoksi-20(S)-kamptotecin, 9-nitro-10-hidroksi-20(S)kamptotecin in 9-acetamido-10-hidroksi-20(S)-kamptotecin. Opisani so tudi postopki za pridobivanje teh spojin.

Wani in sodelavci, J. Med. Chem., 23, 554-560 (1980) so opisali sintezo različnih analogov kamptotecina, vključno z analogom, v katerem se v položaju 10- nahaja dietilaminoetileter.

Wani in sodelavci, J. Med. Chem., 30, 1774-1779 (1987) opisujejo sintezo različnih 11-substituiranih analogov kamptotecina, ki vključujejo ciano, nitro, amino, dimetilamino, formil, aminometil in hidroksimetil. Wani in sodelavci prav tako opisujejo pridobivanje različnih spojin. V tem delu je opisano, da se 11amminometilni analog pridobi s postopkom, v katerem se refluktira raztopino 11formilkamptotecina in 2-aminoizomaslene kisline v DMF, nakar se izvede koncentriranje in dodajanje vodne raztopine HC1. Vendar pa sta se 11-aminometil analog in njegova hidrokloridna sol pokazala kot neaktivna.

Kljub navedenim naporom, še vedno obstaja potreba po učinkovitih pro ti tumorskih sredstvih in učinkovitih postopkih za njihovo pridobivanje.

Opis rešitve

Predloženi izum zagotavlja nov postopek za pridobivanje vodotopnih analog kamptotecina, vključno s postopki za pridobivanje intermediatov za njihovo proizvodnjo. Tu opisani postopki, sami zase ali kottt skupna procesna shema, zagotavljajo učinkovit način za pridobivanje takšnih spojin.

Predloženi izum prav tako zagotavlja spojine, dobljene z navedenimi postopki, kot tudi metode za uporabo teh spojin. Spojine v smislu predloženega izuma zadovoljujejo potrebo po sredstvih, ki inhibirajo topoizomerazo I, in ki so zatorej privlačna, da se, kot citolitična sredstva, razvijajo v klinična zdravila.

Konkretno predloženi izum zagotavlja kompleten postopek za pridobivanje vodotopnih analogov kamptotecina s formulo:

v kateri R predstavlja vodik ali C^-alkoksi; je R¹ -OR², -SR³ ali -N(R⁴)(R⁵); so R², R³, R⁴ in R⁵ enaki ali različni in predstavljajo vodik, C₁₆-alkil, C₂₆hidroksialkil, C₁₆-dialkilamino-C_{2 6}-alkil; Cj ₆-alkilamino-C_{2 6}-alkil, C_{2 6}-aminoalkil ali substituiran ali nesubstituiran karbociklični obroč s 3 do 7 členi; ali, kadar je R¹ skupina -N(R⁴)(R⁵), sta lahko R⁴ in R⁵ združena z dušikovim atomom, na katerega sta vezana, da tvorita substituiran ali nesubstituiran heterociklični obroč, ki lahko vsebuje tudi dodatne heteroatome; in je R⁶ vodik, substituiran ali nesubstituiran alifatski radikal z 1 do 6 C-atomi, ali substituent, ki skupaj s kisikovim atomom preko katerega je vezan, tvori farmacevtsko sprejemljivo estrsko skupino; ali njihovih farmacevtsko sprejemljivih soli.

Spojine s formulo (I) so zlasti uporabne kot protitumorska sredstva. Predloženi izum se nanaša tudi na postopke za uporabo spojin s formulo (I).

Skupni postopek za pridobivanje spojin s formulo (I) je podan v shemi I. Spojine s formulo (la) so spojine s formulo (I), v katerih R¹ predstavlja -N-(R⁴)(R⁵), pri čemer niti R⁴ niti R⁵ nista hidroksietil. Spojine s formulo (I), v katerih sta R⁴ in R⁵ hidroksietil, lahko dobimo npr., z Mannichovo reakcijo spojine, dobljene v stopnji (2) sheme I, s paraformaldehidom in etanolaminom v ocetni kislini.

Shema I ponazarja pridobivanje spojin, v katerih je R⁶ vodik. Spojine s formulo (I) v katerih je R⁶ različen od vodika, lahko dobimo, npr., s tvorbo primerne etrske ali estrske skupine po dodajanju substituenta v položaju 9 v stopnji (3). Postopke za tvorbo takšnih etrskih ali estrskih skupin lahko izberemo med metodami, ki so strokovnjakom znane.

SHEMA I

Formula (la)

V celotnem besedilu, kot tudi v patentnih zahtevkih, so obroči označeni z naslednjimi črkami in položaji z naslednjimi številčnimi oznakami:

u

Kot je razvidno iz sheme I, prva stopnja celotnega postopka obsega prevedbo kamptotecina ali njegovega 11-alkoksi analoga v 1,2,6,7-tetrahidrokamptotecin (v nadaljnjem besedilu: tetrahidrokamptotecin) ali njegov 11-alkoksi analog. Izhodni 11-alkoksikamptotecin lahko dobimo s katerimkoli od znanih postopkov, kot je postopek, ki so ga opisali Wani in sodelavci, J. Med. Chem., 29, 2358-2363 (1986) za sintezo analoga kamptotecina. V predloženem izumu kot prednostni 11alkoksikamptotecin uporabimo 11-metoksikamptotecin.

Če kot izhodni material v tej stopnji uporabljamo kamptotecin, je le-ta, kot je že navedeno, dostopen kot naravni alkaloid. Poleg tega so objavljeni tudi postopki za popolno sintezo kamptotecina. Glej npr. Hutchinson-a, Tetrahedron, 37,1047 (1981) in Suffness-a in Cordell-a, The Alkaloids. Chemistry and Pharmacology, Brossi, A., urednik, Vol. 25, Academic Press, Orlando, Florida, 73 (1985) za preglede takšnih postopkov. Ena pot za proizvodnjo kamptotecina, ki je racemen v položaju 20, so opisali Wani in sodelavci, J. Med. Chem., 23, 554 (1980). Racemni kamptotecin, ki so ga pridobili Wani in sodelavci, se nato prečisti s kromatografijo in nato kristalizira iz določenega medija. Vendar pa je medij, ki so ga Wani in sodelavci uporabili za kristalizacijo, slabo topilo v smislu čiščenja kamptotecina od sorodnih alkaloidnih nečistot, zaradi česar je kromatografija nujni del postopka čiščenja.

Kot izhodni material lahko v postopku v smislu predloženega izuma uporabimo bodisi naravni, ali sintetično proizveden kamptotecin.

Z ozirom na konfiguracijo v položaju 20, je prednostni izhodni material S izomer.

Čiščenje izhodnega kamptotecina ali 11-alkoksikamptotecina

Čiščenje kamptotecina ali njegovega 11-Cj ₆-alkoksi analoga s spodaj opisano metodo daje zlasti dobre rezultate takrat, kadar te materiale uporabimo kot izhodne snovi v celotnem postopku za pridobivanje vodotopnih analogov kamptotecina v smislu predloženega izuma. Natančneje postopek za čiščenje kamptotecina ali njegovega ll-Cj ₆-alkoksi analoga obsega prvo stopnjo, v kateri zmes, ki vsebuje kamptotecin ali njegov 11-C., ₆-alkoksi analog, skupaj z nečistotami privedemo v stik s topilom, pri čemer je takšno topilo sposobno iz zmesi ločiti alkaloide, ki so različni od kamptotecina ali njegovega 11-C, ₆-alkoksi analoga, kot tudi neČistote, ki lahko ogrozijo hidrogeniranje kamptotecina ali 11-C, ₆-alkoksikamptotecina, do ustreznih

1,2,6,7-tetrahidro analogov; in v katerem se raztopi vsaj del kamptotecina ali

11-Cj ₆-alkoksikamptotecina ali nečistot, ali enega in drugega; in drugo stopnjo, v kateri iz zmesi izoliramo kamptotecin ali 11-C_{] 6}-alkoksikamptotecin. Kamptotecin ali 11-Cj ₆-alkoksikamptotecin izoliran v drugi stopnji postopka čiščenja, bo prednostno v bistvu brez nečistot, ki bi lahko ogrozile hidrogeniranje kamptotecina ali 11-Cj ₆-alkoksikamptotecina do njunih 1,2,6,7-tetrahidro analogov. Postopek čiščenja lahko ponovimo z istim ali različnim topilom, da nadalje izboljšamo čistoto kamptotecina ali 11-alkoksi analoga, v kolikor je to potrebno.

Ta postopek čiščenja je še zlasti uporaben za odstranjevanje nečistot, katere bi bilo težko eliminirati v kasnejših stopnjah skupnega postopka v smislu predloženega izuma. Npr., neprečiščen kamptotecin, ki vsebuje 85-87 mas./mas.% kamptotecina, z

9-12 % nečistot (HPLC, PAR (razmerja površin pod maksimumi)), lahko s postopkom v smislu predloženega izuma očistimo tako, da vsebuje nad 96 % kamptotecina (HPLC, PAR). Očiščeni kamptotecin ali ll-alkoksikamptotecin lahko varneje hidrogeniramo do njunih tetrahidro produktov v primerjavi z neprečiščenimi spojinami, ki vsebujejo nečistote, ki so nezaželene pri hidrogeniranju. To je zelo očitno v primeru, kadar postopek hidrogeniranja izvajamo v velikem merilu. Poleg tega ta postopek omogoča, da uporabimo razmeroma majhen volumen topila, da pa pri tem učinkovito odstranijo nečistote.

Prednostne količine topila, katerega uporabimo v prvi stopnji, so od okoli 10 do 35 volumnov topila na en volumen kamptotecina ali 11-alkoksi-kamptotecina. Primeri topil, ki jih lahko uporabimo v čiščenju v smislu izuma, vključujejo Ν,Νdimetilformamid, N-metilpirolidon, ocetno kislino, trifluorocetno kislino, dimetilsulfoksid, zmes ocetne kisline in dimetilsulfoksida, zmes etanola in dimetilsulfoksida, kot tudi zmes ocetne in klorovodikove kisline.

Postopek čiščenja v smislu izuma lahko uporabimo za čiščenje tako naravnega, kot tudi sintetičnega kamptotecina. Prednostno je, da uporabimo zgoraj navedena topila. Kamptotecin, pridobljen iz rastlin Nothapodvtes foetida, prednostno očistimo bodisi iz ocetne kisline ali iz Ν,Ν-dimetilformamida in sicer v eni fazi, ali še zlasti v dveh fazah, pri čemer v prvi fazi uporabimo ocetno kislino, prednostno vrelo ocetno kislino, in v drugi fazi, ki jo izvedemo po potrebi, Ν,Ν-dimetilformamid, prednostno vrel Ν,Ν-dimetilformamid. Drugo čiščenje vodi do nadaljnjega povečanja dobitka v naslednji stopnji hidrogeniranja. Kadar delamo s kamptotecinom, pridobljenim iz rastline Nothapodvtes foetida, je koristno, da dodamo snovi za absorpcijo nečistot, kot je oglje za brezbarvanje; te snovi dodamo med samim čiščenjem, prednostno med čiščenjem z ocetno kislino. Kamptotecin, pridobljen iz drevesa Camptotheca ac9 cuminata, prednostno očistimo z uporabo Ν,Ν-dimetilformamida, prednostno vrelega Ν,Ν-dimetilformamida. Za izboljšanje čistote dobljenega kamptotecina lahko uporabimo tudi drugo fazo obdelave, prednostno z vrelim N,N-dimetilformamidom.

Temperatura, ki jo uporabimo za raztapljanje, je prednostno od 60 °C do temeprature refluksa topila, najbolje pa je, daje okoli 100 °C. Zaradi izboljšanja Čistote lahko po raztapljanju uporabimo tudi hlajenje. Kamptotecin ali 11-alkoksikamptotecin lahko v drugi stopnji postopka v smislu izuma izoliramo npr. s tehnikami, kot je filtriranje.

Hidrogeniranje do tetrahidrokamptotecina ali njegovega 11-alkoksi analoga

Hidrogeniranje kamptotecina do tetrahidrokamptotecina je opisano, npr., v japonskem patentu 59-5188, v katerem je, kot smo že navedli, podana reakcija hidrogeniranja v ocetni kislini ali v dioksanu/ocetni kislini pri normalnem tlaku in temperaturi, v prisotnosti platinskega katalizatorja. Takšna metoda pa ni popolnoma zadovoljiva, ker je produkt hidrogeniranja reaktiven. Hidrogeniranje se zaradi tega podaljša tudi po pridobitvi želenega tetrahidrokamptotecinskega produkta in dobimo preveč reducirane produkte. Poleg tega smo odkrili, da, čeprav bi bila uporaba povišanega tlaka vodika, ki ni opisana v navedenem japonskem patentu, prednostna s stališča povečanja hitrosti reakcije in/ali izboljšanja konverzije izhodnega kamptotecinskega materiala, takšnih povišanih tlakov ne moremo uporabiti v postopku, kot je tisti iz japonskega patenta, ker bi privedli do še bolj izražene tvorbe preveč reduciranih produktov.

Predloženi izum zagotavlja postopek za prevedbo kamptotecina ali njegovega 11alkoksi analoga v tetrahidrokamptotecin ali njegov 11-alkoksi analog in obsega stopnjo privedbe kamptotecina ali 11-Cj ₆-alkoksikamptotecina v stik z vodikom in katalizatorjem za hidrogeniranje v prisotnosti moderatorja katalizatorja za hidrogeniranje, pri čemer je moderator izbran med snovmi, ki zastrupljajo katalizator za hidrogeniranje. Moderator, ki ga uporabimo v predloženem postopku, ublaži reakcijo in ji omogoča, da poteče popolnoma, toda prepreči ali privede na minimum tvorbo pretirano reduciranih produktov. Uporaba postopka v smislu predloženega izuma zagotavlja znatno izboljšanje v konverziji osnovnega materiala in v selektivnosti reakcije. Tetrahidro produkti so stabilni pri nadaljnjem hidrogeniranju tudi pod pogoji, ki lahko vključujejo povišane tlake in temperature.

S postopkom v smislu predloženega izuma lahko hidrogeniramo kamptotecin ali 11alkoksikamptotecin, dobljen po katerikoli metodi, toda prednostno je, da uporabimo tiste, ki so očiščeni s postopkom čiščenja v smislu predloženega izuma, kot je obravnavano zgoraj.

Moderator katalizatorja za hidrogeniranje v smislu predloženega izuma lahko izberemo med spojinami, za katere je v stroki znano, da kontaminirajo katalizatorje za hidrogeniranje. Primeri takšnih moderatorjev vključujejo žveplove spojine, kot sta dimetilsulfoksid (DMSO) ali tiofen. Uporaba DMSO kot moderatorja katalizatorja je zlasti prednostna. Kadar kot moderator uporabimo žveplovo spojino, lahko le-to dodamo katalizatorju za hidrogeniranje. Primer takšnega katalizatorja so sulfidirani katalizatorji za hidrogeniranje.

Količina uporabljenega moderatorja katalizatorja je lahko izbrana tako, da zagotovi izboljšanje konverzije osnovne snovi in/ali selektivnosti glede na konverzijo in/ali selektivnost, katere dosežemo, kadar reakcijo izvedemo brez moderatorja. Prednostne količine moderatorja so od okoli 0,2 do 5 vol.% moderatorja, kot je DMSO, glede na volumen reakcijskega medija.

Primeren katalizator za hidrogeniranje lahko izberemo med katalizatorji za hidrogeniranje, ki so znani v stroki. Primeri takšnih katalizatorjev so katalizatorji iz žlahtnih kovin, kot je platina, vključno s platinovim oksidom (PtO₂), katerega lahko predhodno reduciramo npr. z obdelavo z vodikom v ocetni kislini; žlahtna kovina je lahko tudi paladij, kakor tudi rodij.

Katalizator je lahko vezan na material, kot je oglje ali aluminijev oksid. Uporaba katalizatorja na nosilcu lahko omogoči manjšo skupno količino kovine ob še vedno zadovoljujoči stopnji konverzije in je zato prednostna. Primeri takšnih katalizatorjev vključujejo platino na oglju, npr. 5 % Pt/C, platino na sulfidiranem oglju, npr. 5 % Pt/sulfidirano oglje, kot tudi platino na aluminijevem oksidu, npr. 5 % Pt/aluminijev oksid. Zlasti prednostna je platina na oglju in najbolje je, da uporabimo 5 % Pt/C.

Količino katalizatorja za hidrogeniranje, ki jo bomo uporabili, izberemo tako, da omogoči popolno reakcijo. Npr., kadar kot katalizator za hidrogeniranje uporabimo 5 % Pt/C, je prednostna takšna količina takega katalizatorja skupaj z nosilcem, ki bo znašala od okoli 20 do 110 mas.%, zlasti okoli 50 %, glede na maso kamptotecimske ali 11-alkoksikamptotecinske osnove. Zlasti prednostna je količina 5 % Pt/C katalizatorja, ki vsebuje približno 2,5 % platine glede na maso izhodnega materiala.

V smislu predloženega izuma lahko za prevedbo v tetrahidroprodukte uporabimo kakršenkoli primeren tlak vodika, pa tudi atmosferski tlak. Vendar pa je prednostno, da uporabimo povišan tlak vodika. Pri višjih tlakih teče reakcija hitreje in/ali izhodni material se bolje izkoristi, medtem ko se izognemo tvorbi pretirano reduciranih produktov; dosežemo večjo volumsko učinkovitost in večjo kapaciteto postopka. Prednostno je, da uporabimo pritisk vodika večji od okoli 2,5 bar, zlasti pa so prednostni tlaki od okoli 3,5 do 5,0 barov.

Prednostno je, da atmosfera v bistvu sestoji iz čistega vodika. Reakcijski medij v smislu predloženega izuma prednostno sestoji iz tekoče faze s topilom, v katerem je produkt topen in katalizator aktiven, pri čemer je njegov volumen takšen, da omogoča učinkovito mešanje medija in dobro difuzijo vodičnega reaktanta. Primer tekočine za tekočo fazo je ocetna kislina, katero prednostno uporabimo v količini od okoli 10 do okoli 30 volumnov ocetne kisline na vsak volumen kamptotecina ali 11alkoksikamptotecina, pri čemer so prednostne manjše količine, npr. okoli 10 volumnov. Uporabimo lahko tudi količine, ki so večje od 30 volumnov ocetne kisline na vsak volumen izhodnega materiala, čeprav bodo pretirane količine tekočega medija upočasnile reakcijo.

Temperatura, pri kateri se odvija reakcija, je lahko prednostno od sobne temperature do 90 °C, najbolje od 40 do 80 °C. Pri povišani temperaturi bo reakcija hitrejša in bolj popolna, kot pri sobni temperaturi.

Vrstni red privedbe komponent reakcijske zmesi v stik lahko izberemo po želji.

Hidrogeniranje izhodnih materialov da lahko 4 stereoizomere ustreznega produkta, ki se razlikujejo v relativnih položajih vodikovih atomov, vezanih na atome ogljika, ki so skupni za obroča B in C. Proizvodnja vseh takšnih stereoizomerov je zaobsežena s postopkom v smislu predloženega izuma.

Predloženi izum se nanaša tudi na nove ll-C₁₆-alkoksi-l,2,6,7-tetrahidrokamptotecinske intermediate, dobljene z opisanim postopkom. Nove intermediate lahko dobimo s postopkom, ki obsega privedbo 11-C) ₆-alkoksikamptotecina v stik z vodikom in katalizatorjem za hidrogeniranje, pri čemer lahko nadalje, kot je že opisano, uporabimo tudi moderator katalizatorja za hidrogeniranje. Izolacijo tetrahidroproduktov lahko izvedemo z neko primerno metodo, npr. s postopkom čiščenja ki je opisan v japonskem patentu št. 59-5188. Prednostno obsega metoda filtriranje, da odstranimo katalizator za hidrogeniranje, čemur lahko neposredno sledi naslednja stopnja skupne reakcijske sheme, t.j. konverzija tetrahidroproduktov v njihove 10-hidroksi analoge, ki bo opisana v nadaljnjem besedilu.

Oksidacija do 10-hidroksikamptotecina ali njegovega 10-hidroksi-ll-alkoksi analoga

Druga stopnja skupne reakcijske sheme I obsega prevedbo tetrahidrokamptotecina ali njegovega 11-alkoksi analoga v 10-hidroksikamptotecin ali njegov 10-hidroksi-llalkoksi analog. Izhodne materiale za to stopnjo prednostno dobimo s postopkom hidrogeniranja v smislu predloženega izuma, ki je opisan v predhodnem besedilu.

Prevedba tetrahidrokamptotecina v 10-hidroksikamptotecin je opisana v japonskem patentu št. 59-5188, ki, kot je že navedeno, opisuje uporabo oksidacijskega sredstva, izbranega iz skupine, ki sestoji iz svinčevega tetraacetata, CAN (cer(IV) amonijevega nitrata), Fremy-jeve soli (kalijevega nitrozo disulfonata (KSO₃)₂NO), kromove kisline ali njenega anhidrida, dikromatnih soli, kalijevega permanganata in železovega klorida. Japonski patent navaja, da topila, ki se uporabljajo v tem postopku, obsegajo ocetno kislino, metanol, etanol, kloroform, piridin, benzen, metilenklorid, dioksan, THF, vodo in trifluorocetno kislino, kot tudi njihove zmesi. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da ima postopek iz japonskega patenta pomanjkljivosti v tem, da oksidacija ni visoko selektivna in da se, poleg 10-hidroksikamptotecina, tvorijo tudi znatne količine neželenega kamptotecina, katerega je potrebno ločiti od končnega produkta. 10-hidroksikamptotecinski produkt je tudi reaktiven in ima tendenco, da med postopkom iz japonskega patenta razpade. Poleg tega lahko uporaba oksidacijskih sredstev, kot je svinčev tetraacetat, privede do kontaminacije končnega produkta s težkimi kovinami.

Predloženi izum zagotavlja postopek za oksidacijo tetrahidrokamptotecina ali njegovega 11-Cj ₆-alkoksi analoga v 10-hidroksikamptotecin ali njegov 10-hidroksill-alkoksi analog, in obsega stopnjo privedbe tetrahidrokamptotecina ali 11-C alkoksitetrahidrokamptotecina v stik z oksidacijskim sredstvom v tekočem reakcijskem mediju, pri čemer (a) tekoč reakcijski medij sestoji iz tekočine, ki je izbrana tako, da se vsaj del dobljenega 10-hidroksikamptotecinskega ali 10-hidroksi-11 alkoksikamptotecinskega produkta obori med reakcijo, pod pogojem, da kadar kot izhodni material uporabimo tetrahidrokamptotecin in kadar ne uporabimo oksidacijskega sredstva, kot je definirano pod (b), tekočine, ki jo uporabimo kot tekoč reakcijski medij (a), ne predstavlja metanol; in/ali (b) oksidacijsko sredstvo predstavlja kalijev persulfat, jodobenzen, ester jodobenzena, natrijev perjodad ali kalijev perjodad. Kadar uporabimo tetrahidrokamptotecin in kadar ne uporabimo oksidacijskega sredstva (b), tekoč reakcijski medij (a) prednostno ne bo vseboval metanola, etanola, kloroforma, benzena, metilenklorida, dioksana niti vode, kot čistih materialov.

Uporaba tekočega reakcijskega medija, opisanega pod (a) ima to prednost, da se

10-hidroksi- ali 10-hidroksi-ll-alkoksikamptotecinski produkt obori iz medija in se tako v bistvu izolira, kar eliminira ali privede na minimum nadaljnje reagiranje želenega produkta. Z uporabo takšnega medija se lahko izognemo ali privedemo na minimum tvorbo kamptotecina ali 11-alkoksikamptotecina kot neželenega stranskega produkta. Poleg tega je tudi možno, da se v po-reakcijskem mediju izognemo, ali privedemo na minimum, tvorbi drugih produktov razen tistih, ki so želeni, npr. s pretirano oksidacijo, tako da v veliki meri povečamo dobitek produkta.

Prednostno je, da uporabimo tekoč reakcijski medij (a), ki predstavlja zmes vode in organskega topila, tako da dosežemo obarjanje. Tekoč medij (a), ki sestoji iz zmesi vode in organskega topila, lahko, npr., dobimo z mešanjem vode z organsko tekočino, kot je ocetna kislina, aceton, Ν,Ν-dimetilformamid ali alkohol z nizko molekulsko maso, kot je metanol, etanol ali izopropanol, v takšnih relativnih količinah, da dobimo tekoč sestavek, v katerem se vsaj del nastalega 10hidroksikamptotecina ali 10-hidroksi-ll-alkoksi analoga obori iz raztopine.

Pod izrazom alkohol z nizko molekulsko maso zgoraj in v nadaljnjem tekstu razumemo alkohol, ki je pri temperaturi, pri kateri se uporablja, v tekočem stanju, prednostno alkohol z 1 do 4 C-atomi.

Prednostna sestava tekočine, ki jo uporabimo kot reakcijski medij, bo obsegala tiste pripravke, ki vsebujejo vodo in organsko topilo, v katerih voda predstavlja od okoli 25 do 75 vol.% glede na skupni volumen tekočine. Zlasti prednostno je volumsko razmerje od okoli 1:1 za vodo glede na topilo, kot je ocetna kislina, aceton, Ν,Νdimetilformamid ali alkohol z nizko molekulsko maso.

Prednostno bodo proizvedene spojine v bistvu netopne v tekočem reakcijskem mediju (a) v smislu izuma.

Dodatno prednost zagotovimo, kadar kot reakcijski medij uporabimo vodo skupaj z ocetno kislino. Kadar uporabimo samo ocetno kislino, se tvorita 1014 acetoksikamptotecin ali njegov 10-acetoksi-ll-alkoksi analog skupaj z 10hidroksikamptotecinom ali njegovim 10-hidroksi-l 1-acetoksi analogom, pri čemer se acetoksi spojine tvorijo v znatni količini. Dodajanje vode preprečuje ali privede na minimum tvorbo takšnih acetoksi spojin v po-reakcijskem mediju, tako da lahko, v kolikor je potrebno, povsem eliminiramo posebno stopnjo hidrolize, s katero te spojine prevedemo v 10-hidroksikamptotecin ali njegov 10-hidroksi-l 1-alkoksi analog.

Oksidacijska sredstva (b), ki so opisana zgoraj, imajo to prednost, da so dovolj blaga, da ne, ali da ne razgradijo povsem 10-hidroksi- ali 10-hidroksi-llalkoksikamptotecinski produkt z nadaljnjo oksidacijo. Zlasti prednostna oksidacijska sredstva, opisana pod (b) so estri jodobenzena, npr. estri s formulo PhJ(OR⁷)2, kjer je Ph fenil, in je R⁷ v vsaki od skupin OR⁷ lahko enak ali različen in predstavlja vodik -C(O)-R⁸ ali -SO2-R⁹, pri čemer R⁸ in R⁹ predstavljata nesubstituirane ali substituirane ogljikovodične radikale in pri čemer je R⁷ v vsaj eni od skupin OR⁷ različen od vodika. Primeri takšnih estrov so jodobenzen(bis)trifluoroacetat, pridobljen z esterifikacijo jodobenzena s trifluoroocetno kislino in hidroksi(toziloksi)jodobenzen, pridobljen z esterifikacijo jodobenzena s toluensulfonsko kislino. Najbolj prednosten je jodobenzendiacetat PhJ(OC(O)CH₃)₂.

Prednostno je, da oksidacijsko sredstvo, opisano pod (b), še zlasti jodobenzendiacetat, uporabimo takrat, kadar uporabimo tekoč medij, opisan pod (a), saj dosežemo s takšno kombinacijo še zlasti dobre rezultate.

Količino oksidacij skega sredstva izberemo tako, da poteče reakcija do konca. Prednostne so količine večje od okoli dva (2) ekvivalenta oksidacijskega sredstva glede na količino tetrahidrokamptotecina ali njegovega 11-alkoksi analoga. Najbolj prednostna je količina oksidacijskega sredstva glede na tetrahidrokamptotecin ali njegov

11-alkoksi analog približno treh (3) ekvivalentov. Kadar uporabljamo oksidacijsko sredstvo (b) kot je opisano zgoraj, lahko uporabimo reakcijski medij, kot je Ν,Νdimetilformamid, aceton, alkohol z nizko molekulsko maso ali, prednostno, ocetno kislino, čeprav je najbolj prednosten reakcijski medij opisan pod (a).

Šarža tetrahidro izhodnega materiala je prednostno od okoli 2 do 10 mas.%, še zlasti od okoli 5 do 10 mas.% glede na maso tekočega medija. Primerne tlake in temperature za izvedbo reakcije lahko izberemo v odvisnosti od konkretnih parametrov, pri čemer sta prednostna atmosferski tlak in sobna temperatura. Reakcijo lahko izvedemo v zračni atmosferi.

Predloženi izum se nanaša tudi na tu pridobljene nove 10-hidroksi-ll-C^ ₆alkoksikamptotecinske intermediate. Te nove intermediate lahko dobimo s postopkom, ki sestoji iz stopnje privedbe v stik H-C_{( 6}-alkoksi-l.2,6,7tetrahidrokamptotecina z oksidacijskim sredstvom v tekočem reakcijskem mediju, prednostno ob uporabi postopka, kije razložen zgoraj.

Pridobivanje spojin s formulo (I)

Spojine s formulo (I) pripravimo tako, da začnemo v tretji stopnji splošnega postopka iz sheme I. Izhodne materiale za to stopnjo, 10-hidroksikamptotecin ali 10hidroksi-ll-alkoksikamptotecin, dobimo prednostno z zgoraj opisanim postopkom oksidacije. Uporabimo pa lahko tudi izhodne materiale, dobljene na drugačen način. Npr., 10-hidroksikamptotecin je spojina, ki se proizvaja tudi v naravi, nahaja pa se lahko v isti rastlini kot kamptotecin. 10-metoksikamptotecin, ki je prav tako izoliran iz iste rastline kot kamptotecin, lahko prevedemo v 10-hidroksikamptotecin z refluktiranjem z bromovodikom. 10-hidroksikamptotecin lahko dobimo tudi s postopkom iz japonske patentne prijave št. 59-5188, navedenim zgoraj, z redukcijo piridinskega obroča kamptotecina in nato z oksidacijo s svinčevim tetraacetatom. Poleg tega lahko racemni 10-hidroksikamptotecin dobimo tudi s postopkom Wani-ja in sodelavcev, J. Med. Chem., 23, 554 (1980).

Predloženi izum zagotavlja postopek za pridobivanje spojin s formulo (I), v katerem izhodni material podvržemo hitri reakciji, v kateri se le-ta v znatni meri pretvori v produkte. Konkretno predloženi izum zagotavlja postopek za pridobivanje spojine s formulo (Ib) ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, pri čemer ima spojina s formulo (Ib) naslednjo strukturo:

(Ib) .0

HO v kateri R predstavlja vodik ali Cj ₆-alkoksi; je R¹ -O-R², -S-R³ ali -N-(R⁴)(R⁵); R², R³, R⁴ in R⁵, ki so lahko enaki ali različni, predstavljajo vodik, Cj 6-alkil, C3 6hidroksialkil, C, .-dialkilamino-G, .-alkil; C, -alkilamino-C. .-alkil; C, ,-aminoalkil ali substituiran ali nesubstituiran karbociklični obroč s 3-7 členi; ali, kadar R¹ predstavlja skupino -N-(R⁴)(R⁵), sta lahko skupini R⁴ in R⁵ združeni skupaj z dušikovim atomom, na katerega sta vezani, in tvorita substituiran ali nesubstituiran heterociklični obroč, ki lahko vsebuje tudi dodatne heteroatome; in R⁶ predstavlja vodik, substituiran ali nesubstituiran alifatski radikal z 1 do 6 C-atomi, ali substituent, ki skupaj s kisikovim atomom, preko katerega je vezan, tvori farmacevtsko sprejemljivo estersko skupino. Postopek sestoji iz (i) priprave spojine s formulo (Ib) ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, kjer je R¹ aminska skupina -N-(R⁴)(R⁵) in je R⁶ vodik, s privedbo 10-hidroksikamptotecina ali 10-hidroksi-ll-C1 6alkoksikamptotecina v stik s spojino s formulo (II), pri čemer ima spojina s formulo (II) naslednjo strukturo:

CH₂[-N-(R⁴)(R⁵)]₂ (II) v kateri sta R⁴ in R⁵ kot je definirano zgoraj za formulo (Ib); in (ii), po potrebi, priprave spojine s formulo (Ib) ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, v kateri R¹ predstavlja -O-R² ali -S-R³, s prevedbo aminske skupine spojine, dobljene v stopnji (i), v -O-R² ali -S-R³; in/ali priprave spojine s formulo (Ib) ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, v kateri je R⁶ različen od vodika, s prevedbo hidroksilne skupine v položaju 10, dobljene v stopnji (i), v skupino -OR⁶, kjer ima R⁶ pomene, različne od vodika, ki so definirani za formulo (Ib).

V stopnji (ii) (a) navedenega postopka v smislu izuma, lahko spojine, v katerih R¹ predstavlja -O-R² ali -S-R³, pripravimo npr. s segrevanjem spojine, dobljene v stopnji (i), s primernim alkoholom s formulo HO-R² ali s tiolom s formulo HS-R³, pri čemer sta R² in R³ kot je definirano za formulo (Ib), v inertnem topilu, kot je N,Ndimetilformamid. Kadar načrtujemo pripravo spojin, ki imajo kot R¹ skupini -O-R² ali -S-R³, je prednostno, da v stopnji (i) najprej pripravimo spojino, ki ima kot R¹ skupino -N(CH₃)₂. Kadar je spojina, pripravljena v stopnji (i), prosta baza, lahko v stopnji (ii) (a) dodamo majhno količino močne kisline, kot je klorovodikova kislina. Stopnjo (ii)(a) lahko izvedemo istočasno s stopnjo (i), ali neposredno po njej. Za pridobivanje spojine, v kateri R¹ predstavlja -O-R² ali -S-R³, lahko stopnje izvedemo istočasno, npr. tako, da v reakcijsko zmes za stopnjo (i) uvedemo primeren alkohol ali tiol ter nato v zmes dodamo bodisi močno kislino, ali pa je aminska skupina v obliki soli z močno kislino. Stopnjo (ii)(b) lahko izvedemo po stopnji (i).

Z ozirom na R⁶ primeri nesubstituiranih ali substituiranih alifatskih radikalov z 1 do 6 C-atomi obsegajo nerazvejane ali razvejane alifatske radikale, prednostno pa predstavljajo nesubstituirane ali substituirane CM-alkilne radikale. Primeri farmacevtsko sprejemljivih estrov obsegajo tiste, v katerih R⁶ predstavlja nesubstituiran ali substituiran alifatski karbonilni radikal z nerazvejano ali razvejano verigo z 1 do 6 C-atomi, prednostno nesubstituiran ali substituiran C 4-alkilkarbonilni radikal.

Z izrazom karbociklični obroč razumemo popolnoma nasičen, delno nasičen ali povsem nenasičen obročni sistem.

Prednostne spojine s formulo (Ib) obsegajo tiste, v katerih R¹ predstavlja dimetilamino, N-morfolino, N-metilpiperazinil, (4’-piperidin)N-piperidinil, cikloheksilamino, N,N-dimetilaminoetoksi, Ν,Ν-dimetilaminometiltio, N,Ndimetilaminoetilamino ali metilamino. Zlasti so prednostne spojine s formulo (Ib), v kateri R¹ predstavlja dimetilamino ali N-morfolino, še zlasti dimetilamino, kot tudi njihove hidrokloridne in acetatne soli. Relativne količine reaktantov v stopnji (i) lahko izberemo tako, da reakcija poteče do konca. Prednostno uporabimo prebitek spojine s formulo (II) in sicer prebitek, ki je enak ali večji od 1,2 ekvivalenta spojine s formulo (II) glede na 10-hidroksi ali 10-hidroksi-ll-alkoksikamptotecinski izhodni material.

Temperatura, ki jo uporabimo med reakcijo s spojino s formulo (II), je prednostno med 0 °C in temperaturo refluksa topila, najbolje pa je, da je sobna temperatura. Z uporabo sobne temperature privedemo na minimum termično razgradnjo relativno manj stabilnih spojin s formulo (Ib), kot je razgradnja spojin, uporabljenih v obliki proste baze ali acetatne soli, kadar kot topilo uporabimo ocetno kislino. Prednosten je atmosferski tlak. Reakcijo lahko izvedemo v atmosferi zraka.

Postopek v smislu izuma za pripravo spojin s formulo (Ib) lahko izvedemo v topilu, kot je ocetna kislina. Izhodni 10-hidroksi ali 10-hidroksi-l 1-alkoksi material lahko uporabimo v količini od okoli 4 do 10 mas.% glede na maso topila. Prednostna iz18 vedba postopka v smislu izuma vključuje, še zlasti v stopnji (i), uporabo topila, izbranega izmed topil, ki vsebujejo acetonitril ali alkohol z nizko molekulsko maso. Acetonitril ali alkohol z nizko molekulsko maso sta lahko v zmesi z eno alil večimi drugimi organskimi tekočinami. Kadar kot topilo uporabimo acetonitril, ga lahko, npr., uporabimo samega ali v zmesi z alkoholom z nizko molekulsko maso ali z inertnim kloriranim ogljikovodikom, kot je metilenklorid. Kadar kot topilo uporabimo alkohol z nizko molekulsko maso, ga lahko, npr., uporabimo samega ali v zmesi z inertnim, kloriranim ogljikovodikom.

Prednostna je uporaba zmesi alkohola z nizko molekulsko maso in inertnega kloriranega ogljikovodika kot topila. Zlasti je prednostna uporaba zmesi alkohola z nizko molekulsko maso, kot je 1-propanol in metilenklorida, najbolje v razmerju od okoli 5 volumskih delov alkohola na okoli 10 volumskih delov metilenklorida.

Uporaba prednostnega sistema topil pri pridobivanju spojin s formulo (Ib) zagotavlja prednosti v primerjavi z uporabo topila, kot je ocetna kislina, npr. v tem, da lahko reakcijo izvedemo brez kisline, s čimer je mogoče direktno izolirati kisle soli, brez zamenjave soli, kot tudi v tem, da lahko povečamo dobitek izoliranega produkta, npr. z bolj popolno porabo izhodnega materiala. Kadar želimo dobiti neko določeno sol, lahko uporabimo neposredno dodajanje želene kisline, same ali v raztopini. Poleg tega lahko, kadar uporabljamo navedeni prednostni sistem topil, kamptotecin, ki predstavlja nečistoto, nastalo npr. v že opisani stopnji oksidacije, odstranimo v reakcijski tekočini, s čimer povečamo čistoto izoliranega produkta.

Spojine s formulo (I) lahko podvržemo postopku prekristalizacije, ki bo opisan v nadaljnjem besedilu. Spojine s formulo (Ib) ne obsegajo tistih spojin s formulo (I), v katerih so R², R³, R⁴ ali R⁵ hidroksietilne skupine. Takšne spojine lahko dobimo s postopkom iz evropskega patenta št. 0 321 122, kije tu vključen kot referenca.

Razumljivo je, da se bodo, zahvaljujoč asimetričnemu ogljikovemu atomu v obroču E spojine s formulo (I), t.j. ogljikovemu atomu v položaju 20, pojavili optični izomeri. Prednostni izomer je S-izomer, čeprav so z obsegom spojin s formulo (I) zaobseženi tudi R-izomer in racemna zmes (racemat).

Strokovnjaki na tem področju bodo zlahka izbrali farmacevtsko sprejemljive soli in postopke za njihovo pridobivanje. Prednostne farmacevtsko sprejemljive soli spojin s formulo (I) obsegajo acetate, metansulfonate in še zlasti hidrokloride, kot sta monoin dihidroklorid. Dihidrokloridno sol lahko dobimo z dodajanjem prebitka klorovodikove kisline in verjetno nastaja kot posledica protonizacije kinolinskega dušika v obroču B, kot tudi dušika v skupini R¹. Primeri farmacevtsko sprejemljivih soli vključujejo tudi kvarterne amonijeve soli, ki jih lahko, npr., dobimo z obdelavo spojin, dobljenih v stopnji (i), z alkilirnim sredstvom. Prednostna sol te vrste je spojina s formulo (I), v kateri se v položaju 9 nahaja substituent-CH₂-N(CH₃)₃ ⁺. Primeri farmacevtsko sprejemljivih anionov za kvaterne soli spojin s formulo (I) obsegajo metansulfonat in klorid.

Predloženi izum se nanaša tudi na nove spojine s formulo (I), v katerih R predstavlja Cj ₆-alkoksi.

Čiščenje in izolacija vodotopnih analogov kamptotecina

Spojino s formulo (I) ali njeno farmacevtsko sprejemljivo sol, ki jo npr. dobimo z zgoraj opisanim postopkom, lahko očistimo in izoliramo z metodami, kot so kromatografija na koloni in liofilizacija ali izolacija iz raztopine. Prednostno pa spojino s strukturo, predstavljeno s formulo (I):

v kateri R predstavlja vodik ali C_{t 6}-alkoksi; je R¹ -O-R², -S-R³ ali -N-(R⁴)(R⁵); R², R³, R⁴ in R⁵, ki so enaki ali različni, predstavljajo vodik, C_J6-alkil, C_{2 6}-hidroksialkil, C_{y 6}-dialkilamino-C_{2 6}-alkil, C_{y 6}-alkilamino-C_{2 6}-alkil, C_{2 6}-aminoalkil ali nesubstituiran ali substituiran karbociklični obroč s 3-7 členi, pri čemer lahko, kadar je R¹-N-(R⁴)(R⁵), skupini R⁴ in R^s skupaj z dušikovim atomom, na katerega sta vezani, tvorita substituiran ali nesubstituiran heterociklični obroč, ki po potrebi vsebuje tudi druge heteroatome; in R⁶ predstavlja vodik, nesubstituiran ali substituiran alifatski radikal z 1 do 6 C-atomi ali substituent, ki skupaj s kisikovim atomom, preko katerega je vezan, tvori farmacevtsko sprejemljivo etersko skupino; ali njeno farmacevtsko sprejemljivo sol, očistimo in izoliramo s postopkom, ki obsega naslednje stopnje:

(a) dodajanje prve tekočine, ki predstavlja topilo za spojino, v količini, ki je dovoljšna, da se raztopi vsaj del spojine in da se tvori raztopina ali suspenzija;

(b) po stopnji (a), dodajanje druge tekočine k raztopini ali suspenziji, ki jo dobimo v stopnji (a), pri čemer druga tekočina olajša prekristalizacijo raztopljene spojine, tako da se spojina prekristalizira; in (c) zbiranje spojine s formulo (I) ali njene soli s filtracijo.

Stopnje (a) do (c) predloženega postopka prednostno izvedemo pri temperaturi, pri kateri se v bistvu izognemo nestabilnosti spojine s formulo (I) ali njene soli.

Postopek čiščenja v smislu predloženega izuma zagotavlja prihranke tako v stroških, kot tudi v potrošenem delu v primerjavi z npr. kromatografskim čiščenjem. Produkt, ki ga dobimo s tukajšnjim postopkom, je prav tako bolj čist, kot kromatografsko očiščen produkt. Izolacija produkta s filtracijo prihrani čas in delo v primerjavi z, npr., liofilizacijo, s produktom lažje rokujemo kot z liofiliziranimi produkti. Poleg tega lahko med predloženim postopkom naravnamo vsebnost soli, kot je vsebnost klorida, v proizvedenem materialu. Vsebnost klorida v surovem produktu lahko npr. variira od <100 % do >200 % glede na teoretično vrednost za monohidroklorid in jo lahko naravnamo na vrednost, ki približno ustreza monohidrokloridu.

Topilo, ki ga uporabimo v stopnji (a), je lahko katerokoli topilo, v dovoljšni količini, da vsaj delno raztaplja spojino s formulo (I) ali njeno sol, da dobimo raztopino ali suspenzijo. Prednostno je, da naravo in količino topila izberemo tako, da dosežemo v bistvu popolno raztapljanje. Med stopnjo (a) lahko uporabimo blago segrevanje, prednostno do temperature, pri kateri se v bistvu izognemo nestabilnosti spojine, kot so temperature nižje od okoli 40 °C. Najbolj prednostno je raztapljanje pri sobni temperaturi. Prednostno uporabimo od okoli 3 do 15 volumnov topila na vsak volumen spojine, ki jo želimo očistiti.

Prednostno topilo v stopnji (a) je voda, čeprav lahko uporabimo tudi organsko topilo ali zmes vode in organskega topila, ki se meša z njo. Prav tako lahko uporabimo razredčeno klorovodikovo kislino.

Filtracijo prednostno izvedemo po stopnji (a), da odstranimo ves eventuelno prisoten neželen netopen material. Filtracijo lahko izvedemo na način, ki je v stroki znan.

Raztopino ali suspenzijo, ki jo dobimo v stopnji (a) oz. njen filtrat, dobljen kadar po stopnji (a) izvedemo filtracijo, prednostno podvržemo koncentriranju, npr. ob uporabi vakuuma. Prednostno je, da koncentriranje izvedemo pri sobni temperaturi.

V stopnjo (b) dodamo tekočino, ki pripomore k prekristalizaciji raztopine ali suspenzije. Prednostno je, da v tej stopnji temperaturo vzdržujemo pod 40 °C, prednostno pri sobni temperaturi. Prednostne količine tekočine, ki jo dodamo v stopnji (b), so od okoli 15 do 60 volumnov tekočine navsak volumen spojine, ki jo želimo očistiti. Primeri tekočine, ki jo dodamo v stopnji (b), so aceton, acetonitril, nižji alkoholi, kot je metanol, etanol, 1-propanol ali 2-propanol, kot tudi tetrahidrofuran, pri čemer sta prednostna 1-propanol ali aceton. Dodajanje topila v stopnji (a) in nato dodajanje tekočine v stopnji (b) je prednostno glede na, npr., istočasno dodajanje teh tekočin. Raztapljanje v stopnji (a) lahko izvedemo hitreje in bolj popolno, možna pa je tudi filtracija, da odstranimo netopne nečistote. Poleg tega izboljšano raztapljanje v stopnji (a), ki ga dosežemo tako, da tekočine dodajamo eno za drugo, omogoča, da stopnjo raztapljanja izvedemo pri relativno nizki temperaturi, s čimer se izognemo ali privedemo na minimum razpadanje spojine, ki jo čistimo.

Prekristalizirano zmes prednostno mešamo in/ali hladimo, da bi se proizvedena spojina popolnoma oborila, nakar izvedemo filtracijo. Produkt lahko sušimo, npr. pod vakuumom in/ali ob segrevanju.

Vodotopne analoge kamptotecina s formulo (I) ali njihove soli lahko uporabimo v količini, ki učinkovito inhibira rast tumorskih celic, ki so občutljive na takšen analog, pri živali, ki potrebuje takšen tretma, možna pa je tudi uporaba farmacevtskih pripravkov, ki so sposobni takšnega inhibiranja. Citotoksične spojine s formulo (I) so močni inhibitorji prečiščene topoizomeraze I. Farmacevtski pripravki lahko vsebujejo spojino s formulo (I) ali njeno sol v količini, ki učinkovito inhibira rast celic tumorja, skupaj z inertnim, farmacevtsko sprejemljivim nosilcem ali razredčilom.

Spojine s formulo (I) ali njeno sol dajemo v konvencionalni dozirni obliki, ki jo dobimo s kombiniranjem terapevtsko učinkovite količine spojine (aktivne sestavine) s standardnimi farmacevtskimi nosilci ali razredčili, v skladu s konvencionalnimi postopki. Ti postopki lahko obsegajo mešanje, granuliranje in stiskanje ali raztapljanje sestavin, pač v odvisnosti od želenega pripravka. Farmacevtski pripravek lahko pripravimo v obliki posameznih doz, primernih za parenteralno ali oralno dajanje.

Uporabljen farmacevtski nosilec je lahko npr. trden ali tekoč. Primeri trdnih nosilcev so laktoza, tera alba, saharoza, smukec, želatina, agar, pektin, akacija, magnezijev stearat, stearinska kislina in podobni. Primeri tekočih nosilcev so sirup, kikirikijevo olje, olivno olje, voda in podobni. Podobno lahko nosilec ali razredčilo obsegata tudi material za zakasnjeno sproščanje aktivne sestavine, kot sta gliceril monostearat ali gliceril distearat, sama po sebi ali skupaj z voskom, etilcelulozo, hidroksipropilmetilcelulozo, metilmetakrilatom in podobnimi.

Uporabimo lahko širok spekter farmacevtskih pripravkov. Tako bomo lahko, v kolikor uporabimo trden nosilec, pripravek tabletirali, namestili v kapsule iz trde želatine v obliki prahu ali pelet, ali oblikovali v dražeje ali lizalne tablete. Količina trdnega nosilca lahko variira v širokih mejah, toda prednostno bo od okoli 25 mg do okoli 1 g. V kolikor uporabimo tekoč nosilec, je lahko pripravek v obliki sirupa, emulzije, kapsule iz mehke želatine, sterilne raztopine ali suspenzije za injekcije v ampuli ali fioli, kot tudi v obliki nevodne tekoče suspenzije.

Da bi dobili dozirno vodotopno obliko, farmacevtsko sprejemljivo sol spojine s formulo (I) raztopimo v vodni raztopini organske ali anorganske kisline, kot je 0,3 M raztopina jantarne kisline ali prednostno citronske kisline. V kolikor oblika topne soli ne obstaja, spojino s formulo (I) raztopimo v ustreznem so-topilu ali v njihovi kombinaciji. Primeri primernih so-topil so, neomejeno, alkohol, propilenglikol, polietilenglikol 300, polisorbat 80, glicerin in podobni, v koncentracijah, ki se gibljejo od 0 do 60 % skupnega volumna.

Pripravek je lahko tudi v obliki raztopine soli aktivne sestavine v ustreznem vodnem nosilcu, kot je voda ali izotonična fiziološka raztopina soli ali dekstroze. Za spojine s formulo (I), ki v položaju 9 nimajo bazične stranske verige, bo primerna sol sol alkalijske kovine, kot je natrijeva sol ali karboksilat, dobljen z alkalno hidrolizo laktona E-obroča.

Jasno je, da bo točna prednostna doza spojine s formulo (I), ki jo uporabljamo v pripravkih v smislu predloženega izuma, variirala v odvisnosti od konkretno uporabljenega kompleksa, sestave pripravka, načina dajanja in konkretnega mesta, osebe in bolezni, ki jo zdravimo. Optimalne doze za določen niz pogojev lahko določimo z uporabo konvencionalnih testov za določevanje doze.

Za parenteralno dajanje spojine s formulo (I) se nivo doze, ki se načeloma uporablja, giblje do pričakovane količine približno 20 mg na m² telesne površine dnevno, od enega do pet dni. V praksi pa so lahko dozirne količine tudi večje. Prednostno je, da dajanje ponavljamo približno na vsake 4 tedne in sicer štirikrat. Za oralno dajanje se nivo doze, ki jo načeloma uporabljamo, giblje do pričakovane količine okoli 20 mg na m² telesne površine dnevno, od enega do pet dni, pri čemer tratma ponavljamo v primernih intervalih. V praksi so lahko dozirne količine tudi večje.

Metoda za inhibiranje rasti celic živalskega tumorja, občutljivih na spojino s formulo (I) ali njeno sol, sestoji iz dajanja živali-gostitelju, ki je inficirana s takšnimi celicami tumorja, količine takšne spojine, ki učinkovito inhibira rast tumorja. Med tretmajem lahko aktivno sestavino dajemo parenteralno ali oralno, vsakodnevno, v količini, katere pričakovana gornja meja bo načeloma okoli 20 mg na m² telesne površine, tekom enega do pet dni, pri čemer tretma, kot je že navedeno, ponavljamo v primernih intervalih. V praksi so lahko dozirne količine tudi večje.

Primeri, ki sledijo, so podani samo za ilustracijo izuma in jih ne gre razumeti, da ga na kakršenkoli način omejujejo.

PRIMER 1

Prekristalizacija kamptotecina (kitajski material)

31,1 g (20 S) kamptotecina ob močnem mešanju raztopimo v 620 ml Ν,Νdimetilformamida pri pribl. 155 °C. Raztopino počasi ohladimo do sobne temperature. Po mešanju, vse dokler ni kristalizacija končana, suspenzijo filtriramo, da dobimo svetlo rumeno trdno snov. HPLC analiza je pokazala vsebnost pribl. 98 % kamptotecina, ob dveh majhnih nečistotah (vsake po okoli 1 %) katerih retencijski čas je daljši kot za kamptotecin. Vzorec speremo z metanolom in posušimo. Dobitek posušenega materiala je 24,9 g, tal. 263-265 °C (korigirano 91 %, kadar dodamo maso vzorca za analizo).

PRIMER 2

Prekristalizacija kamptotecina (kitajski material)

301 g surovega kamptotecina suspendiramo ob mešanju v 3000 ml Ν,Νdimetilformamida. Zmes mešamo pri približno 100 °C 14 ur in počasi, ob mešanju, ohladimo na sobno temepraturo. Trdno snov zberemo na ustrezen način in speremo z metanolom. Po sušenju do konstantne mase 250 g, produkt suspendiramo več kot ur v 2500 ml (10 volumnov, vol./mas.) Ν,Ν-dimetilformamida pri 100 °C. Suspenzijo počasi ob mešanju ohladimo do sobne temperature. Produkt zberemo, speremo z metanolom in posušimo do konstantne mase 236 g (skupni dobitek, korigiran z dodatkom vzorca za analizo, 86 %), tal. 263-265 °C.

PRIMER 3

Prekristalizacija kamptotecina (indijski material)

291 g (20 S) kamptotecina raztopimo ob mešanju v 10,2 1 ocetne kisline, ob segrevanju do refluksa. Dodamo okoli 10 mas.% aktivnega oglja (29 g) in vrelo suspenzijo filtriramo skozi Celite. Dobljeno zmes koncentriramo z destilacijo do volumna približno 5,8 1. Po ohladitvi do sobne temperature ob mešanju, trden produkt zberemo, speremo z metanolom in posušimo do konstantne mase. Izoliramo 230 g materiala. Vzorec, analiziran s pomočjo HPLC, je pokazal, da vsebnost kamptotecina znaša 98 mas.%.

En del (23,4 g) vzorca (20 S) kamptotecina, očiščenega na navedeni način, mešamo z 234 ml Ν,Ν-dimetilformamida pri 100 °C približno 24 ur. Suspenzijo ob mešanju ohladimo do sobne temperature in trden kamptotecin zberemo s filtracijo. Po spiranju z metanolom in sušenju do konstantne mase, HPLC pokaže čistoto večjo od 99 %.

PRIMER 4

Prekristalizacija kamptotecina (kitajski material)

1500 g kitajskega vzorca (20 S) kamptotecina mešamo z 15,01 Ν,Ν-dimetilformamida pri 100 °C 24 ur. Suspenzijo ob mešanju v teku 24 ur ohladimo do sobne temperature, jo filtriramo in speremo z 2 x 7,5 1 metanola, da dobimo svetlo rumeno trdno snov. Trdno snov posušimo pod vakuumom. Izolirano 1277 g materiala.

1277 g (20 S) kamptotecina iz navedenega postopka mešamo z 12,8 1 Ν,Νdimetilformamida 24 ur pri 100 °C. Suspenzijo ob mešanju v teku 24 ur ohladimo do sobne temperature, jo filtriramo in speremo z 2 x 6,4 1 metanola. Svetlo rumeno trdno snov posušimo pod vakuumom. Izoliramo 1197 g materiala. Analiza produkta s pomočjo HPLC, glede na standardni vzorec materiala, pokaže, da je vsebnost kamptotecina večja od 99 mas.%.

PRIMER 5

Pridobivanje 10-hidroksikamptotecina (a) Pridobivanje tetrahidrokamptotecina

Avtoklav za delo pod tlakom iz nerjavečega jekla, opremljen z mešalom, volumna okoli 201, napolnimo s suspenzijo, ki vsebuje 1000 g kamptotecina v ledocetni kislini. V reaktor dodamo 500 g 5 % platine na oglju, suspendirane v ledocetni kislini, tako da v reakciji uporabimo skupno okoli 101 ocetne kisline (10 vol./mas. volumnov glede na kamptotecin). Dodamo 75 ml dimetilsulfoksida in reaktor zapremo. Po prepihavanju z dušikom v reaktor ob mešanju dodajamo vodik do tlaka okoli 5 barov. Ta približni tlak vodika vzdržujemo med celotno redukcijo. Reaktor postopoma segrevamo do temperature približno 65 °C in skrbno kontroliramo porabo vodika. Po približno 6 urah poraba vodika praktično preneha, čeprav bi lahko reakcijo varno, brez izgube dobitka, nadaljevali še vsaj 24 ur. Reakcijsko zmes ohladimo na okoli 30 °C, odpremo stik z atmosfero in zmes odstranimo iz reaktorja. Reaktor speremo z okoli 11 1 ledocetne kisline. Celokupni volumen ocetne kisline filtriramo, da odstranimo suspendiran katalizator in združene volumne analiziramo s pomočjo HPLC, da določimo vsebnost tetrahidrokamptotecina (približno 874 g, dobitek 89 %). Po končani analizi produkt, raztopljen v ocetni kislini, neposredno oksidiramo na naslednji način.

(b) Pridobivanje 10-hidroksikamptotecina

Približno eno polovico raztopine tetrahidrokamptotecina v ocetni kislini, opisane zgoraj (volumen približno 10,4 1 raztopine, ki vsebuje približno 398 g, 1,13 mol tetrahidrokamptotecina) vlijemo v stekleno posodo z volumnom 22 1, opremljeno z mešalom. Raztopino koncentriramo z destilacijo do okoli 40 % prvotnega volumna (4 1). Raztopino razredčimo z enako količino destilirane vode in pustimo mešati pri okoli 20 °C. Pojavi se suspenzija težke, bele oborine. Suspenzijo hitro mešamo ob hitrem dodajanju 728 g (2,0 ekvivalenta) jodobenzendiacetata. Pojavi se šibka eksotermna reakcija, s porastom temperature na 35 °C. Dodatno količino 400 g (1,1 ekvivalent) jodobenzendiacetata dodamo v treh, približno enakih delih, na vsako uro. Suspenzijo po končanem dodajanju mešamo še okoli 14 ur. Suspenzijo destiliramo in med prvim delom destilacije dodamo skupno 6 1 1:1 ocetne kisline in vode, v nekaj porcijah, tako da ohranimo približno enak volumen. Potem, ko zberemo približno 12 1 topila, destilacijo prekinemo in suspenzijo mešamo približno 16 ur pri sobni tem26 peraturi. Produkt zberemo in speremo z metanolom. Produkt posušimo do konstantne mase 398 g (dobitek 88 %, korigirano za analizirano vsebnost). Produkt, s tal. 267-268 °C, vsebuje okoli 1 % kamptotecina.

PRIMER 6

Pridobivanj e 10-hidroksikamptotecina

1720 ml vode počasi dodamo v raztopino 172 g (20 S) tetrahidrokamptotecina v 1720 ml ocetne kisline. Ob koncu dodajanja dobimo gosto suspenzijo kremne barve, katero je težko mešati.

V teku približno 6 minut ob hitrem mešanju dodamo 314 g (2,0 ekvivalenta) jodobenzendiacetata. Suspenzija postane temno zelena, pri čemer se raztopi skoraj vsa oborina. V nekaj minutah barva suspenzije preide v rumeno, pri čemer se tvori nova oborina. Temperatura naraste do največ 36 °C. Mešanje nadaljujemo še 1 uro pri sobni temperaturi. Nato v teku 1 minute dodamo še 79 g (0,5 ekvivalenta) jodobenzendiacetata. Suspenzijo mešamo še 1 uro brez znatne eksotermnosti. Ob nadaljevanju mešanja dodamo še 63 g (0,4 ekvivalenta) jodobenzendiacetata. Po nadaljnji 1,5 uri dodamo 16 g (0,1 ekvivalent) jodobenzendiacetata, tako da skupno dodamo 3,0 ekvivalente oksidacijskega sredstva. Suspenzijo mešamo pri sobni temperaturi 18 ur. Zmes nato segrejemo, da predestiliramo topilo na atmosferskem tlaku. Po deležih periodično dodamo skupno 5160 ml 1:1 raztopine ocetne kisline in vode, tako da med večjim delom destilacije vzdržujemo približno konstanten volumen. Na koncu suspenzijo koncentriramo do končnega volumna približno 1720 ml. Začetni izolirani destilat je moten in po zbiranju se razdeli v dve fazi. Težja faza destilata sestoji v glavnem iz jodobenzena. Destilacijo prekinemo in rumeno suspenzijo mešamo 24 ur ob hladitvi do sobne temperature. Trdno snov zberemo s filtracijo in speremo 2-krat s po 860 ml metanola ter metanol s filtracijo odstranimo. Zbrano trdno snov posušimo pod vakuumom. Po sušenju dobimo 171 g produkta (dobitek 91 %, po korekciji za čistoto, ki je določena s pomočjo HPLC glede na standardni vzorec). Izolirani produkt vsebuje okoli 1 % kamptotecina kot stranskega produkta.

PRIMER 7

Pridobivanje hidrokloridne soli (20 S) 9-N.N-dimetilaminometil-10-hidroksikamptotecina litrsko bučko napolnimo s 428 g 10-hidroksikamptotecina. Po dodatku 4280 ml metilenklorida in 2140 ml 1-propanola k mešani suspenziji v teku 5 minut dodamo 259 g bis(dimetilamino)metana. Suspenzijo mešamo ob periodičnem preverjanju prisotnosti izhodnega materiala s pomočjo HPLC. Po 5 urah ne ostane nič izhodnega materiala, ki bi ga lahko detektirali (<0,l %). Po reakcijskem času približno 6 ur dodamo kontinuirno, v teku 2 ur, 514 g koncentrirane vodne raztopine klorovodikove kisline v 2140 ml 1-propanola. Mešanje nadaljujemo še 16 ur. Produkt zberemo s filtracijo in speremo z metilenkloridom. Po sušenju do konstantne mase dobimo 415 g (dobitek 91 %) naslovne spojine.

PRIMER 8

Pridobivanje acetatne soli (20 S) 9-N.N-dimetilaminometil-10-hidroksikamptotecina

2,60 mmola (20 S) 10-hidroksikamptotecina združimo z 6,08 mmoli bis(dimetilamino)metana v 15,45 ml ocetne kisline. Po reakciji izoliramo naslovno spojino.

PRIMER 9

Pridobivanje acetatne soli (20 S) 9-morfolinometil-10-hidroksikamptotecina

Naslovno spojino dobimo s postopkom iz primera 8 ob uporabi bis(Nmorfolin)metana namesto bis(dimetilamino)metana.

PRIMER 10

Pridobivanje acetatne soli (20 S) 9-N-metilpiperazinilmetil-10-hidroksikamptotecina

Naslovno spojino dobimo s postopkom iz primera 8 ob uporabi bis(Nmetilpiperazinil)metana namesto bis(dimetilamino)metana.

PRIMER 11

Pridobivanje acetatne soli (20 S) 9-(4^,-piperidinopiperidinil)metil-10hidroksikamptotecina

Naslovno spojino dobimo s postopkom iz primera 8 ob uporabi bis(4’-piperidinopiperidinil)metana namesto bis(dimetilamino)metana.

PRIMER 12

Pridobivanje metansulfonatne soli (20 S) 9-trimetilamonijev metil-10hidroksikamptotecina mg acetatne soli 9-N,N-dimetilaminometil-10-hidroksikamptotecina, dobljene v primeru 8, raztopimo v približno 70 ml CH₂C1₂ in filtriramo. Filtrat pomešamo z metil metansulfonatom (1 ml), ohladimo in delno koncentriramo pod tokom argona. Po 4 urah topilo koncentriramo do polovice volumna in ohladimo. Oborino filtriramo, raztopimo v vodi (10 ml), speremo z etilacetatom (3 x 10 ml) in nato s petroletrom (10 ml) ter liofiliziramo, da dobimo naslovno spojino.

PRIMER 13

Pridobivanje hidrokloridne soli (20 S) 9-ciklopropilaminometil-10-hidroksikamptotecina

Acetatno sol 9-ciklopropilaminometil-10-hidroksikamptotecina dobimo, kot je opisano v primeru 8, ob uporabi bis(ciklopropilamino)metana namesto bis(dimetilamino)metana. Acetatno sol prevedemo v hidrokloridno sol s trituracijo z 0,1 N HCI.

PRIMER 14

Pridobivanje (20 S) 9-etoksimetil-10-hidroksikamptotecina

Naslovno spojino dobimo z refluktiranjem (20 S) 9-N,N-dimetilamino-metil-10hidroksikamptotecin hidroklorida, dobljenega v primeru 7, s 95 % etanolom.

PRIMER 15

Pridobivanje (20 S) 9-(N-metilanilinometil)-10-hidroksikamptotecina

Naslovno spojino dobimo po postopku iz primera 8, ob uporabi bis(N-metilanilino)metana namesto bis(dimetilamino)metana.

PRIMER 16

Pridobivanje hidrokloridne soli (20 S) 9-cikloheksilamino-10-hidroksikamptotecina

Naslovno spojino dobimo po postopku iz primera 7 ob uporabi bis(cikloheksilamino)metana namesto bis(dimetilamino)metana.

PRIMER 17

Pridobivanje hidrokloridne soli (20 S) 9-N,N-dimetilaminoetiltiometil-10hidroksikamptotecina

Zmes hidrokloridne soli (20 S) 9-N,N-dimetilaminometiH0-hidroksikamptotecina (100 mg), dobljene, kot je opisano v primeru 7, in 2-dimetilaminoetantiola (13 ml), segrevamo 5 ur pri 85 °C pod atmosfero argona. Netopno snov (prebitek tiola) odstranimo s filtracijo in filtrat koncentriramo pod vakuumom do oljnatega ostanka, katerega prečistimo ob uporabi HPLC z reverzno fazo. Produkt eluiramo ob uporabi 5 % in 10 % metanola v vodi, da dobimo naslovno spojino kot rumeno trdno snov.

PRIMER 18

Pridobivanje hidrokloridne soli (20 S) 9-N.N-dimetilaminoetiloksimetil-10hidroksikamptotecina

Zmes proste baze 9-N,N-dimetilaminometil-10-hidroksikamptotecina, dobljene v prvi reakciji primera 7, (100 mg), v 2-dimetilaminoetanolu (4 ml), ki vsebuje tri kapljice 3N HC1, segrevamo 24 ur pri 80 °C pod atmosfero argona. Pol-trdno reakcijsko zmes obdelamo z vodo (5 ml) in izopropanolom (10 ml), mešamo in filtriramo, da dobimo naslovno spojino.

PRIMER 19

Pridobivanje dihidrokloridne soli (20 S) 9-N.N-dimetilaminoetilaminometil-10hidroksikamptotecina

Acetatno sol (20 S) 9-N,N-dimetilaminoetilaminometil-10-hidroksikamptotecina dobimo skladno s postopkom iz primera 8, ob uporabi bis(dimetilaminoetilamino)metana namesto bis(dimetilamino)metana. Dobljeno acetatno sol obdelamo z vodo (10 ml) in izopropanolom (10 ml), ki vsebuje 3N HCl (3 ml). Oborjeno trdno snov zberemo, speremo z izopropanolom in posušimo, da dobimo naslovno spojino.

PRIMER 20

Pridobivanje acetatne soli (20 R, S) 9-N,N-dimetilaminometil-10-hidroksikamptotecina

Naslovno spojino dobimo kot v primeru 8, razen da kot izhodni material uporabimo racemni 10-hidroksikamptotecin, pridobljen po metodi Wani-ja in sodelavcev, J. Med. Chem., 23, 554 (1980). Racemni 10-hidroksikamptotecin lahko dobimo tudi iz (20 S) 10-hidroksikamptotecina po naslednjem postopku:

(a) Pridobivanje 10-hidroksi-20-kloro-20-dehidroksikamptotecina

7,8 g 10-hidroksikamptotecina suspendiramo v 780 ml metilen klorida pri sobni temperaturi. Dodamo 16 ml piridina, nato pa 22 ml tionil klorida. Zmes mešamo pod atmosfero dušika. Trdna snov se hitro raztopi, tako da dobimo bistro, svetlo rumeno raztopino, ki postane v teku približno 15 ur rjava. Raztopino ohladimo do 0 °C in previdno dodamo 780 ml 4N vodne raztopine klorovodikove kisline, da dobimo temno rdečo suspenzijo. Po segrevanju do sobne temperature približno 2,5 ure, trden produkt zberemo s filtracijo, speremo z vodo in posušimo na zraku, da dobimo 6,57 g rumene trdne snovi, tal. 215-218 °C (razpad). Drug del 1,2 g izoliramo z obarjanjem iz osnovne reakcijske tekočine.

(b) Pridobivanje 10-hidroksi-20-dehidroksikamptotecina

6,03 g produkta iz reakcije (a) suspendiramo s 5,15 g prahu aktivnega cinka v 3400 ml ledocetne kisline. Dobljeno gosto suspenzijo močno mešamo pri sobni temperaturi.

Po približno 24 urah dodamo 6 ml 4N vodne raztopine klorovodikove kisline in mešanje nadaljujemo še nekaj ur. Rumeno-oranžno suspenzijo razredčimo s 1200 ml 1:1 (vol/vol) metanol metilenklorida, da dobimo bistro rjavo raztopino z nekaj suspendiranimi delci cinka. Raztopino filtriramo skozi Celite in koncentriramo pod vakuumom, da dobimo temno rjavo trdno snov. Trden produkt dobro speremo z vodo, izoliramo s filtracijo in posušimo na zraku do konstantne mase 5,36 g, tal. 292 °C (razpad).

(c) Pridobivanje (20 R, Sj 10-hidroksikamptotecina

2,51 g produkta iz reakcije (b) raztopimo v 25 ml Ν,Ν-dimetilformamida in dodamo

1,6 ml 40 % vodne raztopine dimetilamina, da dobimo zelo temno raztopino. Zmes mešamo pri sobni temperaturi, medtem ko skozi njo prepihavamo zrak. Po 5,5 urah reakcijsko zmes razredčimo s 75 ml vode, da dobimo rumeno rjavo oborino. Trden produkt zberemo s filtracijo, speremo in posušimo na zraku do konstantne mase 1,97 g. Ta material uporabimo za pridobivanje racemne naslovne spojine, kotje opisano v primeru 8.

PRIMER 21

Pridobivanje dihidrokloridne soli (20 Sj 9-N,N-dimetilaminometil-10-hidroksikamptotecina

Acetatno sol 9-N,N-dimetilaminometil- 10-hidroksikamptotecina, dobljenega kot je opisano v primeru 8, (0,389 g), raztopimo v 0,4N klorovodikovi kislini (6 ml), liofiliziramo in črpamo 40 ur pod visokim vakuumom, da dobimo naslovno spojino.

PRIMER 22

Prekristalizacija hidrokloridne soli (20 Sj 9-N.N-dimetilaminometil-10hidroksikamptotecina

101 g hidrokloridne soli naslovne spojine (ki vsebuje 84,0 g proste baze) raztopimo ob mešanju na sobni temperaturi v 1000 ml deionizirane vode. Dobljeno redko suspenzijo filtriramo skozi blazinico Celite-a. Za spiranje filtrske pogače uporabimo še 500 ml vode in bistre tekočine združimo. Tekočine koncentriramo z destilacijo pri znižanem tlaku na približno 1/2 volumna. Dobimo gosto rumeno suspenzijo. Suspenzijo postopoma ob mešanju razredčimo z dodatkom 3000 ml acetona. Svetlo rumeno suspenzijo mešamo pri sobni temperaturi skupno 16 ur. Trden produkt zberemo s filtracijo in posušimo pod vakuumom do konstantne mase. Dobimo 86,8 g produkta (91 %, korigirano na vsebnost proste baze), tal. 229-230 °C.

PRIMER 23

Prekristalizacija hidrokloridne soli (20 S) 9-N.N-dimetilaminometil-10hidroksikamptotecina

124 g naslovne spojine (ki vsebuje 90 g proste baze) zmešamo pri sobni temperaturi s 1240 ml deionizirane vode. Dobljeno redko suspenzijo filtriramo skozi Celite. Po spiranju filtrske pogače z vodo združene vodne plasti koncentriramo do 1/2 volumna in nato razredčimo s 1860 ml (15 vol/mas.) volumna 1-propanola. Raztopino koncentriramo z vakuumsko destilacijo ob azeotropnem ločevanju z dodatnimi 3720 ml (30 vol./mas. volumna) 1-propanola, katerega dodamo po deležih. Destilacijo nadaljujemo do končnega volumna približno 1860 ml (15 vol./mas. volumna). Suspenzijo mešamo pri sobni temperaturi še nekaj ur, da se kristalizacija konča. Trden produkt zberemo in posušimo do konstantne mase. Dobljeni produkt ima maso 113 g (92 % dobitek, korigiran na vsebnost proste baze), tal. 229-230 °C.

Za

SMITHKLINE BEECHAM CORPORATION:

Claims (55)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Postopek za čiščenje kamptotecina ali 11-Cj ₆-alkoksikamptotecina, označen s tem, da sestoji iz prve stopnje, v kateri zmes, ki vsebuje kamptotecin ali 11-Cj ₆alkoksikamptotecin in nečistote, privedemo v stik s topilom, pri čemer je topilo sposobno, da iz zmesi loči alkaloide, ki so različni od kamptotecina in 11-Cj alkoksikamptotecina, kot tudi nečistote, ki lahko ovirajo hidrogeniranje kamptotecina ali 11-Cj ₆-alkoksikamptotecina v ustrezne 1,2,6,7-tetrahidroanaloge; in v katerem se raztopi vsaj del kamptotecina ali 11-Cj ₆-alkoksikamptotecina ali vsaj del nečistot ali oboje; in druge stopnje, v kateri kamptotecin ali 11-Cj ₆alkoksikamptotecin ločimo iz zmesi.
2. 2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da je kamptotecin ali 11-C₁ alkoksikamptotecin, ki ga ločimo v drugi stopnji, v bistvu brez nečistot, ki ovirajo hidrogeniranje kamptotecina ali 11-Cj ₆-alkoksikamptotecina v ustrezne 1,2,6,7tetrahidro analoge.
3. 3. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da predstavlja topilo Ν,Νdimetilformamid, N-metilpirolidon, ocetna kislina, trifluoroocetna kislina, dimetilsulfoksid, zmes ocetne kisline in dimetilsulfoksida, zmes etanola in dimetilsulfoksida ali zmes ocetne kisline in klorovodikove kisline.
4. 4. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da v prvi stopnji uporabimo naravni kamptotecin.
5. 5. Postopek po zahtevku 4, označen s tem, da kamptotecin proizvaja rastlina vrste Nothapodvtes foetida, in je topilo, ki ga uporabimo v prvi stopnji, ocetna kislina.
6. 6. Postopek po zahtevku 5, označen s tem, da kamptotecin, po čiščenju v ocetni kislini, vsaj delno raztopimo v Ν,Ν-dimetilformamidu in ga ločimo od njega.
7. 7. Postopek po zahtevku 5, označen s tem, da dodamo snovi za absorpcijo nečistot.
8. 8. Postopek po zahtevku 7, označen s tem, da predstavlja snov za absorpcijo nečistot oglje za brezbarvanje.
9. 9. Postopek po zahtevku 4, označen s tem, da kamptotecin proizvaja drevo vrste Camptotheca accuminata, in je topilo, ki ga uporabimo v prvi stopnji, Ν,Νdimetilformamid.
10. 10. Postopek za hidrogeniranje kamptotecina ali 11-C₁₆-alkoksikamptotecina, za pridobivanje 1,2,6,7-tetrahidrokamptotecina oz. ustreznega 11-Cj ₆-alkoksi-l,2,6,7tetrahidrokamptotecina, označen s tem, da kamptotecin ali 11-C_{X 6}alkoksikamptotecin privedemo v stik z vodikom in katalizatorjem za hidrogeniranje, v prisotnosti moderatorja katalizatorja za hidrogeniranje, pri čemer izberemo moderator iz skupine snovi, ki kontaminirajo katalizator za hidrogeniranje.
11. 11. Postopek po zahtevku 10, označen s tem, da predstavlja moderator katalizatorja za hidrogeniranje žveplova spojina.
12. 12. Postopek po zahtevku 11, označen s tem, da predstavlja moderator katalizatorja za hidrogeniranje dimetilsulfoksid.
13. 13. Postopek po zahtevku 10, označen s tem, da katalizator za hidrogeniranje sestoji iz žlahtne kovine.
14. 14. Postopek po zahtevku 13, označen s tem, da je katalizator za hidrogeniranje platina.
15. 15. Postopek po zahtevku 14, označen s tem, da se platina nahaja na nosilcu, katerega predstavlja oglje ali aluminijev oksid.
16. 16. Postopek po zathevku 10, označen s tem, da hidrogeniranje izvajamo pri povišanem tlaku vodika.
17. 17. Postopek po zahtevku 16, označen s tem, da je tlak višji od okoli 2,5 barov.
18. 18. Postopek po zahtevku 10, označen s tem, da uporabimo tekoč reakcijski medij, v katerem je topen tetrahidrokamptotecin ali 11-C ₆-alkoksitetrahidrokamptotecin.
19. 19. Postopek po zahtevku 18, označen s tem, da predstavlja tekoč reakcijski medij ocetna kislina.
20. 20. Postopek za hidrogeniranje kamptotecina ali 11-C, ₆-alkoksikamptotecina, za pridobivanje 1,2,6,7-tetrahidrokamptotecina oz. ustreznega 11-C, ₆-alkoksi-l,2,6,7tetrahidrokamptotecina, označen s tem, da kamptotecin ali 11-C alkoksikamptotecin, ki sta v bistvu brez nečistot, ki ovirajo hidrogeniranje, privedemo v stik z vodikom in katalizatorjem za hidrogeniranje v prisotnosti moderatorja katalizatorja za hidrogeniranje, pri čemer moderator izberemo iz skupine snovi, ki kontaminirajo katalizator za hidrogeniranje.
21. 21. Spojina, označena s tem, da predstavlja 11-C, ₆-alkoksi-l,2,6,7-tetrahidrokamptotecin.
22. 22. Postopek za oksidacijo 1,2,6,7-tetrahidrokamptotecina ali 11-C, ₆-alkoksi1,2,6,7-tetrahidrokamptotecina, za pridobivanje 10-hidroksikamptotecina oz. ustreznega 10-hidroksi-ll-C, ₆-alkoksikamptotecina, označen s tem, da tetrahidrokamptotecin ali 11-alkoksitetrahidrokamptotecin privedemo v stik z oksidacijskim sredstvom v tekočem reakcijskem mediju; pri čemer predstavlja tekoč reakcijski medij tekočina, ki izberemo tako, da se med reakcijo obori vsaj del proizvedenega 10-hidroksikamptotecina ali 10-hidroksi-ll-alkoksikamptotecina, pod pogojem, da kadar kot izhodni material uporabimo tetrahidrokamptotecin in kadar ne uporabimo oksidacijskega sredstva, ki je navedeno spodaj, tekoč reakcijski medij ne vsebuje metanola; in/ali pri čemer predstavlja oksidacijsko sredstvo kalijev persulfat, jodobenzen, ester jodobenzena, natrijev perjodat ali kalijev perjodat.
23. 23. Postopek po zahtevku 22, označen s tem, da, kadar uporabimo kot izhodni material tetrahidrokamptotecin in kadar ne uporabimo oksidacijskega sredstva, tekočega reakcijskega medija ne predstavlja posamično uporabljen etanol, kloroform, benzen, metilenklorid, dioksan, niti voda.
24. 24. Postopek po zahtevku 22, označen s tem, da je produkt v bistvu netopen v uporabljenem tekočem reakcijskem mediju.
25. 25. Postopek po zahtevku 22, označen s tem, da predstavlja uporabljeni tekoč reakcijski medij zmes vode in organskega topila.
26. 26. Postopek po zahtevku 25, označen s tem, da je organsko topilo ocetna kislina, aceton, Ν,Ν-dimetilformamid ali alkohol z nizko molekulsko maso.
27. 27. Postopek po zahtevku 22, označen s tem, da predstavlja tekoč reakcijski medij tekočina, ki jo izberemo tako, da se med reakcijo obori vsaj del produkta, in da izberemo oksidacijsko sredstvo izmed kalijevega persulfata, jodobenzena, estra jodobenzena, natrijevega perjodata in kalijevega perjodata.
28. 28. Postopek po zahtevku 22, označen s tem, da predstavlja oksidacijsko sredstvo predstavlja ester jodobenzena.
29. 29. Postopek po zahtevku 28, označen s tem, da ima ester jodobenzena formulo PhJ(OR⁷)2, kjer je Ph fenil; je lahko R⁷ v vsaki od skupin -OR⁷ enak ali različen in predstavlja vodik, -C(O)-R⁸ ali -SO2-R⁹; R⁸ in R⁹ sta nesubstituirana ali substituirana ogljikovodična radikala; pri čemer je R⁷ vsaj v eni od skupin -OR⁷ različen od vodika.
30. 30. Postopek po zahtevku 29, označen s tem, da ester predstavlja jodobenzen(bis)trifluoroacetat, jodobenzendiacetat ali hidroksi(toziloksi)jodobenzen.
31. 31. Postopek za oksidacijo 1,2,6,7-tetrahidrokamptotecina ali ll-C₁₆-alkoksi-l,2,6,7tetrahidrokamptotecina, da bi dobili 10-hidroksikamptotecin oz. ustrezen 10hidroksi-ll-C₁₆-alkoksikamptotecin, označen s tem, da tetrahidrokamptotecin ali 11-alkoksitetrahidrokamptotecin, ki ga dobimo s postopkom po zahtevku 20, privedemo v stik z oksidacijskim sredstvom v tekočem reakcijskem mediju; pri čemer tekoč reakcijski medij predstavlja tekočina, katero izberemo tako, da se med reakcijo obori vsaj del proizvedenega 10-hidroksikamptotecina ali 10-hidroksi-l 1alkoksikamptotecina, pod pogojem, da kadar uporabimo kot izhodni material tetrahidrokamptotecin in kadar ne uporabimo oksidacijskega sredstva, ki je navedeno spodaj, tekoč reakcijski medij ne vsebuje metanola; in/ali pri čemer predstavlja oksidacijsko sredstvo kalijev persulfat, jodobenzen, ester jodobenzena, natrijev perjodat ali kalijev perjodat.
32. 32. Spojina, označena s tem, da predstavlja 10-hidroksi-ll-C₁₆-alkoksikamptotecin.
33. 33. Postopek za pridobivanje spojine s formulo:

    (Ib) ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, kjer je R predstavlja vodik ali Cj ₆-alkoksi; je R¹ -O-R², -S-R³ ali -N-(R⁴)(R⁵); R², R³, R⁴ in R⁵ so enaki ali različni in predstavljajo vodik, C16-alkil, C3 6-hidroksialkil, di-C16-alkil-amino-C2 6-alkiI, C16-alkilammo-C26alkil ali nesubstituirano ali substituirano karbociklično skupino s 3-7 členi; ali, kadar R¹ predstavlja skupino -N-(R⁴)(R⁵), sta lahko skupini R⁴ in R⁵ združeni skupaj z dušikovim atomom, na katerega sta vezani, da tvorita substituiran ali nesubstituiran heterociklični obroč, ki lahko vsebuje tudi dodatne heteroatome; in je R⁶ vodik, nesubstituiran ali substituiran alifatski radikal z 1-6 ogljikovimi atomi, ali substituent, ki skupaj s kisikovim atomom, preko katerega je vezan, tvori farmacevtsko sprejemljivo estersko skupino, označen s tem, da sestoji iz stopnje pridobivanja spojine s formulo (Ib) ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, kjer R¹ predstavlja aminsko skupino -N-(R⁴)(R⁵) in je R⁶ vodik, s privedbo 10-hidroksikamptotecina ali 10-hidroksi-ll-C16-alkoksikamptotecina v stik s spojino s formulo:

    CH₂[-N-(R⁴)(R⁵)]₂ (II) v kateri sta R⁴ in R⁵ kot je definirano zgoraj; in, po potrebi, stopnje pridobivanja spojine s formulo (Ib) ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, kjer R¹ predstavlja -O-R² ali -S-R³, s prevedbo aminske skupine spojine, ki jo dobimo v predhodni stopnji, v skupino -O-R² ali -S-R³; in/ali pridobivanja spojine s formulo (Ib) ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, kjer je R⁶ različen od vodika, s prevedbo hidroksilne skupine v položaju 10 spojine, ki jo dobimo v prvi stopnji, v skupino -OR⁶, kjer ima R⁶ zgoraj definirane pomene, različne od vodika.
34. 34. Postopek po zahtevku 33, označen s tem, da v drugi stopnji aminsko skupino -N-(R⁴)(R⁵) prevedemo v skupino -O-R² s segrevanjem spojine, dobljene v prvi stopnji, z alkoholom s formulo HO-R², kjer je R², kot je definirano v zahtevku 33.
35. 35. Postopek po zahtevku 33, označen s tem, da v drugi stopnji aminsko skupino -N-(R⁴)(R⁵) prevedemo v skupino -S-R³ s segrevanjem spojine, ki jo dobimo v prvi stopnji, s tiolom s formulo HS-R³, kjer je R³ kot je definirano v zahtevku 33.
36. 36. Postopek po zahtevku 33, označen s tem, da R¹ v spojini s formulo (Ib) predstavlja dimetilamino, N-morfolino, N-metilpiperazinil, (4’-piperidin)-Npiperidinil, cikloheksilamino, N-metilanilino, etoksi, ciklopropilamino, N,Ndimetilaminoetoksi, N,N-dimetilaminoetiltio, Ν,Ν-dimetilaminoetilamino ali metilamino.
37. 37. Postopek po zahtevku 36, označen s tem, da R¹ predstavlja dimetilamino ali N-morfolino.
38. 38. Postopek po zahtevku 33, označen s tem, da izvedemo reakcijo v prvi stopnji v tekočem reakcijskem mediju, katerega predstavlja acetonitril ali alkohol z nizko molekulsko maso.
39. 39. Postopek po zahtevku 38, označen s tem, da tekoč reakcijski medij sestoji iz alkohola z nizko molekulsko maso in inertnega kloriranega ogljikovodika.
40. 40. Postopek po zahtevku 39, označen s tem, da tekoč reakcijski medij vsebuje alkohol z nizko molekulsko maso, izbran izmed alkoholov z 1-4 ogljikovimi atomi, skupaj z metilenkloridom.
41. 41. Postopek za pridobivanje spojine s formulo:

    ,0 (Ib) ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, kjer R predstavlja vodik ali Cj ₆-alkoksi; je R¹ -O-R², -S-R³ ali -N-(R⁴)(R⁵); R², R³, R⁴ ali R⁵ so enaki ali različni in predstavljajo vodik , Cj ₆-alkil, C_{3 6}hidroksialkil, di-Cj ₆-alkil-amino-C_{2 6}-alkil, Cj ₆-alkilamino-C_{2 6}-alkil, ali nesubstituirano ali substituirano karbociklično skupino s 3-7 členi; ali, kadar R¹ predstavlja skupino -N-(R⁴)(R^S), sta lahko skupini R⁴ in R⁵ združeni skupaj z dušikovim atomom, na katerega sta vezani, da tvorita substituiran ali nesubstituiran heterociklični obroč, ki lahko vsebuje tudi dodatne heteroatome; in je R⁶ vodik, nesubstituiran ali substituiran alifatski radikal z 1-6 ogljikovimi atomi, ali substituent, ki skupaj z kisikovim atomom, preko katerega je vezan, tvori farmacevtsko sprejemljivo estrsko skupino, označen s tem, da sestoji iz stopnje pridobivanja spojine s formulo (Ib) ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, kjer R¹ predstavlja aminsko skupino -N-(R⁴)(R⁵) in je R⁶ vodik, s privedbo 10-hidroksikamptotecina ali 10-hidroksi-ll-Cj ₆-alkoksikamptotecina, pri čemer so ti izhodni materiali dobljeni s postopkom po zahtevku 31, v stik s spojino s formulo:

    CH₂[-N-(R⁴)(R⁵)]₂ (II) v kateri sta R⁴ in R⁵ kot je definirano zgoraj; in, po potrebi, stopnje pridobivanja spojine s formulo (Ib) ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, kjer R¹ predstavlja -O-R² ali -S-R³, s prevedbo aminske skupine spojine, ki jo dobimo v predhodni stopnji, v skupino -O-R² ali -S-R³; in/ali iz pridobivanja spojine s formulo (Ib) ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, kjer je R⁶ različen od vodika, s prevedbo hidroksilne skupine v položaju 10 spojine, ki jo dobimo v prvi stopnji, v skupino -OR⁶, kjer ima R⁶ zgoraj definirane pomene, različne od vodika.
42. 42. Postopek za čiščenje in izolacijo spojine s formulo:

    ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, kjer R predstavlja vodik ali C, ₆-alkoksi;

    je R¹ -O-R², -S-R³ ali -N-(R⁴)(R^S); R², R³, R⁴ in R⁵ so enaki ali različni in predstavljajo vodik, C_b6-alkil, C_{3 6}-hidroksialkil, di-Cj ₆-alkilamino-C_{2 6}alkil, C, -alkilamino-C, ,-alkil ali nesubstituirano ali substituirano karbociklično ’ 1-6 2-6 skupino s 3-7 členi; ali, kadar R¹ predstavlja skupino -N-(R⁴)(R⁵), sta lahko skupini R⁴ in R⁵ združeni skupaj z dušikovim atomom, na katerega sta vezani, da tvorita substituiran ali nesubstituiran heterociklični obroč, ki lahko vsebuje tudi dodatne heteroatome; in je R⁶ vodik, nesubstituiran ali substituiran alifatski radikal z 1-6 ogljikovimi atomi, ali substituent, ki skupaj z kisikovim atomom, preko katerega je vezan, tvori farmacevtsko sprejemljivo estrsko skupino, označen s tem, da sestoji iz prve stopnje, v kateri spojini s formulo (I) ali njeni farmacevtsko sprejemljivi soli dodamo prvo tekočino, katero predstavlja topilo za to spojino, v takšni količini, da se v njej raztaplja vsaj del spojine, da dobimo raztopino ali suspenzijo; iz druge stopnje, v kateri k raztopini ali suspenziji iz prve stopnje dodamo drugo tekočino, katera olajša prekristalizacijo, s čimer izvedemo prekristalizacijo raztopljene spojine; in tretje stopnje, v kateri spojino s formulo (I) ali njeno sol izoliramo s filtracijo.
43. 43. Postopek po zahtevku 42, označen s tem, da izvedemo prvo, drugo in tretjo stopnjo pri temperaturi, ki izberemo tako, da se pri njej ne pojavlja nestabilnost spojine s formulo (I) ali njene soli.
44. 44. Postopek po zahtevku 42, označen s tem, da izvedemo raztapljanje v prvi stopnji pri temperaturi nižji od 40 °C.
45. 45. Postopek po zahtevku 42, označen s tem, da uporabimo v prvi stopnji takšno količino prve tekočine, da dosežemo v bistvu popolno raztapljanje.
46. 46. Postopek po zahtevku 42, označen s tem, da uporabimo v prvi stopnji kot prvo tekočino vodo.
47. 47. Postopek po zahtevku 42, označen s tem, da uporabimo v drugi stopnji kot drugo tekočino aceton, acetonitril, nižji alkohol ali tetrahidrofuran.
48. 48. Postopek po zahtevku 42, označen s tem, da raztopino ali suspenzijo, ki jo dobimo v prvi stopnji, pred prekristalizacijo koncentriramo.
49. 49. Postopek po zahtevku 42, označen s tem, da izvedemo po prvi stopnji filtracijo, da odstranimo netopen material.
50. 50. Postopek za čiščenje in izolacijo spojine s formulo (Ib) ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, pri čemer je ta spojina, kot je definirana v zahtevku 41, in pri čemer jo dobimo s postopkom po zahtevku 41, označen s tem, da sestoji iz prve stopnje, v kateri k spojini s formulo (I) ali njeni farmacevtsko sprejemljivi soli, dodamo prvo tekočino, katero predstavlja topilo za to spojino, v takšni količini, da se v njej raztopi vsaj del spojine, da dobimo raztopino ali suspenzijo; iz druge stopnje, v kateri dodamo k raztopini ali suspenziji iz prve stopnje drugo tekočino, ki olajša prekristalizacijo, s čimer izvedemo prekristalizacijo raztopljene spojine; in iz tretje stopnje, v kateri spojino s formulo (I) ali njeno sol izoliramo s filtracijo.
51. 51. Spojina, označena s tem, dajo očistimo in izoliramo s postopkom po zahtevku 42.
52. 52. Spojina, označena s tem, da ima formulo:

    o o

    (I) ali njena farmacevtsko sprejemljiva sol, kjer R predstavlja vodik ali Cj ₆-alkoksi; je R¹ -O-R², -S-R³ ali -N-(R⁴)(R⁵); R², R³, R⁴ in R⁵ so enaki ali različni in predstavljajo vodik, C_{3 6}-alkil, C_{3 6}-hidroksialkil, di-C₁₆-alkilamino-C_{2 6}-alkil, C₁₆-alkilamino-C_{2 6}alkil, ali nesubstituirano ali substituirano karbociklično skupino s 3-7 členi; ali, kadar R¹ predstavlja skupino -N-(R⁴)(R⁵), sta lahko skupini R⁴ in R⁵ združeni skupaj z dušikovim atomom, na katerega sta vezani, da tvorita substituiran ali nesubstituiran heterociklični obroč, ki lahko vsebuje tudi dodatne heteroatome; in je R⁶ vodik, nesubstituiran ali substituiran alifatski radikal z 1-6 ogljikovimi atomi, ali substituent, ki skupaj s kisikovim atomom, preko katerega je vezan, tvori farmacevtsko sprejemljivo estrsko skupino.
53. 53. Farmacevtski pripravek, označen s tem, da vsebuje spojino iz zahtevka 51, v kateri je R vodik, skupaj z inertnim, farmacevtsko sprejemljivim nosilcem ali razredčilom.
54. 54. Farmacevtski pripravek, označen s tem, da vsebuje spojino iz zahtevka 51, v kateri je R ₆-alkoksi, skupaj z inertnim, farmacevtsko sprejemljivim nosilcem ali razredčilom.
55. 55. Farmacevtski pripravek, označen s tem, da vsebuje spojino iz zahtevka 52, skupaj z inertnim, farmacevtsko sprejemljivim nosilcem ali razredčilom.