SI9300027A - Device and method for applying coatings starting from flowable substances - Google Patents

Description

(57) Preliv kremaste snovi, npr. čokolade, se nanese s pršenjem tako, da se čokoladno maso prisili teči h glavni šobi (11), obdani z dodatno šobo (12), h kateri se dovaja zrak pod tlakom. Med pršenjem se čokoladna masa ohladi in strdi.

Sl 9300027 A

SOREMARTEC S.A.

Naprava in postopek nanašanja prelivov, izhajajočih iz snovi, sposobnih tečenja

Predloženi izum se v splošnem nanaša na naprave za nanašanje prelivov, izhajajočih iz tekočih ali tečenja sposobnih snovi, kot npr. kremastih snovi. Izum je bil razvit s posebnim poudarkom na možni uporabi za nanašanje prehrambenih prelivov, sestoječih iz tekočih hranilnih snovi, kot npr. staljene čokolade, krem z okusom čokolade, bolj ali manj tekočih sladkornih oblivov, okrasnih kremastih prelivov, vsebujočih sesekljane proizvode, kot npr. lešnike, mandlje, kokosove orehe itd.

Tovrstne prelive ima mnogo slaščičarskih proizvodov. Proizvodi npr., ki so splošno znani kot paljeni krapki ali princeske so sestavljeni v bistvu iz približno kroglastih votlih teles iz pečenega testa ali vaflja, polnjenega s kremo (običajno držan v nagubani papirnati košarici), katerega vrh je prekrit s kremnim dekorativnim prelivom, ki je pogosto predviden za strjevanje po nanosu.

Industrijsko in samodejno nanašanje tega preliva, tj. brez potrebe po človekovem poseganju, je zaradi različnih faktorjev težko.

Kot prvo, kvaliteta končnega rezultata je tesno povezana z viskoznostjo preliva med nanosom.

Če je viskoznost previsoka (tj. če je preliv pregost in testen) je težko doseči dobro porazdelitev po proizvodu, ki služi kot podlaga; v praksi se preliv, namesto da bi se sprijel s proizvodom, na katerega je nanešen, nagiba k oblikovanju neodvisne mase, ki prekriva proizvod sam.

Če je viskoznost prenizka (tj. če je preliv preveč tekoč), se preliv nagiba k neregularni porazdelitvi po proizvodu, pri čemer tvori prednostno livne črte, s čimer spodnji del prelitega proizvoda (tisti znotraj košarice) postane zamazan, ne da bi zgornji del bil zadosti prelit.

Če je preliv, ki je uporabljen, čokolada ali na osnovi čokolade, potem obstaja nadaljnji problem zaradi dejstva, da je, da bi se z vidika kvalitete doseglo resnično zadovoljiv rezultat, potrebno, da je preliv izpostavljen ustreznemu strjevalnemu tretmaju (kar se običajno pojavlja v ozkem temperaturnem območju okoli 29°C), ne da bi prišlo do prog ali pik. To pomeni, da se čokoladni preliv, ki se ga je naneslo, mora držati natančno pri temperatuti okoli strjevalne temperature, kar je zlasti težko in drago doseči industrijsko.

Naloga predloženega izuma je zagotoviti idealno rešitev vseh zgoraj omenjenih problemov, tako da se omogoči tvorbo prelivov na proizvodih, izdelanih na industrijskem nivoju, s pomočjo tekočih snovi, npr. kremastih mas, po možnosti čokolade, in da se le-ti ustrezno strdijo.

To nalogo se po predloženem izumu doseže s pomočjo naprave, obsegajoče značilnosti, za katere se specifično zahteva varstvo v zahtevkih, ki sledijo.

Nadaljnja naloga izuma je postopek s tem v zvezi.

Izum bo sedaj opisan, izključno z neomejujočim primerom, sklicujoč se na priložena načrta, kjer kaže, sl. 1 splošno zgradbo naprave po izumu z več deli v prerezu in v shematskem prikazu, in sl. 2 detajlnejši prerezni pogled, označen s puščico II na sl. 1, zgradbe elementa.

Na risbi je z 1 v splošnem označena naprava, ki omogoča prelivom, zasnovanim iz tekočih (ali tečenja sposobnih, tj, kremastih snovi ali tekočin) snovi, da se jih nanese na zasnovane proizvode, v tu prikazanem izvedbenem primeru, na proizvode P hrane takšne vrste, ki so splošno znani kot paljeni krapki ali princeske.

Proizvodi P so v praksi zasnovani s splošnim kroglastim telesom, bodisi odprtim ali zaprtim, iz pečenega testa ali vaflja s pastoznim ali kremastim polnjenjem, po možnosti z zunanjim prelivom iz sesekljanega lešnika ali mandljev, zdrobljenega kokosovega oreha, itd., v ustrezno nagubani papirnati košarici B.

Komercialne proizvode zgoraj specificirane vrste se da izdelati industrijsko z visoko zmogljivostjo, tako da se odražajo v zelo upoštevanja vrednem toku proizvodov P, ki napredujejo v vrstah ali linijah na transporterjih, kot npr. brezkončnih trakovih T.

Izum se konkretneje sooča s problemom nanašanja pokrivne kape R, izdelane iz snovi, ki je prvotno tekoča, tj. kremasta ali tekoča (staljena čokolada, krema z okusom čokolade, ali kreme z drugimi okusi, sladkorni prelivi, kremasti dekorativni prelivi, vsebujoči sesekljaneproizvode, itd.), na zgornji del (polarni del) proizvodov P.

V spodnjem opisu se bomo specifično sklicevali na nanašanje staljenenega čokoladnega preliva R ali ekvivalentnega proizvoda. Glede na to naj omenimo, da je z izrazom čokolada, kot je uporabljen v pričujočem opisu in - če je uporabljen - v zahtevkih, ki sledijo, mišljeno, da se primarno nanaša na reološke značilnosti mase, ki sestavlja preliv. Opis in zahtevki patenta niso na nikakršen način omejujoči glede na uporabo izraza čokolada izključno na tiste snovi, ki lahko sprejmejo ta naziv v smislu predpisov o hrani, zdravju in higieni različnih držav.

V primeru nanašanja tovrstnega preliva, poleg splošnih problemov, ki se nanašajo tudi na druge prelive (vključno onih o doseganju določenega strjevanja preliva po nanosu) - kot že povedano - obstaja dodaten problem zagotavljanja pravilnega strjevanja preliva R brez tvorjenja prog ali drugih odbijajočih pomanjkljivosti.

Z referenčno številko 2 je v splošnem označen vsebnik za sprejemanje kremaste snovi M, uporabljene pri tvorbi prelivov R.

Sklicujoč se na nanašanje čokoladnega preliva je vsebnik 2 zasnovan v bistvu iz rezervoarja, katerega vrh je zaprt s pokrivno steno 3. V tem pokrovu je predvidena loputa 4 (ki je v instalacijah z visoko proizvodno zmogljivostjo lahko nadomeščena z vodom za nepretrgano ali v bistvu nepretrgano vbrizgavanje snovi M v rezervoar 2) za vnos snovi M. Stene rezervoarja 2 so z zunanje strani toplotno izolirane in vsaj deloma obdane z grelnimi elementi 5 (tipično električnimi upori), krmiljenimi s termostatirano napravo 6, ki sejo da regulirati selektivno.

Kadar je uporabljen preliv na osnovi staljene čokolade, se da termostat 6 regulirati tako, da drži čokoladno maso M v rezervoarju 2 pri temperaturi velikostnega reda npr. 33-38°C.

Rešitev po izumu zlasti omogoča, da je čokoladna masa M znotraj rezervoarja 2 držana pri temperaturi, kije običajno višja (in v splošnem vsaj nekaj stopinj višja) od strjevalne temperature, ki znaša okoli 29°C, ne da bi to imelo škodljiv vpliv na značilnosti končnega preliva, ki se ga je naneslo, in predvsem na pravilno strjevanje le-tega. Ta vidik izuma je v primeijavi z rešitvami po stanju tehnike zlasti prednosten v tem, da se izogne potrebi po uporabi zelo točnega in natančnega termostatskega krmiljenja temperature čokoladne mase, kije namenjena nanašanju in strjevanju.

Čokoladno maso M v staljenem stanju (tj. v kremastem stanju) znotraj rezervoarja 2 se dovaja s sesalno črpalko 7 (npr. pnevmatsko črpalko), katere funkcija je prenos kremaste mase pod zelo visokim tlakom (npr. 15-25 bar) na dobavni izstop.

Črpalka 7 je prednostno izdelana v skladu s kriterijem, ki bo v popolnosti opisan spodaj, kot črpalka, ki lahko doseže določeno sprostitveno delovanje na snovi M, ki se jo črpa ob dovoljevanju določenega puščanja okoli bata črpalke. Kot se bo bolje razumelo spodaj pri specifični uporabi na čokoladi (in mogoče na drugih prelivnih snoveh), se je privzem tovrstne črpalke izkazal kot zlasti prednosten v tem, da se izogiba škodljivim pojavom, kot npr. ločevanju kremastega proizvoda, ki se ga črpa v drugačne komponente (trdna faza-tekoča faza) in/ali zataknitvi črpalke 7.

Dobava črpalke 7 odpre skozi filter 8a in element 8b, ki stabilizira tlak, v vod 9, pri čemer leži prvi nad drugim. Slednji je običajno zasnovan iz fleksibilne cevi, ki obsega ogrevan zunanji tul (npr. s pomočjo spiralnega grelnega upora 9a), ki vzdržuje kremasto čokoladno maso, ki je stisnjena s črpalko 7, pri temperaturi za prenos k sklopu, ki je v splošnem označen z 10, za nanos preliva.

Ta sklop vsebuje (sl. 2) šobo 11 za dovajanje kremaste snovi pod visokim tlakom, pri čemer je izstopni vod šobe krmiljen s kroglastim zapiralom 100, priključenim na palico 101, gnano s pnevmatskim gonilom 102, ki ga krmili črpalka P (ali drug vir tlaka), in ki deluje proti reakcijski sili vzmeti 103. V praksi je s priključitvijo dobave črpalke P na gonilo 102, ki je lahko zasnovano za pulzirajoče delovanje (tj. za kratke intervale odprtja, velikostnega reda 400 ms) s pomočjo magnetnega ventila 104, mogoče odpreti šobo 11 za enake intervale, da se oskrbi maso M. To oskrbovalno akcijo se da krmiliti samodejno s procesno enoto C (npr. PLC), ki krmili magnetni ventil 104.

S tega stališča se nanašalni sklop 10 (in zlasti šoba 11) ne razlikuje bistveno od podobnih naprav, ki se jih industrijsko uporablja za nanašanje toplotno taljivih lepil, kot npr. lepil, ki so splošno znana kot vroče-talilna¹ lepila. V namen doseganja predloženega izuma na industrijskem nivoju je lahko resnično uporabno, če se za napravo 10 uporabi enega od teh sklopov za dovajanje vroče-talilnih lepil, ki že imajo pnevmatsko gonilo 102 in ustrezne krmilne ter pogonske elemente.

Šoba 11 naprave 10 je v splošnem cevasta in valjasta, s skončno dobavno odprtino Ha, in je obdana z nadaljnjo šobo 12, običajno prav tako cevasto in valjasto. Idealno je lahko, če je votlina znotraj šobe 12 predeljena v zgornjo obročasto komoro 13, ki obdaja telo šobe 11, in spodnji del 14, kije obrnjen k dobavni odprtini lla šobe 11, in definira konično ožeč se odsek 14, ki se nadaljuje v končnem vodu 15.

Vod 15 je torej vsaj lokalno soseden oz. natančneje, razporejen pod dobavno odprtino lla glavne šobe 11.

Gledano kompleksno, dodatna šoba 12 obdaja šobo 11, s čimer ima komora 13 splošno obročasto zasnovo okoli same šobe 11.

Stena šobe 12 ima skoznjo luknjo 16, ki se odpira v komoro 13, in pri kateri se končuje vod 17 za dovajanje stisnjenega plina.

Vod 17 je lahko npr. povezan z virom P z vmes razporejenimi regulacijskimi sredstvi (znane a neprikazane vrste), tako da omogoča dosego toka plina (tipično zraka) s tlakom velikostnega reda okoli 2 bar. Vse to je prednostno krmiljeno z ustreznim magnetnim ventilom 17a, ki je prav tako reguliran z enoto C, prednostno sinhronizirano z magnetnim ventilom 104. Plin, ki se ga dovaja skozi vod 17 in vnaša v valjasto komoro 13, ki deluje kot ekspanzijski prostor, prehaja skozi luknjo 16, ekspandira in nadaljuje pot proti vodu 15.

Učinek, ki se ga dobi s prisotnostjo dodatne šobe 12, na kremasto maso M, ki jo dobavlja naprava 10 ( in ki se jo dobavlja le-tej pri bistveno višjem tlaku - okoli

1. hot-mdt velikostnega reda magnitude, kot se je bilo videlo - glede na tlak plina, poslanega v komoro 13), je v bistvu tvorba pršenja z atomiziranjem mase M, ki zapušča šobo 11.

Z drugimi besedami je kremasta masa (npr. čokolada), ki zapušča spodnji konec šobe 11, pomešana s stisnjenim zrakom, ki teče od komore 13 k vodu 15 skozi omejen prostor med zunanjo površino šobe 11 in notranjo površino voda 15 samega.

Učinek pršenja preliva na proizvod P je takšen, da eliminira vse zgoraj opisane probleme v zvezi z viskoznostjo snovi, ki naj bi tvorila preliv. V praksi zadostuje, da se regulira sestavo snovi - v predloženem primeru čokoladne mase M - in izhodiščno temperaturo le-te, tako da se zagotovi pravilno tekočnost med pršenjem, zlasti glede na doseganje učinkovitega razbijanja (atomiziranja). Ko je ta rezultat enkrat dosežen (z znanimi postopki: vzemimo npr. tekočnostne tehnike, ki se jih splošmo uporablja industrijsko in celo na področju naredi si sam, za reguliranje pršenja pršilnih pištol za barvanje in premazanje sten), je mogoče preveriti, da ima preliv R, tvorjen na proizvodu P, v bistvu enakomerno debelino, katere vrednost je v glavnem odvisna od trajanja pršenja, v praksi od trajanja časovnega intervala za vnos stisnjenega zraka v komoro 13.

Da bi se nadalje izboljšalo pršilno delovanje, je za luknjo 16 prednostno, če se ne širi natančno radialno glede na šobo 12. Nasprotno pa je za luknjo prednostno, da je poševna (ni radialna), tako da da zraku, vpihanemu v valjasto komoro 13, določeno komponento gibanja, kije tangencialno glede na šobo 12. Ta rešitev omogoča znotraj komore 13 (in s tem v vodu 15) tvorbo spiralnega ciklonskega toka, ki se je izkazal kot koristen glede porazdelitve mase M in regularnega pršenja le-te na proizvode, ki jih je potrebno preliti.

Prijavitelj je ugotovil, da je za kroglaste proizvode P s premerom velikostnega reda 1 - 1.2 cm mogoče tvoriti čokoladni preliv R debeline velikostnega reda 2 - 3 mm, s pršilnimi intervali (tj. intervali odpiranja magnetnih ventilov 104 in 17a) velikostnega reda približno 400 ms.

V primeru uporabe prelivov na osnovi čokolade je prijavitelj ugotovil, da rešitev po izumu omogoča, da se čokolada v vsakem primeru strdi zadovoljivo. Zlasti se lahko zgodi, da se le-ta po pršenju strdi v pravilno kristalizirano obliko v časovnem intervalu velikostnega reda približno minute. To med drugim pomeni, da proizvodi, prekriti s prelivom po izumu, v splošnem ne zahtevajo nadaljnjega tretiranja v hladilnem tunelu, da bi se preliv R po nanosu strdil, pri čemer pa je tretiranje skoraj bistveno v primeru prelivov, nanešenih s postopki po stanju tehnike.

Čeprav se prijavitelj v tem pogledu ne želi vezati na nikakršno specifično teorijo, ima razlog misliti, da je ta pojav v glavnem povezan z izmenjavo toplote, ki ji je pršena čokoladna masa (dovajana v napravo 10 skozi vod 9 pri temperaturi, kot je razvidno, velikostnega reda 33 - 38°C) izpostavljena v stiku z maso stisnjenega zraka, ki teče v komoro 13.

V splošnem ima v trenutku, ko teče v komoro 13, ta stisnjeni zrak temperaturo, ki je v praksi enaka ali rahlo višja (zaradi stiskanja) od okoliške temperature. Pri prehajanju v komoro 13, ki deluje ko ekspanzijska komora, se masa stisnjenega zraka raztegne in s tem ohladi.

Med pršenjem čokoladne mase izvaja zrak torej hlajenje čokoladne mase same, pri čemer jo privede do približno strjevalne temperature zaradi toplotne izmenjave, ki se natanko zaradi dejstva, da se pojavi znotraj fino razpršene mase, kot npr. atomizirane mase, pojavi izjemno zvezno, brez dviganja toplotnega gradienta, ki bi lahko povzročil škodljive učinke, kot npr. proge ali podobno.

Če preidemo k detajlni predstavitvi zgradbe črpalke 7, se lahko vidi, da ta vsebuje najprej glavni valj 200 z vstopno odprtino, potopljeno v maso M, in krmiljeno s težnostnim kroglastim zapiralom 202. Bat 203 je v valju 200 gibljiv navpično in gnan z dvojno delujočim gonilom 204 z dvema komorama 205 in 206, ki sta izmenično povezljivi (na popolnoma znan način) s črpalnim členom 207, zasnovanim npr. kot pnevmatska črpalka.

Glava 208 bata 203, razporejena na spodnjem koncu bata 203 samega, je prečkana z nizom vstopno-izstopnih odprtin 209, ki medsebojno povezujejo prostora (zgornjega in spodnjega), definirana s samo glavo 208 znotraj valja 200.

Vstopno-izstopne odprtine 209 so krmiljene z nadaljnjim težnostnim kroglastim zapiralom 210, tako da črpana masa M, kadar je tlak v spodnjem prostoru v valju 200 večji od tlaka v zgornjem prostoru, prehaja skozi glavo 208 in lahko torej teče v zgornji del valja, v katerem je razporejena dobavna odprtina 211, ki je povezana s filtrom 8a in s tem z vodom 9.

Nad valjem 200 in okoli bata 203 je obročasta oddušna komora 212, ki sodeluje z vodom 213, skozi katerega je masa M vlečena navgor okoli bata 203, in lahko teče nazaj v rezervoar 3. Pomembna značilnost črpalke 7 je podana z dejstvom, da imata tako glava 208 kot tudi batni del 203, ki sta predvidena za sodelovanje s komoro 212, določeno radialno zračnost (npr. desetinko milimetra) med njima in ustreznima komorama (v praksi je to valj 200), v katerih drsita. Vse to omogoča določeni količini mase M, ki se jo črpa, da se jo vleče ali pušča mimo glave 208 in batnega dela 203, obdanega s komoro 212. To vlečenje je osnova sprostilnega mehanizma za zmanjšanje tlaka, ki se ga izvaja na maso M, in ki je bil razložen zgoraj.

V praksi je črpalka 207 na začetku gnana tako, da dvigne bat 203, s čimer dovoli masi M, da teče v spodnji del valja 200 skozi vstopno odprtino 201, ki jo je zapiralo 202, dvignjeno s svojega sedeža s sesalnim učinkom, pustilo odprto. Smer delovanja gonila 204 je zatem obratna, tako da bat 203, ki je potisnjen naprej, stremi k stisnjenju mase M, ki je pod glavo 208, s čimer jo privede in vzdržuje pri želenem tlaku za dovajanje k vodu 9. Bat 203 zatem stremi k temu, da postopno pade tako zaradi postopnega prehajanja mase, ki ustreza tisti, odvzeti skozi vod 9 naprave 10, skozi vstopnoizstopne odprtine 209 kot tudi zaradi puščanja okoli glave 208 in/ali proti komori 212. Ko je bat 203 padel za določeno mejo, črpalka 207 ponovno deluje na gonilo 204, da ponovno dvigne bat v njegov izhodiščni položaj.

SOREMARTEC S.A.

Zanj:

Claims (25)

1. Naprava za nanašanje prelivov (R), izhajajočih iz tečenja sposobnih snovi (M), značilna po tem, da obsega:

glavno šobo (11) z dobavno odprtino (lla) za tečenje sposobno snov (M), dodatno šobo (12), ki je združena z glavno šobo (11), in ki tvori komoro (13), katera konvergira v napajalni vod (15), ki je vsaj lokalno soseden napajalni odprtini (lla) glavne šobe (11), in sredstva (16, 17, P) za dovajanje stisnjenega zraka v komoro (13), s čimer plin, pri tečenju k dobavnemu vodu (15), oblikuje snov (M), ki zapušča napajalno odprtino (lla) glavne šobe (11), v pršilo, ki omogoča, da se preliv (R) snovi (M) nanese s pršenjem.

2. Naprava po zahtevku 1, značilna po tem, da dodatna šoba (12) obdaja glavno šobo (11).

3. Naprava po zahtevku 1 ali 2, značilna po tem, da je komora (13) v splošnem zasnovana obročasto.

4. Naprava po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da komora (13) konvergira v dobavni vod (15) skozi konično ožeč se odsek.

5. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1 do 4, značilna po tem, da je dodatna šoba (12), prečkana s tokom stisnjenega plina, razporejena tako, da se plin dovaja po skoznji luknji (16) v komoro (13) s komponento gibanja, ki povzroča ciklonski tok v komori (13) sami.

6. Naprava po zahtevku 5, značilna po tem, da je komora (13) v bistvu valjasta in da se stisnjeni plin dovaja v komoro (13) v smeri, ki je v splošnem različna od radialne glede na komoro (13) samo.

7. Naprava po zahtevku 1, značilna po tem, da obsega stiskalno sredstvo (7) za dovajanje tečenja sposobne snovi (M) v glavno šobo (11) pod tlakom, ki je v bistvu višji od tlaka dovajanega plina.

8. Naprava po zahtevku 1 ali 7, značilna po tem, da obsega črpalno sredstvo (7) za dovajanje tečenja sposobne snovi v glavno šobo (11) pod tlakom velikostnega reda 15 do 25 bar.

9. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 1, 6 ali 8, značilna po tem, da napajalna sredstva (16,17, P) dovajajo plin s tlakom velikostnega reda 2 bar.

10. Naprava po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da je plin v bistvu zrak.

11. Naprava po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da napajalna sredstva (16,17, P) dovajajo plin v komoro (13) pri temperaturi, ki v bistvu ustreza okoliški temperaturi.

12. Naprava po zahtevku 1 ali 10, značilna po tem, da komora (13), v primerjavi z napajalnimi sredstvi (16,17, P), definira ekspanzijski prostor za plin.

13. Naprava po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da obsega grelna sredstva (5) za dovajanje tečenja sposobne snovi v glavno šobo (11) pri temperaturi, ki je v splošnem nad temperaturo okolice.

14. Naprava po zahtevku 13 za nanašanje prelivov na osnovi čokolade, značilna po tem, da je snov na osnovi čokolade, ki sestavlja preliv, dovajana v glavno šobo (11) pri temperaturi velikostnega reda 33 - 38°C.

15. Naprava po zahtevku 14, značilna po tem, da napajalna sredstva (16, 17, P) dovajajo plin v komoro (13) pri temperaturi, ki v bistvu ustreza okoliški temperaturi, s čimer se strdi čokoladni preliv, nanešen s pršenjem.

16. Naprava po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da obsega gret vod (9) za dovajanje tekoče snovi v glavno šobo (11).

17. Naprava po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da obsega vsebnik (2), ki je gret z grelnimi elementi (5), da se tečenja sposobno snov (M) vzdržuje pri temperaturi, pri kateri sejo dovaja glavni šobi (11).

18. Naprava po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, zlasti za nanašanje čokoladnih prelivov, značilna po tem, da obsega sredstvo (7) za stiskanje tečenja sposobne snovi (M), ki se jo namerava dovesti v glavno šobo (11), s pridruženimi oddušnimi sredstvi (208; 212; 213) za sprostitev tlaka, uporabljenega na za tečenje sposobni snovi.

19. Naprava po zahtevku 18, značilna po tem, da so stiskalna sredstva (7) zasnovana v bistvu iz valjaste črpalke (200) in bata (203) z možnostjo puščanja stisnjene snovi okoli bata (203).

20. Naprava po zahtevku 8, značilna po tem, da sta filtrski element (8a) in element (8b), ki stabilizira tlak, predvidena med črpalnim sredstvom (7) in glavno šobo (11), prednostno kaskadno in v podanem vrstnem redu.

21. Postopek nanašanja prehrambenih prelivov (R), izhajajočih iz tečenja sposobnih prehrambenih snovi (M), značilen po tem, da vsebuje korake nanašanja preliva s pršenjem tečenja sposobne prehrambene snovi.

22. Postopek po zahtevku 21, značilen po tem, da je prehrambena snov pršena tako, da sejo izpostavi delovanju plinskega toka (17) pod tlakom.

23. Postopek po zahtevku 21 ali 22, značilen po tem, da:

je tečenja sposobna prehrambena snov sestavljena v bistvu iz čokolade, držane pri temperaturi, ki je v splošnem višja od temperature strjevanja čokolade, in se pršilno delovanje doseže z zmanjšanjem temperature čokolade do približno temperature stijevanja, s čimer se strdi preliv, nanešen s pršenjem.

24. Postopek po zahtevku 23, značilen po tem, da se pršilno delovanje doseže s pomočjo toka stisnjenega plina pri temperaturi, ki v bistvu ustreza okoliški temperaturi.

25. Postopek po zahtevku 22 ali 24, značilen po tem, da vsebuje korak ekspandiranja stisnjenega plina s posledičnim hlajenjem plina samega.

SOREMARTEC S.A.

Zanj:

22562-I/93-Iv

POVZETEK

Preliv kremaste snovi, npr. čokolade, se nanese s pršenjem tako, da se čokoladno maso prisili teči h glavni šobi (11), obdani z dodatno šobo (12), h kateri se dovaja zrak pod tlakom.

Med pršenjem se čokoladna masa ohladi in strdi.