SI9520124A - Derivati eritromicin A 9-0-oksima, obdarjeni z antibiotično aktivnostjo - Google Patents

Abstract

Opisane so spojine s formulo (I), pri katerih imajo A, R1, R2, M, n,m in r pomene, kot so opisani v opisu izuma, postopki za njihovo pripravo in farmacevtske zmesi, ki jih vsebujejo kot aktivne sestavine. Spojine s formulo (I) so uporabne za zdravljenje infekcijske bolezni.ŕ

Description

io DERIVATI ERITROMICIN A 9-O-OKSIMA, OBDARJENI Z

ANTIBIOTIČNO AKTIVNOSTJO

Pričujoči izum se nanaša na eritromicin A derivate, ki imajo antibiotično aktivnost ter so uporabni za zdravljenje infekcijskih bolezni, še zlasti pa se nanaša na eritromicin A 9-[0-(aminoalkil)oksim] derivate, ki imajo antibiotično aktivnost zoper mikroorganizme, pozitivne po Gramu, in mikroorganizme, negativne po Gramu.

Eritromicin A [The Merck Indeks, XI Ed., št. 3626] je dobro poznan makrolid z antibiotično aktivnostjo, ki se pojavlja v naravi in ima sledečo strukturo:

Poleg tega, da je aktiven zoper nekatere nebakterijske mikroorganizme, 15 kot so na primer rickettsiae in mikoplazme, je eritromicin A obdarjen z antibiotično aktivnostjo predvsem zoper Gram-pozitivne mikroorganizme, kot so streptokoki, stafilokoki in pneumokoki. Vendar pa je eritromicin A učinkovit tudi zoper nekatere mikroorganizme,, negativne po Gramu, kot so na primer Haemofilus influenzae, Neisseria gonorrhoeae in Bordetella

2o pertussis.

Poleg te splošno znane aktivnosti zoper zgoraj omenjene prokariote je bilo v literaturi nedavno opisano, da so eritromicin A in ostali makrolidni antibiotiki aktivni zoper eukrariotske parazite [P.A. Lartei et al., Advances in Pharmacology, 28, 307-343 (1994)].

Tudi v primeru eritromicina A so, tako kot pri ostalih antibakterijskih zdravilih, opazili fenomen rezistence pri nekaterih bakterijskih sojih.

s Posebej so fenomen opazovali pri zdravljenju bolezni, povzročenih s stafilokoki, ki so sledile podaljšanemu vnosu eritromicina A [A. Kucers in

N. McK. Bennett, The use of antibiotics, A Comprehensive Review with Clinical Emphasis, VVilliam Heinemann Medical, IV. Ed., (1987) 851-882].

Interes za makrolidne antibiotike izhaja iz njihove uporabe v klinični in io veterinarski terapiji za zdravljenje številnih infekcijskih bolezni, kot na primer infekcij respiratornega trakta, gastrointestinalnega trakta, urogenitalnega trakta in zunanjih organov, kot so koža, oči in ušesa.

Zaradi svoje visoke nestabilnosti v kislem okolju, na primer v gastrointestinalnem traktu po oralnem zaužitju, se eritromicin A is nepovratno spremeni v derivate, ki nimajo antibiotične aktivnosti, zaradi česar ima slabo biološko razpoložljivost po aktivnem principu [H.A. Kirst,

Annual Reports in Medicinal Chemistry, 25, 119-128 (1989)].

Da bi presegli zgoraj navedene slabosti, se je raziskovanje usmerilo na spojine, ki so se poleg ohranjanja dobrih antibiotičnih lastnosti

Eritromicina A izkazale za obdarjene z odlično stabilnostjo v kislinah in boljšimi farmakokinetičnimi lastnostmi, kot na primer odlično oralno biološko razpoložljivostjo, hematično koncentracijo, penetracijo v tkivo in razpolovno dobo.

Na tem področju lahko kot primer navedemo karbamate in karbonate Eritromicina A ali Eritromicin A 9-0-oksima, opisane v evropskih patentnih prijavah št. 0216169 in št. 0284203 (vložnik obeh prijav je Beecham Group PLC), in spojine opisane v evropski patentni prijavi št. 0033255 s (Roussel-Uclaf).

Evropska patentna prijava št. 0033255 zlasti opisuje derivate Eritromicin A 9-0-oksima s formulo

R-A-0-N=Eri io kjer

Eri predstavlja ostanek Eritromicina A, kjer je oksim skupina (-N=Eri) na mestu karbonilne skupine na poziciji 9 (O=Eri);

A predstavlja ravno ali razvejano alkilno skupino, ki ima od 1 do 6 ogljikovih atomov;

is R predstavlja, inter alia, opcijsko nadomeščeno alkoksi skupino z 1 do 6 ogljikovih atomov, ali skupino [-N(Ri)R₂], kjer R, in R₂, ki sta lahko enaka ali pa različna, predstavljata vodikov atom ali opcijsko nadomeščeno alkilno skupino z 1 do 6 ogljikovimi atomi.

Spojine opisane v evropski patentni prijavi št. 0033255 kot na primer

Eritromicin A 9-[0-[(2-metoksietoksi),metil]oksim], ki je poznan pod mednarodnim nelastniškim imenom Roxithromycin [The Merck Indeks, XI Ed., št. 8253], Eritromicin A 9-[0-[(2-dimetilamino)etil]oksim] in Eritromicin A 9-[0-[(2-dietilamino)etil]oksim] imajo in vitro spekter aktivnosti, ki jih je mogoče primerjati z aktivnostmi Eritromicina A, vendar so obdarjene z odlično stabilnostjo v kislinah in boljšimi farmakokinetičnimi lastnostmi.

Zato imajo navedene spojine antibiotično aktivnost zoper Grampozitivne bakterije, kot so stafilokoki, streptokoki in pneumokoki, ter zoper nekatere Gram-negativne bakterije, kot na primer Haemofilus influenzae in Haemofilus pertussis.

S predmetnim izumom smo izumili spojine derivate Eritromicin A 9-0oksima in, specifičneje, spojine derivate Eritromicin A 9-[O(aminoalkil)oksima], ki so delno vsebovane, vendar ne opisane v evropski patentni prijavi št. 0033255, imajo širši spekter antibakterijske aktivnosti zoper mikroorganizme, pozitivne po Gramu, in zlasti zoper Gramnegativne mikroorganizme, in izboljšane farmakokinetične lastnosti, kot na primer odlično trajanje aktivnosti in odlično razpolovno dobo pri izločanju iz tkiva, če jih primerjamo s spojinami, ki so opisane v zgoraj omenjeni evropski patentni prijavi.

Predmet pričujočega izuma so torej spojine s formulo

Ri R₂

I I

A-(CH₂)_n-N-(CH₂)_m-N-(CH₂)_r-O-N=M (D kjer je A fenilna skupina ali heterocikel s 5 ali 6 členi, ki vsebujejo enega ali več heteroatomov, izbranih med atomi nitrogenov, kisika ali žvepla, ki jih je mogoče opcijsko zamenjati z eno do treh enakih ali različnih ravnih aii razvejanih skupin C1-C4 alkilov ali alkoksi skupin, C1-C2 alkilendioksi skupin, C1-C4 alkilsulfonil skupin, fenil, fenoksi, hidroksi, karboksi, nitro, halogen in trifluorometil skupin;

Ri in R₂ predstavljata, enako ali različno, vodikov atom ali ravni oz. razvejani C1-C4 alkilni skupini;

je n 1 ali 2;

je m celo število med 1 in 8; je r celo število med 2 in 6;

M predstavlja skupino s formulo:

CH

CH

CH

OCH

OH

CH

CH kjer je R₃ vodikov atom ali metilna skupina; in farmacevtsko uporabljive soli teh spojin.

Oksimi s formulo (I) lahko imajo Z ali E konfiguracijo.

Predmet pričujočega izuma so torej spojine s formulo (I) Z ali E konfiguracije, preferenčno tiste z E konfiguracijo.

Spojine s formulo (l) so obdarjene z antibiotično aktivnostjo in so karakterizirane z visoko stabilnostjo v kislinah ter dobrimi farmakokinetičnimi lastnostmi, tako da se uporabljajo v humani in veterinarski terapiji za zdravljenje nekaterih infekcijskih bolezni, kot so na primer infekcije centralnega živčnega sistema, spodnjega in zgornjega respiratornega trakta, gastrointestinalnega trakta, urogenitalnega trakta, odontološkega tkiva in zunanjih organov, kot so koža, oči in ušesa.

V pričujočem opisu pomenijo, če ni drugače označeno, izraz C1-C4 alkilna skupina raven ali razvejan C1-C4 alkil, kot so metil, etil, n.propil, izopropil, n.butil, izobutil, sec-butil in tert-butil skupina; izraz C1-C4 alkoksi skupina raven ali razvejan C1-C4 alkoksi, kot so metoksi, etoksi, n.propoksi, izopropoksi, n.butoksi, izobutoksi, sec-butoksi in tert-butoksi skupina; izraz C1-C2 alkilendioksi skupina metilendioksi ali etilendioksi skupino.

Z izrazom 5- ali 6-členski heterocikel, ki vsebuje 1 ali več heteroatomov, izbranih med atomi dušika, kisika in žvepla, je označen heterocikel, ki je prednostno izbran med piridinom, pirolom, pirolidinom, furanom, tetrahidrofuranom in tiofenom.

Prednostne spojine so spojine s formulo (I), kjer A predstavlja fenilno skupino ali heterocikel, izbran med piridinom in furanom, ki ju je mogoče poljubno zamenjati z 1 do 3 skupinami, izbranimi med hidroksi, metoksi, metilendioksi, n.butoksi, fenoksi, fenil, metilsulfonil, nitro, halogen in trifluormetilnimi skupinami; Ri in R₂ sta enaka in predstavljata vodikov atom ali metilno skupino; R₃ predstavlja vodikov atom.

Še bolj prednostne spojine so spojine s formulo (I), pri katerih kjer A io predstavlja fenilno skupino, ki jo je mogoče poljubno zamenjati s skupino, izbrano med fenoksi, nitro in trifluorometilom; Ri in R₂ sta enaka in predstavljata vodikov atom ali metilno skupino; n je enak 1; m je enak 6; r je enak 2; R₃ predstavlja vodikov atom.

Farmacevtsko sprejemljive soli spojin s formulo (I) so soli z organskimi is ali anorganskimi kislinami, kot na primer klorovodikova, bromovodikova, jodovodikova, dušikova, žveplova, fosforna, ocetna, tartarska (HOOC(CHOH)₂COOH), citronska, benzolska, sucinska (HOOC(CH₂)₂

COOH) in glutarska kislina.

Specifični primeri prednostnih spojin s formulo (I) so:

2o Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-(fenilmetilamino)heksilamino]etiIjoksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[2-(fenilmetilamino)etilamino]etil]oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[6-[6-(fenilmetilamino)heksilaminojheksil]oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[6-[3-(fenilmetilamino)propilamino]heksil]oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[6-[5-(fenilmetilamino)pentilamino]heksil]oksim]; Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[8-(fenilmetilamino)oktilamino]etil]oksim]; Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[5-(fenilmetilamino)pentilamino]etil]oksim]; Eritromicin A (E)-9-[0-[5-[6-(fenilmetilamino)heksilamino]pentil]oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[3-[6-(fenilmetilamino)heksilamino]propil]oksim]; Eritromicin A (E)-9-[0-[3-[4-(fenilmetilamino)butilamino]propil]oksim]; Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[N-metil-6-(N’-metil-N’-fenilmetilamino)heksilamino]etil]oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(bifenil-4-il)metilamino]heksilamino]etil] oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(3-fenoksifenil)metilamino]heksilamino] etiljoksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(4-fenoksifenil)metilamino]heksilamino] etil]oksim];

is Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-(2-furilmetilamino)heksilamino]etil]oksim]; Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-(3-piridilmetilamino)heksilamino]etil]oksim]; Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(4-metoksifenil)metilamino]heksilamino] etiljoksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(4-n.butoksifenil)metilamino]heksilamino]

2o etiljoksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(3,4-metilendioksifenil)metilamino]heksilamino]etil]oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(4-metilsulfonilfenil)metilamino]heksilamino]etil]oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(4-fluorofenil)metilamino]heksilamino]etil] oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(2-trifluorometilfenilimetilamino]heksilamino]etil]oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(3-trifluormetilfenil)metilamino]heksilamino]etil]oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(4-trifluorometilfenil)metilamino] 10 heksilamino]etil]oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(2-hidroksifenil)metilamino]heksilamino] etiljoksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(3-hidroksifenil)metilamino]heksilamino] etiljoksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(4-hidroksifenil)metilamino]heksilamino] etil]oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(3,5-dikloro-2-hidroksifenil)metilamino] heksil-amino]etil]oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(2-nitrofenil)metilamino]heksilamino] etiljoksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(3-nitrofenil)metilamino]heksilaminoJ etiljoksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(4-nitrofenil)metilamino]heksilamino] etiljoksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(4-hidroksi-3-nitrofenil)metilamino] heksilamino]etil]oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(3-hidroksi-4-nitrofenil)metilamino] heksilamino]etil]oksim];

Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[N-metil-6-[N’-metil-N’-(4-trifluorometilfenil) metilamino]heksilamino]etil]oksim].

Priprava spojin s formulo (I), ki so predmet pričujočega izuma, se lahko izvaja po spodaj opisani sintetični metodi.

Po tej metodi se začenja najprej s kondenzacijsko reakcijo med primerno amino kislino s formulo

Ri

I

HN-(CH₂)m.i-C00H (H) kjer imata Ri in m zgoraj opisana pomena;

z acil kloridom s formulo

A-(CH₂)n-i-COCI (IH) kjer imata A in n zgoraj opisana pomena.

Kondenzacijsko reakcijo se izvede skladno z običajnimi tehnikami v inertni raztopini ter ob prisotnosti baze, kot je na primer ogljikovodik alkalijske kovine, da bi se pridobilo spojine s formulo

Ri

I

A-iCHa^rCON-iCHzUrCOOH (IV) kjer imajo A, n in m zgoraj opisane pomene.

Tako pridobljene N-acil amino kisline s formulo (IV) je potrebno 15 ponovno kondenzirati po običajnih tehnikah z amino estrom formule

R₂

HN-(CH₂)_r-i-COOR4 (V) kjer imata R₂ in r zgoraj opisana pomena;

R₄ predstavlja metilno ali etilno skupino; da bi se pridobilo spojine s formulo

Ri R₂

I I

A-(CH₂)_n.i-CON-(CH₂)_m.i-CON-(CH₂)r-i-COOR4 (VI) kjer imajo A, R_b R₂, R₄, n, m in r zgoraj opisane pomene.

Naslednji korak je redukcija spojin s formulo (VI) po običajnih tehnikah, 5 na primer z natrij borovim hidridom, v prisotnosti kislin, z litij aluminijevim hidridom, dimetil sulfid-boranom aii s katalitično hidrogenacijo. Tako dobimo ustrezne amino alkohole s formulo

Ri R₂ io | |

A-(CH₂)_n-CON-(CH₂)_rn-CON-(CH₂)_r-OH (Vil) kjer imajo A, R_h R₂, n, m in r zgoraj opisane pomene.

Amino alkohole s formulo (VII) je potrebno nato pretvoriti v ustrezne sulfonilne derivate s formulo (Vlil), na primer s pomočjo metansulfonil klorida ali p.toluensulfonil klorida, in potem kondenzirati z Eritromicin A 90-oksimom ali 6-0-metileritromicin A 9-0-oksimom, ki sta oba

2o predstavljena po formuli (IX), da bi se tako pridobile spojine s formulo (I)

Ri R2 t I (VII) -► A- (CH₂)_n-N-(CH₂)_m-N-(CH₂)_r-OR₅ (Vlil)

M=N-OH

I (ix)

R, R₂

I · I

A-(CH₂)_n-N-(CH₂)_m-N-(CH₂)_r-O-N=M (D kjer imajo A, R_1f R_2l M, n, m in r zgoraj navedene pomene;

R₅ predstavlja mesilno ali tosilno skupino.

Reakcija med spojinami s formulo (Vlil) in oksimi s formulo (IX) se izvaja v inertni organski raztopini, kot na primer v tetrahidrofuranu, etil etru ali 1,2-dimetoksietanu, v prisotnosti kalijevega tert-butilata in 18venčnega-6 etra kot kompleksnega agenta.

Za izvedbo sulfonilizacijske reakcije z uporabo spojin s formulo (VII), pri kateri ena ali obe Ri in R₂ substituenti predstavljata vodikov atom, je za osebo, ki je strokovnjak na tem področju, očitno, da je nujno še pred izvedbo same sulfonilizacijske reakcije zaščititi dušikov atom oz. dušikove atome.

V tem primeru je omogočena pridobitev spojin s formulo (I), pri katerih sta ena ali obe Ri in R₂ substituenti vodikova atoma, na ta način, da se analogno prej opisanemu postopku najprej izvede kondenzacija po postopku zaščite pridobljenih N-zaščitenih sulfonilnih darivatov z oksimi s formulo (IX), potem pa se po klasičnih metodah izvede prenehanje zaščite.

Za bibliografsko referenco o zaščiti aminov glej [T. W. Greene in 5 P.G.M. Wuts, Protective groups in organic synthesis, John Wiley & Sons,

Inc., 2nd. Ed., (1991), 309-405],

Spojine s formulo (II), (III) in (V) so poznane ali pa so take, da jih je lahko pripraviti po že znanih metodah.

Tudi oksimi s formulo (IX) so poznane spojine in jih je mogoče pripraviti io s pomočjo tradicionalnih metod, ki vključujejo na primer reakcijo

Eritromicina A ali 6-0-metileritromicina A s hidroksilamin klorovodikom. Estre s formulo (VI) je opcijsko mogoče pripraviti s pomočjo alternativne sintetične metode, ki obsega najprej kondenzacijo primerne amino kisline s formulo (II) z amino estrom s formulo (V), da bi se pridobile spojine s is formulo

Ri R₂

I I

HN-(CH₂)_m.₁-CON-(CH₂)_r.i-COOR₄ (X) kjer imajo Ri, R₂, R₄, m in r zgoraj opisane pomene.

Za osebo, ki je strokovnjak na tem področju, je očitno, da je lahko nujno še pred izvedbo kondenzacije med amino kislino s formulo (II) in amino estrom s formulo (V), skladno s tem, kar je bilo že povedano zgoraj za sulfonilizacijsko reakcijo, ustrezno zaščititi amino skupino amino kisline s formulo (II).

Sledeča kondenzacija spojin s formulo (X) s spojino s formulo (III), ki se jo izvede po običajnih tehnikah, nato pa še možna izvedba prenehanja zaščite, omogočita pridobitev spojin s formulo (VI).

Pripravo spojin s formulo (I), kjer najmanj ena od obeh substituent Ri ali 10 R₂ predstavlja skupino, izbrano med etilom, n.propilom, n.butilom in izobutilom, je mogoče izvesti po alternativni sintetični metodi, ki je opisana v nadaljevanju.

Navedeno metodo najprej sestavlja acilacija dušikovega atoma ali dušikovih atomov amino alkoholov s formulo (VII), kjer ena ali obe Ri ali is R₂ substituenti predstavljata vodikov atom.

Pri uporabi spojine s formulo (VII), kjer obe Ri in R₂ substituenti predstavljata vodikov atom, je mogoče na primer po ravnanju skladnem z običajnimi tehnikami v prisotnosti primernega acil klorida (ROOCI), dobiti spojine s formulo

COR’ COR'

I I

A-(CH₂)_n-N-(CH₂)_m-N-(CH₂)_r-OCOR’ (XI) kjer imajo A, n, m in r zgoraj opisane pomene;

R’ predstavlja ravno ali razvejano C1-C3 alkilno skupino.

Redukcija spojin s formulo (XI), ki se jo izvede po običajnih metodah, omogoča pridobitev spojin s formulo

Ri R2

I I

A-(CH₂)_n-N-(CH₂)_m-N-(CH₂)_r-OH (XII) kjer imajo A, n, m in r zgoraj opisane pomene;

Ri in R₂ predstavljata etil, n.propil, n.butil ali izobutilno skupino;

ki po pretvorbi v pripadajoče sulfonilne derivate in kondenzaciji z oksimi s formulo (IX), analogno predhodno opisanemu, omogočijo pridobitev spojin s formulo (I)

Ri R2 | |

A-(CH₂)_n-N-(CH₂)_m-N-(CH₂)_r-O-N=M (I) kjer imajo A, M, n, m in r zgoraj opisane pomene;

Ri in R₂ predstavljata etil, n.propil, n.butil ali izobutilno skupino.

V nadaljevanju je opisan alternativni (glede na predhodno opisanega) sintetični postopek za pridobitev spojin s formulo (I), ki so predmet pričujočega izuma.

Omenjeni postopek se začenja z oksidacijo primernega N-zaščitenega 5 amino alkohola, kot na primer N-benziloksikarbonil-amino alkohola s formulo (XIII) v prisotnosti natrijevega hipoklorita in prostega radikala 2,2,6,6-tetrametilpiperidinooksi (TEMPO), v inertni organski raztopini, da bi se pridobile spojine s formulo (XIV)

Z Z

I I

HN-(CH₂)_m-OH -► HN-(CH₂)_m.rCHO (XIII) (XIV) kjer ima m zgoraj opisan pomen;

Z predstavlja zaščitno skupino.

Primeri inertnih organskih raztopin, ki so uporabne v oksidacijski reakciji, so na primer metilen klorid, kloroform, ogljikov tetraklorid, 1,2dikloroetan, etil acetat, benzen in toluen.

Aminacija tako pridobljenih aldehidov v prisotnosti primernega amino alkohola s formulo (XV) in redukcija formirane vmesne spojine, na primer v prisotnosti natrijevega bor hidrida, omogoči pridobitev amino alkoholov s formulo (XVI).

(XIV) + H₂N-(CH₂)r-OH * HN-(CH₂)_m-N-(CH₂)_r-OH (XV) (XVI) kjer imajo Z, m in r zgoraj opisane pomene.

Nadaljnja zaščita spojin s formulo (XVI) pri amino dušiku in, v tem vrstnem redu, sprememba v ustrezne sulfonilne derivate, kondenzacija z oksimi s formulo (IX) in izvedba prenehanja zaščite pri atomih dušika, analogno s predhodno opisanim, omogoči pridobitev spojin s formulo

H₂N-(CH₂)_m-N-(CH₂)_r-O-N=M (XVII) kjer imajo M, m in r zgoraj opisane pomene.

Vmesno nastali oksimi s formulo (XVII), kondenzirani s primernimi • aldehidi s formulo (XVIII) in reducirani na primer s katalitično hidrogenacijo, omogočijo pridobitev spojine s formulo (I).

Η Η

I I (XVII) + A-(CH₂)_n._rCHO-► A-(CH₂)_n-N-(CH₂)_m-N-(CH₂)_r-O-N=M (XVIII) (I) kjer imajo A, M, n, m in r zgoraj opisane pomene.

Spojine s formulami (XIII), (XV) in (XVIII) so poznane ali pa jih je mogoče enostavno pripraviti s pomočjo poznanih metod.

Spojine s formulo (I), pri katerih ena ali obe substituenti Ri in R₂ predstavljata vodikov atom, ki so pripravljene po eni od zgoraj opisanih is metod, je mogoče poljubno alkilirati na dušikovem atomu ali atomih diamino skupine, kar se izvede po običajnih metodah, ki so na primer sestavljene iz kondenzacije s primernim aldehidom in redukcije pridobljene vmesne snovi.

Na tak način se pridobijo spojine s formulo (I), kjer Ri in R₂, ki sta lahko 20 enaka ali različna, predstavljata ravno ali razvejano CrC4 alkilno skupino.

Priprava spojin s formulo (I) z Z ali E konfiguracijo se izvede po eni od zgoraj opisanih sintetičnih shem z uporabo oksimov s formulo (IX) v potrebni konfiguraciji [J. C. Gasc et al., The Journal of Antibiotics, 44, 313-330, (1991)].

Spojine s formulo (I) so obdarjene z antibakterijsko aktivnostjo zoper več mikroorganizmov, ki so po Gramu pozitivni ali negativni, in se jih uporablja v klinični in veterinarski terapiji za zdravljenje več infekcijskih bolezni, kot so na primer infekcije centralnega živčnega sistema, spodnjega in zgornjega respiratornega trakta, gastrointestinalnega trakta, urogenitalnega trakta, odontološkega tkiva in zunanjih organov, kot so koža, oči in ušesa

Predmetne spojine so se nadalje pokazale kot aktivne zoper nekatere po Gramu pozitivne mikroorganizme, ki so klinično zanimivi in rezistentni na Eritromicin A ali, splošneje, na makrolidne antibiotike, katerih karakteristika je prisotnost 14 ali 15 členov makrolaktona.

Antibakterijska aktivnost spojine s formulo (I) zoper mikroorganizme pozitivne po Gramu, kot so na primer Streptococcus pyogenes, Streptococcus pneumoniae, Enterococcus faecalis in Staphylococcus aureus, ter zoper mikroorganizme negativne po Gramu, kot sta na primer Escherichia coli in Klebsiella pneumoniae je bila preverjena s pomočjo in vitro testov, ki so primerni za ocenjevanje minimalne koncentracije antibiotika, ki še omogoči inhibicijo bakterijske rasti (MIC) (primer 23).

Roxithromycin in Clarithromycin sta bila uporabljena kot referenčni spojini [The Merck lndex, XI Ed., zadevni št. 8253 in 2340],

Antibakterijska aktivnost spojin s formulo (I) zoper Gram-pozitivne mikroorganizme se je pokazala kot praktično primerljiva z aktivnostjo Roxithromycina in Clarithromycina, makrolidov, ki sta oba karakteristična po visoki antibakterijski aktivnosti in vitro (preglednica 1).

Glede Gram-negativnih mikroorganizmov in zlasti glede enterobakterij, kot sta Escherichia coli in Klebsiella pneumoniae, so se spojine s formulo (I) pokazale kot izrazito aktivnejše od obeh referenčnih spojin (preglednica 2).

Ob tem je zanimivo poudariti, da so se spojine s formulo (I), ki so predmet pričujočega izuma, izkazale kot aktivnejše od Roxithromycina, ki je opisan v predhodno omenjeni evropski patentni prijavi št. 0033255 in je bil izbran kot izbrana spojina v primerjavi z več drugimi derivati, kot so na primer Eritromicin A 9-[0-[(2-dimetilamino)etil]oksim] [J. C. Gasc et al., io The Journal of Antibiotics 44, 313-330, (1991)].

Poleg tega so se spojine s formulo (I) pokazale kot aktivne in vivo (preglednica 3).

In vivo antibakterijska aktivnost spojin s formulo (I), izražena v povprečni zaščitni količini PDso (mg/Kg), je bila ocenjena s pomočjo eksperimentalne pljučne infekcije, inducirane v miši s Streptococcus pyogenes (primer 23).

Pri preučevanju podatkov o aktivnosti in vivo je očitno, da so spojine s formulo (I) karakterizirane s prolongiranim trajanjem delovanja in dolgo razpolovno dobo pri izločanju iz tkiva.

Dejansko so se spojine s formulo (I) po intraperitonalnem vnosu v miš hitro in široko razporedile po celotnem organizmu, pri čemer so bili nivoji vsebnosti v tkivu višji od nivojev vsebnosti v plazmi.

Ti rezultati so zlasti vidni pri opazovanju PD50 vrednosti za spojine s formulo (I), ki so bile vnešene 24 ur pred ali 1 uro po infekciji.

Dejansko so se navedene vrednosti pokazale kot ne bistveno spremenjene pri vnosu 24 ur pred ali 1 uro po infekciji.

V primeru eksperimentalne pljučne infekcije vnešene v miš s Streptococcus pyogenes, patogenom, ki je tradicionalno odgovoren za respiratorne bolezni, so efektivne koncentracije spojin s formulo (I), ki so bile intraperitonalno vnešene, ostale v pljučih še 24-48 ur po vnosu.

Nasprotno temu sta se referenčni spojini Roxithromycin in

Clarithromycin, ki sta bili vneseni 24 ur pred infekcijo, pokazali kot neaktivni.

Zato so se spojine s formulo (I) pokazale tudi kot obdarjene s pulmonarno selektivnostjo in jih je mogoče tako koristneje uporabiti za zdravljenje infekcij respiratornega trakta.

Poleg zgoraj omenjene aktivnosti zoper bakterijske mikroorganizme so se spojine s formulo (I), ki so predmet pričujočega izuma, pokazale tudi kot aktivne zoper evkariotske patogene. Zlasti so se pokazale kot opazno aktivne zoper protozoe, kot je na primer Plasmodium falciparum, ki je dobro poznani malarijski parazit.

Spojine s formulo (I) je mogoče tako koristno uporabiti tudi za zdravljenje malarijskih bolezni.

Poleg karakteristike, da so obdarjene s širokim spektrom antibiotične aktivnosti tako zoper Gram-pozitivnein zoper Gram-negativne mikoorganizme, kot zoper protozoe, karakteristike dobre stabilnosti v kislinah in karakteristike dobrih farmakokinetičnih lastnosti, spojine s formulo (I) predstavljajo v miši tudi akutno toksičnost, ki je primerljiva s toksičnostjo Roxithromycina.

Zaradi te karakteristike visoke varnosti uporabe je mogoče spojine s formulo (i) koristno uporabiti v humani in veterinarski terapiji.

Spojine s formulo (I) bodo prednostno uporabljene v primerni farmacevtski obliki uporabni za oralen, parenteralen, supozitoričen (rektalen oz. vaginalen) ali topičen vnos v telo.

Predmet pričujočega izuma so torej farmacevtske spojine, ki vsebujejo terapevtsko efektivne količine ene ali več spojin s formulo (I) v mešanici s farmacevtsko sprejemljivim nosilcem.

Omenjene farmacevtske oblike vsebujejo tablete, kapsule, sirupe, spojine, ki se jih inicira v telo in so lahko pripravljene za uporabo ali pa jih je potrebno pred uporabo še pripraviti s pomočjo raztopitve, na primer v liofilizirani svečki, v raztopini, kremi, mazilu ali očesnem losionu.

Za veterinarsko uporabo je mogoče poleg zgoraj naštetih oblik pripraviti tudi trdne ali tekoče preparate, ki se jih pomeša v krmo ali pitno vodo za živali.

2o Različne spojine bodo, glede na svojo vrsto, vsebovale poleg terapevtsko učinkovite količine ene ali več spojin s formulo (I) tudi trdne ali tekoče inertne vezne snovi ali razredčila za farmacevtsko ali veterinarsko uporabo ter poljubno lahko tudi druge dodatke za normalno uporabo pri formiranju, kot so zgoščevalci, agreganti, lubrikanti, disgreganti, dodatki arome in barvila.

Za zdravljenje posamičnih infekcij se lahko spojino s formulo (I) uporablja v kombinaciji z efektivno količino druge aktivne učinkovine.

Efektivna količina spojine s formulo (I) se lahko spreminja glede na različne faktorje, kot so resnost in faza infekcije, napadeni organ ali organski sistem, karakteristike gostujoče vrste, občutljivost in dovzetnost bakterijske vrste, ki je odgovorna za infekcijo in izbrana pot za vnos zdravila.

Terapevtska doza bo splošno obsegala med 0.5 in 100 mg/kg telesne teže/dan in jo bo mogoče razdeliti na več dnevnih doz ali pa vnesti v telo naenkrat.

Z namenom predstavitve pričujočega izuma, ne da bi ga s tem omejevali, sedaj predstavljamo naslednje primere.

Struktura spojin s formulo (I) in sintetičnih vmesnih spojin pri njihovi pripravi je bila potrjena z ¹ H-NMR ali s ¹³C-NMR spektroskopijo. V nadaljevanju so predstavljene vrednosti pomembnih karakteristik koristnejših vmesnih spojin in spojin s formulo (I).

Primer 1

Priprava N-benzoil-6-aminoheksanoiske kisline

Raztopino benzoilskega klorida (0,18 molov) v etil etru (160 ml) in 5 raztopino natrijevega hidroksida 1N (180 ml) smo istočasno dodajali mešanici 6-aminoheksanojske kisline (0,15 molov) v etil etru (150 ml) in vodi (200 ml), ki je vsebovala natrijev hidroksid (0,15 molov) ter ohranjali med mešanjem temperaturo med 0 in 5°C.

Po koncu dodajanja je bila reakcijska mešanica privedena do sobne io temperature in smo jo na tej temperaturi med mešanjem ohranjali še dodatne 4 ure.

Po ločitvi faz je bila vodna faza sprana z etil etrom (200 ml) in okisana s koncentrirano klorovodikovo kislino do kongo rdečega.

Po ekstrakciji z etil acetatom (3 x 200 ml) so bile zbrane organske faze is sprane z nasičeno vodno raztopino natrijevega klorida, sprane na natrijevem sulfatu in odparjene pod znižanim pritiskom.

Tako je bila pridobljena N-benzoil-6-aminoheksanojska kislina, ki smo jo kot tako uporabljali v nadaljnjih reakcijah.

Z analognimi postopki so bile pridobljene še sledeče spojine:

N-benzoil-3-aminonropanoiska kislina:

N-benzoil-glicin;

N-benzoil-8-aminooktanoiska kislina;

N-benzoil-4-aminobutanoiska kislina;

N-fenilacetil-6-aminoheksanoiska kislina;

N-fenilacetil-glicin;

N-benzoil-izoprooil-4-aminobutanoiska kislina;

N-benzoil-N-izopropil-e-aminoheksanoiska kislina.

Primer 2

Priprava N-[6-(benzoilamino)heksanoiljglicin etil estra

Raztopino dicikloheksilkarbodiimida (112 mmolov) v brezvodnem io tetrahidrofuranu (44 ml) smo postopno dodajali raztopini N-benzoil-6aminoheksanojske kisline (93.5 mmolov), pripravljeni kot je opisano v primeru 1, glicin etil ester klorovodika (112 mmolov), trietilamina (112 mmolov) in brezvodnega 7-hidroksibenzotriazola (112 mmolov) v tetrahidrofuranu (330 m1) ter ohranjali med mešanjem pri temperaturi 0°C. is Reakcijska mešanica je bila privedena do sobne temperature in smo jo na tej temperaturi med mešanjem ohranjali 16 ur.

Na koncu se je formirala oborina, ki smo jo odstranili s filtracijo. Tako dobljeni filtrat je bil odparjen pod znižanim pritiskom.

Usedlina je bila zbrana z etil acetatom (300 ml) in zaporedoma sprana 20 s 5 % raztopino klorovodikove kisline (2 x 100 ml), z nasičeno raztopino natrijevega klorida (100 ml), s 5 % raztopino natrijevega bikarbonata (2 x

100 ml) ter končno z nasičeno raztopino natrijevega klorida (100 ml).

Organsko fazo smo osušili na natrijevem sulfatu ter pod znižanim pritiskom izparili do suhosti. Tako je bila pridobljen N-[6(benzoilamino)heksanoilj glicin etil ester, ki smo ga kot takega uporabljali v nadaljnjih reakcijah.

Z analognim delovanjem so bile pripravljene še sledeče spojine:

N-ribenzoilaminojacetillglicin etil ester;

N-r6-(fenilacetilamino)heksanoinglicin etil ester;

N-i(fenilacetilamino)acetillolicin etil ester;

etil 6-f6-(benzoilamino)heksanoilaminol heksanoat;

¹⁰ N-f5-(benzoilamino)pentanoinglicin metil ester;

metil 6-i5-(benzoilamino)pentanoilamino1 heksanoat;

N-r7-(benzoilamino)heptanoil1glicin metil ester;

metil 5-r6-(benzoilamino)heksanoilaminol pentanoat;

metil 6-r(benzoilamino)acetilamino1 heksanoat;

is metil 3-r6-(benzoilamino)heksanoilamino1 propionat;

etil 6-fN-izopropil-(fenilacetilamino)acetilamino1 heksanoat;

metil 6-r4-(benzoilamino)butanoilamino1heksanoat;

metil 4- [N - izopropil - 4 -(N'-izopropil-N'-benzoilamino) butanoilaminol butanoat;

Primer 3

Priprava N-(6-aminoheksanoil)glicin etil estra

a) 6-Aminoheksanojsko kislino (100 g; 0.762 molov) in postopoma raztopino di-tert-butil dikarbonata (168 g; 0.762 molov) v metanolu (140 ml) smo dodajali raztopini natrijevega hidroksida (33.54 g; 0.831 molov) v vodi (840 ml) in metanolu (400 ml).

Reakcijsko mešanico smo med mešanjem ohranjali pri sobni temperaturi 4 ure.

io Po tem smo spet dodali trden di-tert-butil dikarbonat (17.5 g; 0.08 molov), ter ohranjali mešanico med mešanjem dodatnih 16 ur.

Rekacijsko mešanico smo nato sprali s heksanom (2 x 400 ml), z raztopino kalijevega bisulfata okisali do pH 1.5 ter ekstrahirali z etil acetatom (3 x 450 ml).

is Zbrane organske faze so bile osušene na natrijevem sulfatu ter odparjene do suhosti, pri čemer je tako nastala 6-(tertbutoksikarbonilamino)heksanojska kislina v obliki olja (163 g).

b) Z delovanjem analognem tistemu, ki je opisano v primeru 2, smo 620 (tert-butoksikarbonilamino) heksanojsko kislino (163 g) direktno kondenzirali z glicin etil ester klorovodikom (118 g; 0.845 molov), pri čemer smo pridobili N-[6-(tert-butoksikarbonilamino)heksanoil]glicin etil ester (285 g) v obliki surovega produkta, ki smo ga kot takega uporabljali v nadaljnji reakciji.

76-77°C (izopropil eter)

c) Raztopino klorovodikove kisline 6N (150 ml) v etil acetatu (150 ml) smo dodali spojini N-[6-(tert-butoksikarbonilamino)heksanoil]glicin etil estra (285 g) v etil acetatu (500 ml) ter med mešanjem ohranjali na sobni temperaturi.

Po 24 urah se je formirala oborina, ki smo jo filtrirali, sprali z etil io acetatom in z etil etrom, nato pa osušili v pečici (50°C) v vacuumu.

Tako je bil pridobljen N-(6-aminoheksanoil) glicin etil ester (93 g) kot surov proizvod, ki smo ga kot takega uporabljali v nadaljnjih reakcijah.

TLC (metilen klorid : metanol: amoniak = 10:2:1) Rf=0.2.

Primer 4

Priprava N-f6-r(4-fluorobenzoil)aminolheksanoill glicin etil estra

Raztopino 4-fluorobenzoil klorida (47.4 mmolov) v metilen kloridu (30 2o ml) smo postopoma dodali suspenziji N-(6-aminoheksanoil) glicin etil estra (39.5 mmolov), pripravljeni kot je opisano v primeru 3, in trietilamina (87 mmolov) v metilen kloridu (150 ml) ter med mešanjem ohranjali temperaturo 0°C.

Tako pripravljeno mešanico, h kateri je bil postopoma dodan trietilamin (2 ml), smo privedli do sobne temerature ter jo ohranjali med mešanjem.

Po eni uri pod temi pogoji smo reakcijsko mešanico sprali z raztopino 5 % klorovodikove kisline (2 x 100 ml) in z nasičeno raztopino natrijevega klorida (3 x 100 ml).

Ločena organska faza je bila osušena na natrijevem sulfatu in pod vacuumom odparjena do suhosti.

Tako je bil pridobljen N-[6-[(4-fluorobenzoil)amino]heksanoil] glicin etil ester kot surov proizvod, ki smo ga kot takega uporabljali v nadaljnjih io reakcijah.

m.p. 121-122°C (etil acetat)

TLC (etil acetat) Rf=0.3

Z analognim delovanjem je bila pripravljena še sledeča spojina: N-i6-(2-fluoroilamino)heksanoinglicin etil ester is m.p. 104-106°C (acetonitril / izopropil eter)

TLC (metilen klorid : metanol = 95:5) Rf=0.3.

Primer 5

Priprava N-i6-r(4-metoksibenzoil)amino1heksanoin glicin etil estra

Z delovanjem analognim tistemu, ki je opisano v primeru 2, in z uporabo 4-metoksibenzojske kisline (33 mmolov) ter N-(6aminoheksanoil) glicin etil estra (39.5 mmolov), pripravljenega kot je opisano v primeru 3, je bil pridobljen N-[6-[(4-metoksibenzoil) aminojheksanoil] glicin etil ester kot surov proizvod, ki smo ga kot takega uporabljali v nadaljnjih reakcijah.

m.p. 106-107°C s TLC (metilen klorid : metanol = 90 : 10) Rf=0.46

Z analognim delovanjem so bile pripravljene še sledeče spojine: N-r6-r(3.4-metilendioksibenzoil)amino1heksanoin glicin etil ester

TLC (metilen klorid : metanol = 90 : 10) Rf=0.39; N-[6-r(4-metilsulfonilbenzoil)amino]heksanoil1 glicin etil ester io m.p. 124-126°C

TLC (metilen klorid: metanol = 96:4) Rf=0.31; N-r6-i(3-trifluorometilbenzoil)amino1heksanoil1 glicin etil ester

102-104°C

TLC (metilen klorid : metanol = 95 : 5) Rf=0.38.

Primer 6

Priprava 2-i6-(fenilmetilamino)heksilamino1 etanola

6N žveplovo kislino v etil etru (40.9 ml; 700 mmolov), pripravljeno z mešanjem 96 % žveplove kisline (33 ml) in etil etra (100 ml), smo postopoma dodajali suspenziji N-[6-(benzoilamino)heksanoil]glicin etil estra (46.8 mmolov), pripravljeni kot je opisano v primeru 2, in natrijevega bor hidrida (700 mmolov) v brezvodnem tetrahidrofuranu (200 ml) ter med mešanjem ohranjali pri temperaturi med I5°C in 20°C.

Reakcijska mešanica je bila privedena do temperature vrelišča za 24 ur, potem pa je bila ohlajena na 0°C.

Potem smo med mešanjem dodali metanol (150 ml).

Topilo je bilo pod znižanim pritiskom odparjeno, ostanek pa je bil zbran s 6N raztopino natrijevega hidroksida (200 ml), pri čemer smo nastalo mešanico ohranjali pri temperaturi vrelišča za 24 ur.

Reakcijsko mešanico smo potem, ohlajeno na sobno temperaturo, io ekstrahirali s tetrahidrofuranom (2 x 100 ml), organsko fazo pa smo nato odparili do suhosti, zbrali z etil acetatom in osušili na natrijevem sulfatu.

Z okisanjem s pomočjo etrske raztopine klorovodikove kisline se je naredila oborina, pri čemer smo pridobili 2-[6-(fenilmetilamino) heksilamino] etanol kot klorovodikovo sol.

is Tako pridobljen produkt smo kot takega uporabljali v nadaljnjih reakcijah.

Z analognim delovanjem so bile pripravljene še sledeče spojine:

2-r2-(fenilmetilamino)etilaminol etanol:

2-r6-(2.feniletilamino)heksilamino] etanol:

6-r6-(fenilmetilamino)heksilamino1 heksanol; 2-i5-(fenilmetilamino)pentilamino1 etanol:

2-[8-(fenilmetilamino)oktilamino1 etanol:

5-r6-(fenilmetilamino)heksilamino1 pentanol:

6434fenilmetilamino)propiiamino1 heksanol;

3464fenilmetilamino)heksilamino1 propanol;

344-(fenilmetilamino)butilamino1 propanol:

6424fenilmetilamino)etilamino1 heksanol:

64N-izopropil-44fenilmetilamino)butilamino1 heksanol:

2464(44luorofenil)metilamino1heksilamino1 etanol:

2464(4-metoksifenil)metilamino1heksilamino1 etanol:

2464(3,4-metilendioksifenil)metilamino1heksilamino1 etanol;

2464(3-trifluorometilfenil)metilamino1heksilamino1 etanol;

¹⁰ 2464(4-metilsulfonilfenil)metilamino1heksilamino1 etanol;

44N-izopropil-44N’-izopropil-N’fenilmetilamino)butilamino1 butanol;

Primer 7

Priprava 64N-acetil-64N’-acetil-N’4enilmetilamino)heksilamino1 heksil acetata

Trietilamin (1.95 ml; 14 mmolov) in raztopino acetil klorida (0.62 ml; 8.69 mmolov) v metilen kloridu (5 ml) smo postopno dodali suspenziji 6[6-(fenilmetilamino)heksilamino] heksanola (1 g; 2.6 mmolov), pripravljeni kot je opisano v primeru 6, v metilen kloridu (15 ml) ter med mešanjem ohranjali pri 0°C.

Po eni uri mešanja pri 0°C smo reakcijsko mešanico privedli do sobne temperature in jo med mešanjem ohranjali dodatnih 16 ur.

Reakcijsko mešanico smo potem sprali z raztopino 10 % klorovodikove kisline (10 ml) in z nasičeno raztopino natrijevega klorida.

Po ločitvi faz je bila organska faza osušena na natrijevem sulfatu in do suhosti odparjena pod vacuumom, pri čemer je bil pridobljen 6-fN-acetil5 e-iN^acetil-bT-fenilmetilaminolheksilaminol heksil acetat (1.18 g) kot olje, ki smo ga potem kot takega uporabljali v nadaljnjih reakcijah.

Z delovanjem po analognem postopku smo pripravili naslednjo spojino;

2-rN-acetil-6-rN’-acetil-N'-(2-feniletil)aminolheksilamino1etil acetat io Primer 8

Priprava 6-rN-etil-6-(N’-etil-N^,-fenilmetilamino)heksilamino1 heksanola

Z delovanjem po analognem postopku kot je opisan v primeru 6 in z uporabo 6-[N-acetil-6-(N’-acetil-N’-fenilmetilamino)heksilamino] heksil is acetata, pripravljenega tako kot je opisano v primeru 7, je bil pripravljen

6-[N-etil-6-(N'-etil-N’-fenilmetilamino)heksilamino] heksanol.

Z delovanjem po analognem postopku smo pripravili naslednjo spojino;

2-iN-etil-6-rN’-etil-N^,-(2- feniletiDaminolheksilaminol etanol,

Primer 9

Priprava 2-FN-benziloksikarbonil-6-(N^,-benziloksikarbonil-N’fenilmetilaminojheksilaminol etanola

7N raztopina natrijevega hidrokside (44.5 ml) in 50 % raztopina sestavljena iz benzil kloroformata (44.5 mmolov) v etil acetatu (33 ml), v toluenu, sta bili postopoma in sočasno dodajani raztopini 2-[6(fenilmetilamino)heksilamino] etanol dihidroklorida (18.5 mmolov), pripravljeni kot je opisano v primeru 6, v 1N raztopini natrijevega io hidroksida (37.7 ml) in etil acetata (40 ml), ter med mešanjem ohranjani na temperaturi 0°C.

Po končanem dodajanju je bila reakcijska mešanica privedena do sobne temperature, nato pa smo jo med mešanjem na tej temperaturi ohranjali še 24 ur.

is Po ločitvi faz je bila vodna faza sprana z etil acetatom (2 x 50 ml).

Zbrane organske faze so bile sprane z nasičeno raztopino natrijevega klorida (50 ml), osušene na natrijevem sulfatu in do suhega odparjene pod vacuumom.

Tako je bil pridobljen 2-[N-benziloksikarbonil-6-(N’-benziloksikarbonil2o N’-fenilmetilamino)heksilamino] etanol v obliki olja, ki je bil kot tak uporabljen za kasnejše reakcije.

TLC (etil acetat: heksan = 50: 50) Rf=0.20.

Z delovanjem po analogem postopku so bile pripravljene naslednje spojine;

2-rN-benziloksikarbonil-2-(N’-benziloksikarbonil-N’-fenilmetilamino) etilaminol etanol

TLC (etil acetat; heksan = 60 : 40) Rf=0.25;

6-FN-benziloksikarbonil-6-(N^,-benziloksikarbonil-N’-fenilmetilamino) heksilamino] heksanol

TLC (etil acetat: heksan = 50 : 50) Rf=0.27;

6-iN-benziloksikarbonil-5-(N^,-benziloksikarbonil-N^,-fenilmetilamino) io pentilaminol heksanol;

2-iN-benziloksikarbonil-5-(N^,-benziloksikarbonil-N^,-fenilmetilamino) pentilaminol etanol;

2- rN-benziloksikarbonil-8-(N^,-benziloksikarbonil-N’-fenilmetilamino) oktilaminol etanol;

is 5-rN-benziloksikarbonil-6-(N'-benziloksikarbonil-N’-fenilmetilamino) heksilamino] pentanol;

6-iN-benziloksikarbonil-3-(N’-benziloksikarbonil-N’-fenilmetilamino) propilamino] heksanol;

3- rN-benziloksikarbonil-6-(N’-benziloksikarbonil-N’-fenilmetilamino) heksilamino] propanol:

3-rN-benziloksikarbonil-4-(N’-benziloksikarbonil-N’-fenilmetilamino) butilamino] propanol;

6-rN-izopropil-2-rN’-benziloksikarbonil-N'-(2-feniletil) aminol etilaminol heksanol

TLC (metilen klorid ; metanol; amoniak = 95:5: 0.5) Rf=0.33; e-rN-benziloksikarboniM-ihT-izopropil-hT-fenilmetilamino) butilaminol heksanol

TLC (metilen klorid : metanol: amoniak = 95: 5 : 0.5) Rf=0.42; 2-rN-benziloksikarbonil-6-rN^,-benziloksikarbonil-N’-r(4-fluorofenil)metillaminol heksilaminol etanol

TLC (etil acetat: heksan = 60 : 40) Rf=0.35 ;

io 2-fN-benziloksikarbonil-6-rN’-benziloksikarbonil-N'-f(4-metoksifenil) metillaminol heksilaminol etanol

TLC (etil acetat: heksan = 50: 50) Rf=0.2;

2-fN-benziloksikarbonil-6-iN’-benziloksikarbonil-N^,-r(3.4-metilendioksifeniDmetillanninol heksilaminol etanol 15 TLC (etil acetat: heksan = 60 : 40) Rf=0.26;

2-rN-benziloksikarbonil-6-(N’-benziloksikarbonil-N^,-r(3-trifluorometilfenipmetillaminol heksilaminol etanol

TLC (etil acetat: heksan = 50 : 50) Rf=0.25;

2-rN-benziloksikarbonil-6-iN’-benziloksikarbonil-N'-r(4-metilsulfonil20 feniDmetillaminol heksilaminol etanol

TLC (etil acetat: heksan = 90:10) Rf=0.36.

Primer 10

Priprava 2-[N-benziloksikarbonil-6-(N’-benziloksikarbonil-N’fenilmetilaminolheksilaminol etil-metansulfonata

Raztopina metan-sulfonil klorida (3.16 mmolov) v metilen kloridu (5 ml) je bila postopoma med mešanjem in pri temperaturi 0°C dodajana raztopini 2-[N-benziloksikarbonil-6-(N’- benziloksikarbonil- Ν’-fenilmetilamino)heksilamino] etanola (2.6 mmolov), pripravljeni kot je opisano v primeru 9, v metilen kloridu (15 ml), ki je vseboval trietilamin (0.44 ml;

io 3.16 mmolov).

Reakcijsko mešanico smo privedli do sobne temperature jo in med mešanjem hranili na tej temperaturi 5 ur. Nato smo mešanico dodali 5 % raztopini klorovodikove kisline (20 ml).

Po ločitvi faz smo organsko fazo sprali s 5 % klorovodikovo kislino (10 is ml) in z nasičeno raztopino natrijevega klorida (3x10 ml).

Organsko fazo smo nato osušili na natrijevem sulfatu in do suhega uparili, pri čemer je nastal 2-[N-benziloksikarbonil-6-(N’-benziloksikarbonil-N’-fenilmetilamino)heksilamino] etil-metansulfonat, ki smo ga kot takega uporabljali v reakciji, ki je prikazana v sledečem primeru.

Primer 11

Priprava Eritromicin A (E)-9-iO-r2-fN-benziloksikarbonil-6-(N’benziloksikarbonil-N’-fenilmetilamino)heksilaminol etill oksimal

Eritromicin A (E)-9-0-oksim (627 mg; 0.84 mmolov), 78-obročasti-6 eter (220 mg; 0.84 mmolov) in raztopina 2-[N-benziloksikarbonil-6-(N’-benziloksikarbonil-N’-fenilmetilamino)heksilaminoj etil-metansulfonata, pripravljena kot je opisano v primeru 10, v brezvodnem tetrahidrofuranu (5 ml), sta bila eden za drugim dodana raztopini kalijevega tert-butilata (103 mg; io 0.92 mmolov) v brezvodnem tetrahidrofuranu (5 ml). Med dodajanjem je bila mešanica med mešanjem ohranjana na sobni temperaturi in v dušikovi atmosferi.

Reakcijska mešanica je bila nato med mešanjem ohranjana pri sobni temperaturi 20 ur, potem pa je bila odparjena pod znižanim pritiskom.

is Oborina je bila zbrana z etil acetatom (10 ml), tako pridobljena mešanica pa sprana z nasičeno raztopino natrijevega klorida (10 ml).

Vodna faza je bila ekstrhirana z etil acetatom (2 x 10 ml), zbrane organske faze pa smo osušili na natrijevem sulfatu in odparili do suhosti.

Na tak način smo pridobili Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[N20 benziloksikarbonil-6-(N’-benziloksikarbonil-N’-fenilmetilamino)heksilaminoj etilj oksimj, ki smo ga potem kot takega uporabljali v sledečih reakcijah.

TLC (metilen klorid : metanol: amoniak = 90 : 9 : 1) Rf=0.58

Mass (C. I.) (M+H)'=1250;

¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 7.38-7.10 (m, 15H, aromat.); 5.185.10 (m, 4H, 2 CH₂Ph); 3.30 (s, 3H, OCH₃); 2.26 (s, 6H, 2 NCH₃); 0.81 (t, 3H, CH₃CH₂).

Z delovanjem po analognem postopku so bile pripravljene sledeče spojine:

Eritromicin A (E)-9-rO-r2-rN-benziloksikarbonil-2-(N’-benziloksikarbonilN’-fenilmetilamino)etilamino1 etill oksiml io TLC (metilen klorid : metanol: amoniak = 90:10:1) Rf=0.5;

¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃): δ (ppm); 7.11-6.97 (m, 15H, aromat.); 5.184.97 (m, 4H, 2 CH₂Ph); 3.30 (s, 3H, OCH₃); 2.25 (s, 6H, 2 NCH₃); 0.82 (t, 3H, CH₃CH₂);

Eritromicin A (Ej-g-iO-ie-iN-benziloksikarbonil-eHN^benziloksikarbonil15 N^fenilmetilaminolheksilaminol heksill oksiml

TLC (metilen klorid : metanol: amoniak = 90:10:1) Rf=0.6;

¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 7.27-6.96 (m, 15H, aromat.); 5.054.92 (m, 4H, 2 CH₂Ph); 3.17 (s, 3H, OCH₃); 2.13 (s, 6H, 2 NCH₃); 0.70 (t, 3H, CH₃CH₂);

Eritromicin A (Ej-g-iO-IO-rN-benziloksikarbonil-S-iN-benziloksikarbonilN’-fenilmetilamino)propilamino1 heksill oksiml

TLC (metilen klorid : metanol: amoniak = 90:10:1) Rf=0.65;

Mass (C.l.) (M+H)'=1194;

¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 7.39-7.01 (m, 15H, aromat.); 5.175.02 (m, 4H, 2 CH₂Ph); 3.30 (s, 3H, OCH₃); 2.27 (s, 6H, 2 NCH₃); 0.82 (t, 3H, CH₃CH₂);

Eritromicin A (E)-9-rO-i6-rN-benziloksikarbonil-5-(N’-benziloksikarbonilN^fenilmetilaminolpentilaminol heksill oksimi:

Eritromicin A (E)-9-rO-i2-[N-benziloksikarbonil-8-(N'-benziloksikarbonilhT-fenilmetilaminoloktilaminol etil! oksimi:

Eritromicin A (E)-9-IO-i2-rN-benziloksikarbonil-5-(N’-benziloksikarbonilN’-fenilmetilamino)pentilaminol etill oksimi;

Eritromicin A (E)-9-rO-i5-rN-benziloksikarbonil-6-(N’-benziloksikarbonilN^fenilmetilaminolheksilaminol pentill oksimi;

Eritromicin A (E)-9-iO-r3-iN-benziloksikarbonil-6-(N’-benziloksikarbonilN^fenilmetilaminolheksilaminol propil! oksimi;

Eritromicin A (E)-9-iO-r3-iN-benziloksikarbonil-4-(N’-benziloksikarbonilN’-fenilmetilamino)butilaminol propil! oksimi:

Eritromicin A (El-g-rO-re-rN-benziloksikarbonil^-fN^benziloksikarbonilN^l-(2-feniletil)aminoletilaminol heksill oksimi

m.p. 74-76°C

Mass (C.l.) (M+H) =1172 ¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 7.38-7.03 (m, 10H, aromat.); 5.135.03 (m, 2H, CH₂Ph); 3.29 (s, 3H, OCH₃); 2.25 (s, 6H, 2 NCH₃);

Eritromicin A (E)-9-rO-i6-rN-etil-6-(N’-etil-N'-fenilmetilamino) heksilaminol heksill) oksimi (Spoiina 1)

m.p. 80-82°C (acetonitril)

Mass (C.l.) (M+H)'=1094 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI3): δ (ppm): 175.20; 171.35; 140.06; 128.86;

128.07; 126.62: 102.96; 96.27; 53.54;

Eritromicin A (E)-9-[0-i2-rN-etil-6-rN^l-etil-N’-(2-feniletil)amino1 heksilaminol etill oksiml (Spojina 2)

TLC (kloroform : heksan : trietilamin = 45: 45 :10) Rf=0.2 Mass (C.l.) (M+H) =1052 ¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 7.26-7.04 (m, 5H, aromat.); 3.22 10 (s, 3H, OCH₃); 2.20 (s, 6H, 2 NCH₃); 0.79 (t, 3H, CH₃CH₂);

Eritromicin A (E)-9-ίQ-ί6-ΓN-benziloksikarbonil-4-(N’-izopropil-N^,fenilmetilamino) butilaminol heksill oksiml

m.p. 75-77°C ¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃): δ (ppm); 7.47-7.12 (m, 10H, aromat); 5.18 15 - 4.97 (m, 4H, 2 CH₂Ph); 3.30 (s, 3H, OCH₃); 2.25 (s, 6H, 2 NCH₃); 0.82 (t,

3H, CH₃CH₂);

Eritromicin A (E)-9-i0-i2-iN-benziloksikarbonil-6-iN’-benziloksikarbonilN’-r(4-fluorofenil)metin amino! heksilaminol etill oksiml TLC (metilen klorid : metanol: amoniak = 90:10:1) Rf=0.62 ¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃): δ (ppm); 7.38-6.88 (m, 15H, aromat.); 5.17

- 5.03 (m, 2H, CH₂Ph); 3.29 (s, 3H, OCH₃); 2.26 (s, 6H, 2 NCH₃); 0.81 (t, 3H, CH₃CH₂);

Eritromicin A (E)-9-iO-[2-fN-benziloksikarbonil-6-1N’-benziloksikarbonilN'-r(4-metoksifenil)metill aminol heksilaminol etill oksimi TLC (metilen klorid : metanol; amoniak = 45 : 45 ; 10) Rf=0.3 ¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃); δ (ppm); 7.40-7.23 (m, 10H, 2 PhCH₂O);

s 7.20 - 6.75 (m, 4H, PhOCH₃); 5.52 - 5.17 (m, 4H, 2 CH₂Ph); 3.77 (s, 3H,

PhOCH₃); 3.29 (s, 3H, OCH₃); 2.25 (s, 6H, 2 NCH₃) 0.82 (t, 3H, CH₃CH₂); Eritromicin A (E)-9-rO-r2-fN-benziloksikarbonil-6-rN'-benziloksikarbonilN’-l~(3.4-metilendioksifenil)metin aminol heksilaminol etill oksimi

TLC (metilen klorid; metanol: amoniak = 95 : 5; 0.5) Rf=0.31 io ¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃); δ (ppm); 7.38-7.22 (m, 10H, 2 PhCH₂O);

6.78 - 6.55 (m, 3H, aromat.); 5.90 (s, 2H, OCH₂O); 5.15 - 5.02 (m, 4H, 2 CH₂Ph); 3.29 (s, 3H, OCH₃); 2.26 (s, 6H, NCH₃); 0.82 (t, 3H, CH₃CH₂);

Eritromicin A (E)-9-iO-r2-iN-benziloksikarbonil-6-rN'-benziloksikarbonilN^iO-trifluorometilfeniDmetill aminol heksilaminol etill oksimi is TLC (metilen klorid : metanol: amoniak = 90:10:1) Rf=0.65 ¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 7.54-7.15 (m, 14H, aromat.); 5.20

- 5.03 (m, 4H, 2CH₂Ph); 3.30 (s, 3H, OCH₃); 2.26 (s, 6H, 2 NCH₃); 0.82 (t, 3H, CH₃CH₂);

Eritromicin A (E)-9-rO-r2-iN-benziloksikarbonil-6-rN’-benziloksikarbonil20 N^l-r(4-metilsulfonilfenil)metil1 aminol heksilaminol etill oksimi TLC (metilen klorid ; metanol: amoniak = 95 : 5 : 0.5) Rf=0.5 ¹ H-NMR (200 MHz, CDCfe): δ (ppm): 7.90-7.79 (m, 4H, PhSO₂CH₃); 7.48 - 7.15 (m, 10H, 2PhCH₂O); 5.19 - 5.03 (m, 4H, 2 CH₂Ph); 3.30 (s, 3H, OCH₃); 3.02 (s, 3H, CH₃SO₂); 2.27 (s, 6H, 2NCH₃); 0.82 (t, 3H, CH₃CH₂);

Eritromicin A (E)-9-fO-i4-rN-izopropil-4-(N’-izopropil-N'-fenil-metil5 amino) butilaminol butill oksim] (Spojina 3) m.p. 83-85°C (heksan)

Mass (C.I.)(M+H) =1066 ¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 7.37-7.10 (m, 5H, aromat.); 3.50 (s, 2H, CH₂Ph); 3.30 (s, 3H, OCH₃); 2.26 (s, 6H, 2 NCH₃); 0.82 (t, 3H, io CH₃CH₂).

Primer 12

Priprava Eritromicin A (E)-9-rQ-r2-i6-(fenilmetilamino)heksilamino] etil] oksima (Spojina 4) % paladij na oglju (750 mg) je bil dodan raztopini Eritromicin A (E)9-[0-[2-[N-benziloksikarbonil-6-(N’-benziloksikarbonil-N’-fenilmetilamino) heksilamino] etil] oksima] (5.9 molov), pripravljeni kot je opisano v primeru 11 v etanolu (150 ml).

Tako pripravljeno mešanico smo namestili v Parr hidrogenator, ki je bil napolnjen z vodikom (1 bar), in jo med mešanjem ohranjali na sobni temperaturi.

Po 7 urah je bil katalist odfiltriran, alkoholna raztopina pa je bila odparjena do suhosti.

Tako smo pridobili Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-(fenilmetilamino) heksilaminojetiljoksim], očiščen s silikagelsko kromatografijo (eluent metilen klorid : metanol: amoniak = 90 :10; 1).

Mass (C.l.) (M+H) =982 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI₃): δ (ppm); 140.48; 128.11; 126.88.

Po analognem postopku so bile pripravljene še naslednje spojine:

Eritromicin A (E)-9-f0-r2-r2-(fenilmetilamino)etilamino1 etill oksiiril (Spojina 5) ¹³C-NMR (50 MHz, CDCb); δ (ppm); 176.51; 172.36; 140.96; 129.08; 128.95; 127.67; 103.84; 96.86; 53.35;

Eritromicin A (E)-9-r0-f6-i6-(fenilmetilamino)heksilamino1 heksill oksiml (Spojina 6)

Mass (C.l.) (M+H)'=1038 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI3): δ (ppm); 175.24; 171.31; 140.33; 128.37; 128.13; 126.89; 102.92; 96.27; 54.01;

Eritromicin A (E)-9-r0-f6-r3-(fenilmetilamino)propilamino1 heksill oksiml (Spojina 7)

Mass (C.l.) (M+H)'=995 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI3): δ (ppm); 175.15; 171.37; 140.41; 128.38; 128.09; 126.89; 102.92; 96.27; 54.04;

Eritromicin A (E)-9-r0-r6-i5-(fenilmetilamino)pentilamino1 heksiH oksimi (Spojina 8) ¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 7.35-7.15 (m, 5H, aromat.); 3.75 (s, 2H, CH₂Ph); 2.25 (s, 6H, 2 NCH₃); 0.81 (t, 3H, CH₃CH₂);

⁵ Eritromicin A (E)-9-i0-i2-i8-(fenilmetilamino)oktilamino1 etill oksimi (Spojina 9) ¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 7.40-7.15 (m, 5H, aromat); 3.75 (s, 2H, CH₂Ph); 3.29 (s, 3H, OCH₃); 2.25 (s, 6H, 2 NCH₃); 0.82 (t, 3H, CH₃CH₂);

io Eritromicin A (E)-9-rOT2-r5-(fenilrnetilamino)pentilamino1 etill oksimi (Spojina 10) ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 174.96; 172.00; 140.31; 128.39; 128.14; 126.93; 103.16; 96.20; 53.98;

Eritromicin A (E)-9-r0-i5-i6-(fenilmetilamino)heksilamino1 pentill oksimi (Spojina 11) ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI₃): δ (ppm); 175.24; 171.24; 140.41; 128.38; 128.13; 126.88; 102.97; 96.28; 54.06;

Eritromicin A (E)-9-r0-r3-i6-(fenilmetilamino)heksilamino1 propill oksimi (Spojina 12) ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 175.23; 171.46; 140.45; 128.39; 128.13; 126.88; 102.99; 96.29; 50.06;

Eritromicin A (E)-9-[0-i3-[4-(fenilmetilamino)butilamino1 propill oksimi (Spojina 13) ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI3): δ (ppm): 175.22; 171.45; 140.35; 128.39; 128.13; 126.90; 102.98; 96.26; 53.94;

Eritromicin A (E)-9-rO-i6-[N-izopropil-2-(2-feniletilamino)etilamino1 heksiH oksiml (Spojina 14)

m.p. 93-95°C

Mass (C.l.) (M+H)'=1038 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI3): δ (ppm): 174.92; 170.96; 139.71; 128.42; 128.10; 125.79; 102.62; 95.94; 50.93;

Eritromicin A (E)-9-rO-r6-r4-(N-izopropil-fenilmetilamino)butilamino1 heksiH oksiml (Spojina 15) m.p. 78-80°C Mass (C.l.) (M+H)'=1052 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI3): δ (ppm):175.47; 171.30; 140.95; 128.61; 128.02; 126.70; 116.87; 102.94; 53.94;

Eritromicin A (E)-9-i0-f2-r6-[(4-fluorofenil)metilamino1 heksilaminol etill oksiml (Spojina 16)

Mass (C.l.) (M+H)'=999.5 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI3): δ (ppm):161.88; 136.06; 129.65; 115.14; Eritromicin A (E)-9-i0-i2-i6-r(4-metoksifenil)metilamino1 heksilaminol etill oksiml (Spojina 17)

Mass (C.l.) (M+H)’=1011 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCb): δ (ppm): 158.57; 132.58; 129.31; 113.76; Eritromicin A (E)-9-r0-r2-r6-r(3,4-metilendioksifenil)metilamino1 heksilaminol etill oksiml (Spojina 18)

Mass (C.l.) (M+H)'=1025 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCb): δ (ppm): 147.65; 146.44; 134.39; 121.18; 108.66, 108.06;

Eritromicin A (E)-9-f0-f2-r6-[(3-trifluorometilfenil)metilamino~l heksilaminol etilj oksiml (Spojina 19)

Mass (C.l.) (M+H)'=1050 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCb): δ (ppm): 141.57; 131.40; 130.63; 128.76; 124.22; 124.72; 123.56;

Eritromicin A (E)-9-i0-r2-r6-i(4-metilsulfonilfenil)metilaminol heksilaminol etill oksiml (Spojina 20)

Mass (C.l.) (M+H)'=1059 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCb): δ (ppm): 147.23; 138.97; 128.79; 127.49.

Primer 13

Priprava N-benziloksikarbonil-6-aminoheksanola

Benzil kloroformat (50% v toluenu; 84.8 ml; 0.256 molov) v etil acetatu (171 ml) ter 1N razopino natrijevega hidroksida (256 ml) smo postopoma in istočasno dodajali mešanici 6-aminoheksanola (25 g; 0.21 molov) v etil acetatu (250 ml) in vodi (200 ml), pri čemer smo med mešanjem temperaturo ohranjali na 0°C.

Reakcijska mešanica (pH 9) je bila privedena do sobne temperature, potem pa smo jo na tej temperaturi med mešanjem vzdrževali še 5 ur.

s Po ločitvi faz smo vodno fazo sprali z etil acetatom (200 ml).

Zbrane organske faze smo potem sprali z nasičeno raztopino natrijevega klorida (150 ml), osušili na natrijevem sulfatu ter odparili do suhosti.

Usedlino smo zbrali z etil etrom (300 ml), formirano oborino pa smo io nato filtrirali in posušili pod vacuumom pri 50°C, pri čemer je nastal Nbenziloksikarbonil-6-aminoheksanol (44.5 g), m.p. 80-82°C.

Primer 14 is Priprava N-benziloksikarbontl-6-amino-heksanala

Raztopino kalijevega bromida (1.89 g; 16 mmolov) v vodi (31 ml) smo dodali raztopini N-benziloksikarbonil-6-aminoheksanola (40 g; 0.159 molov), pripravljeni kot je opisano v primeru 13, v metilen kloridu (600 ml), ki je vseboval prosti radikal 2,2,6,6-tetrametilpiperidinooksi (TEMPO) (0.248 g; 1.6 mmolov).

Raztopino natrijevega hipoklorita (215 ml), pripravljeno z mešanjem 7% raztopine natrijevega hipoklorita (240 ml) z natrijevim bikarbonatom (4.22

g) in 5 % klorovodikovo kislino (5 ml), da bi se dosegel pH 8.7, smo postopoma dodajali reakcijski mešanici, pri čemer smo med mešanjem temperaturo ohranjali na 10°C.

Po koncu dodajanja ter po ločitvi faz smo organsko fazo sprali z metilen s kloridom (2 x 200 ml), posušili na natrijevem sulfatu in odparili do suhosti.

Tako smo pridobili N-benziloksikarbonil-6-amino-heksanal (39.45 g) v obliki olja.

TLC (etil acetat; heksan = 1 ; 1) Rf=0.41 io Primer 15

Priprava 2-r6-(benziloksikarbonilamino)heksilamino1etanola

Mešanico sestavljeno iz N-benziloksikarbonil-6-amino-heksanala (35 g;

0.14 molov) in 2-aminoetanola (51.3 g; 0.84 molov) v etanolu (250 ml), v is prisotnosti molekularnih sit (3 A), smo med mešanjem dve uri ohranjali na sobni temperaturi.

Reakcijsko mešanico smo nato filtrirali na celitu in rezulirajoči spojini dodali natrijev bor hidrid (6.33 g; 0.168 molov).

Po štirih urah mešanja na sobni temperaturi je bilo reakcijsko topilo 20 odparjeno pod vacuumom, usedlina pa je bila zbrana z vodo (500 ml) in etil acetatom (500 ml).

Po ločitvi faz smo vodno fazo nadalje ekstrahirali z etil acetatom (200 ml).

Zbrane organske faze so bile sprane z nasičeno raztopino natrijevega klorida (250 ml), osušene na natrijevem sulfatu in odparjene do suhosti. Tako je bil pridobljen 2-[6-(benziloksikarbonilamino)heksilamino]etanol (38.36 g).

s TLC (etil acetat: metanol: amoniak = 10:2:1) Rf=0.4.

Primer 16

Priprava 2-rN-benziloksikarbonil-6(benziloksikarbonilamino)heksilaminoletanola

Po postopku analognem tistemu postopku, ki je opisan v primeru 9 in z uporabo 2-[6-(benziloksikarbonilamino)heksilamino]etanola, (38.3 g; 0.13 molov) pripravljenega kot je opisano v primeru 15, smo pridobili 2-[Nbenziloksikarbonil-6- (benziloksikarbonilamino)heksilamino]etanol v obliki olja.

TLC (etil acetat: heksan = 65: 35) Rf=0.45

Primer 17

Priprava 2-iN-benziloksikarbonil-620 (benziloksikarbonilamino)heksilaminoletil-metansulfonata

Po postopku analognem tistemu postopku, ki je opisan v primeru 10 in z uporabo 2-[N-benziloksikarbonil-6- (benziloksikarbonilamino) heksil53 amino] etanola (20 g; 47.8 mmolov), pripravljenega kot je opisano v primeru 16, smo pridobili 2-[N-benziloksikarbonil-6- (benziloksikarbonilamino)heksilamino]etil-metansulfonat (24.35 g) v obliki olja. Pridobljeno spojino smo kot tako uporabljali v sledečih reakcijah.

Primer 18

Priprava Eritromicin A (E)-9-[O-i2-iN-benziloksikarbonil-6(benziloksikarbonilamino)heksilaminoletilloksimal io Po postopku analognem tistemu postopku, ki je opisan v primeru 11 in z uporabo 2-[N-benziloksikarbonil-6- (benziloksikarbonilamino) heksilamino] etil-metansulfonata (24.25 g; 47.8 mmolov), pripravljenega kot je opisano v primeru 17, smo po silikagelski kromatografiji (eluent metilen klorid : metanol; amoniak = 95 : 5 ; 0.5) pridobili Eritromicin A (E)-9-[0-[215 [N-benziloksikarbonil-6-(benziloksikarbonilamino)heksilamino]etil]oksim] (36.1 g).

TLC (metilen klorid : metanol: amoniak = 85 : 15 ; 1.5) Rf=0.5 ¹H-NMR (200 MHz, CDCI₃): δ (ppm); 7.39-7.22 (m, 10H, aromat.); 5.14

- 5.05 (m, 4H, 2 CH₂Ph); 3.29 (s, 3H, OCH₃); 2.25 (s, 6H, 2 NCH₃); 0.80 (t,

3H, CH₃CH₂).

Primer 19

Priprava Eritromicin A (E)-9-i0-r2-(6-amino-heksilamino)etinoksima1

Po postopku analognem tistemu postopku, ki je opisan v primeru 12 in 5 z uporabo Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[N-benziloksikarbonil-6-(benziloksikarbonilamino)heksilamino]etil]oksima], pripravljenega kot je opisano v primeru 18, smo po silikagelski kromatografiji (eluent metilen klorid : metanol : amoniak = 85 ; 15 : 1.5) pridobili Eritromicin A (E)-9-[0-[2-(6amino-heksilamino)etil]oksim].

io TLC (metilen klorid ; metanol: amoniak = 85 : 15 :1.5) Rf=0.2 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI3): δ (ppm); 175.18; 171.26; 102.96; 96.28.

Primer 20

Priprava Eritromicin A (Ε)-9-ί0-Γ2-Γ6-ί(215 trifluorometilfeniDmetilaminolheksilaminoletinoksimal (Spojina 21)

Raztopini eritromicina A (E)-9-[0-[2-(6-amino-heksilamino)etil]oksim] (2 g; 2.24 mmolov), pripravljenega kot je opisano v primeru 19, v etanolu (50 ml) smo med mešanjem na sobni temperaturi dodali 220 trifluorometilbenzaldehid (0.4 g) in molekularna sita (4.5 g; 3 A).

Po dveh urah smo molekularna sita odfiltritrali in preostali raztopini je bil dodan 10 % paladij na oglju (0.2 g).

Tako pripravljeno reakcijsko mešanico smo namestili v Parr hidrogenator, ki je bil napolnjen z vodikom (1 bar).

Po eni uri, ko se je hidrogenacijska reakcija končala, smo katalist odfiltrirali, topilo pa odparili.

Usedlina je bila očiščena z metodo silikagelske kromatografije (eluent metilen klorid : metanol : amoniak = 95 : 5 : 0.5), pri čemer smo pridobili Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(2-trifluorometilfenil)metilamino] heksilamino] etil] oksim] (2 g).

Mass (C.l.) (M+H)'=1050 io ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 139.14; 131.88; 130.38; 127.58; 126.81; 125.82.

Z analognim delovanjem so bile pripravljene sledeče spojine:

Eritromicin A (E)-9-r0-i2-r6-r(3-piridilmetilamino) heksilamino] etill oksim] (Spojina 22) is Mass (C.l.) (M+H)‘=982 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 149.66; 148.39; 135.81; 123.40; Eritromicin A (E)-9-f0-r2-f6-i(4-trifluorometilfenil) metilaminol heksilaminoletil] oksiml (Spojina 23)

Mass (C.l.) (M+H)'=1050 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 144.73; 128.23; 125.25; 124.26;

Eritromicin A (E)-9-|O-r2-r6-r(2-hidroksifenil) metilaminol heksilamino] etil] oksim] (Spojina 24)

Mass (C.l.) (M+H)'=997 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCIs): δ (ppm): 158.37; 128.60; 128.19; 122.54; 118.88; 116.32;

Eritromicin A (E)-9-r0-i2-r6-r(3-hidroksifenil) metilaminol heksilaminol etill oksimi (Spojina 25)

Mass (C.l.) (M+H)'=997 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 157.28; 140.46; 129.56; 119.70; 115.55; 114.89;

Eritromicin A (E)-9-i0-i2-i6-r(4-n.butoksifenil) metilaminol heksilaminol etill oksimi (Spojina 26)

Mass (C.l.) (M+H)'=1053 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI3): δ (ppm): 158.27; 131.65; 129.40; 114.40; Eritromicin A (E)-9-IOT2-r6-r(3-fenoksifenil) metilaminol heksilaminol etill oksimi (Spojina 27)

Mass (C.l.) (M+H)'=1073 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI3): δ (ppm): 157.32; 157.28; 142.69; 129.72; 129.64; 123.16; 122.91; 118.84; 118.52; 117.29;

Eritromicin A (E)-9-IO-i2-i6-i(4-hidroksifenil) metilaminol heksilaminol etill oksimi (Spojina 28)

Mass (C.l.) (M+H)'=997 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCIs): δ (ppm): 156.49; 130.00; 128.87; 115.88;

Eritromicin A (E)-9-r0-f2-[6-i(4-fenoksifenil) metilaminol heksilaminol etill oksimi (Spojina 29)

Mass (C.l.) (M+H)‘=1073 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI₃); δ (ppm); 157.43; 156.05; 135.43; 129.69; 129.49; 123.07; 118.92; 118.72; 118.67;

Eritromicin A (E)-9-i0-[2-r6-r(bifenil-4-il) metilamino! heksilaminol etill oksiml (Spojina 30)

Mass (C.l.) (M+H) =1057 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI3): δ (ppm); 140.94; 139.86; 139.40; 128.74; 128.58; 127.13; 127.03;

Eritromicin A (E)-9-r0-i2-i6-i(2-furilmetilamino) heksilaminol etill oksiml (Spojina 31)

Mass (C.l.) (M+H)'=971 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI3): δ (ppm); 153.92; 141.73; 110.08; 106.81.

Primer 21

Priprava Eritromicin A (E)-9-f0-r2-i6-r(3,5-dikloro-215 hidroksifeniOmetilaminolheksilaminol etilloksimal (Spojina 32)

Molekularna sita (6 g; 3 A) in 3,5-dikloro-2-hidroksibenzaldehid (0.535 g; 2.8 mmolov) smo dodali raztopini Eritromicin A (E)-9-[0-[2-(6-aminoheksilamino)etil]oksima], (2.5 g; 2.8 mmolov), pripravljenem kot je opisano v primeru 19, v brezvodnem etanolu (100 ml).

Reakcijsko mešanico smo med mešanjem ohranjali na sobni temperaturi, po dveh urah pa smo odfiltrirali molekularna sita in preostali spojini postopoma dodali natrijev bor hidrid (0.106 g; 2.89 mmolov).

Po 3 urah mešanja smo topilo pod zmanjšanim pritiskom odparili, usedlino pa očistili s silikagelsko kromatografijo (eluent metilen klorid : metanol: amoniak = 85 : 15 : 1.51, pri čemer smo pridobili Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-[(3,5-dikloro-2- hidroksifenil) metilamino] heksilamino] etil] s oksim] (2.2 g).

Mass (C.l.) (M+H)=1066 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCIs): δ (ppm): 153.43; 128.43; 126.42; 124.41; 122.91; 121.61.

Z delovanjem po analognem postopku so bile pripravljene sledeče io spojine:

Eritromicin A (E)-9-f0-r2-f6-r(2-nitrofenil)metilamino]heksilamino1 etilloksiml (Spojina 33)

Mass (C.l.) (M+H)'=1027 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 149.14; 135.79; 133.13; 131.26; 15 127.87; 124.70;

Eritromicin A (E)-9-r0-[2-r6-r(3-nitrofenil)metilamino]heksilamino1 etilloksiml (Spojina 34)

Mass (C.l.) (M+H)'=1027 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCb): δ (ppm): 148.37; 142.87; 134.17; 129.22; 20 122.81; 121.96;

Eritromicin A (E)-9-i0-r2-i6-F(4-nitrofenil)metilamino]heksilamino] etilloksiml (Spojina 35)

Mass (C.l.) (M+H)'=1027 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCIs): δ (ppm): 148.41; 147.00; 128.59; 123.60; Eritromicin A (E)-9-r0-i2-r6-f(4-hidroksi-3-nitrofenil)metilamino1 heksilaminol etilloksiml (Spojina 36)

Mass (C.l.) (M+H)'=1043 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI3): δ (ppm): 157.29; 137.40; 134.05; 128.01; 125.23; 121.70;

Eritromicin A (E)-9-r0-F2-r6-r(3-hidroksi-4-nitrofenil)metilaminol heksilaminol etilloksiml (Spojina 37)

Mass (C.l.) (M+H)'=1043 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI3): δ (ppm): 155.50; 151.98; 132.51; 125.13; 119.67; 118.59.

Primer 22

Priprava Eritromicin A (E)-9-iO-i2-iN-metil-6-(N'-metil-N'15 fenilmetilaminolheksilaminol etilloksimal (Spojina 38)

Vodno raztopino 37 % formaldehida (2 ml; 26.6 mmolov) in 10 % paladija na oglju (0.82 g) smo v tem vrstnem redu dodali raztopini Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[6-(fenilmetilamino) heksilamino]etil]oksima] (2 g;

2 mmolov), pripravljeni kot je opisano v primeru 12, v mešanici etanol :

voda = 1 : 1 (20 ml), pri čemer smo med mešanjem ohranjali sobno temperaturo.

Reakcijsko mešanico smo nato namestili v Parrov hidrogenator, napolnjen z vodikom (1 bar).

Po 2 urah smo reakcijsko mešanico filtrirali, da smo odstranili katalist, preostalo raztopino pa odparili do suhosti.

Pridobljeno oborino smo očistili s silikagelsko kromatografijo (eluent metilen klorid : metanol : amoniak = 90 : 10 : 1), pri čemer smo pridobili Eritromicin A (E)-9-[0-[2-[N-metil-6-(N’-metil-N’-fenilmetilamino] heksilamino] etiljoksim] (1.8 g).

Mass (C.l.) (M+H)‘=1009 io ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI₃): δ (ppm): 139.20; 129.04; 128.17; 126.86.

Z delovanjem po analognem postopku je bila pripravljena sledeča spojina:

Eritromicin A (E)-9-rO-f2-FN-metil-6-fN^,-metil-N'-(4-trifluorometilfenil) metilaminol heksilaminol etiljoksim] (Spojina 39) is Mass (C.f.) (M+H)-1078 ¹³C-NMR (50 MHz, CDCI₃); δ (ppm): 143.65; 129.12; 129.03; 125.10; 124.29.

Primer 22

2° Farmakološka aktivnost

a) In vitro antibakterijska aktivnost

Minimalne inhibitorne koncentracije (MIC) glede na bakterije, pozitivne po Gramu, in bakterije, negativne po Gramu, smo določili z mikrometodo postopnega redčenja ekstrakta v dvojnih serijah [National Committee for Clinical Laboratory Standards, 1990; Methods for dilution antimicrobial susceptibility tests for bacteria that grow aerobically; Approved standards M7-A2-NCCLS, Villanova, Pa.j, z uporabo Mueller Hintonovega ekstrakta (MHB) kot medija za vzgajanje kultur.

V primeru kritičnih bakterij Streptococcus pneumoniae in Streptococcus piogenes) smo mediju dodali 5 % konjski serum.

Kot referenčna makrolida smo uporabili Roxithromycin in

Clarithromycin [The Merck Indeks, XI Ed., zadevni št. 8253 in 2340). io MIC, izraženo v (pg/ml), smo določili po 18 urni inkubaciji mikropetrijevk na 37°C, pri čemer smo ocenjevali najnižjo antibiotično koncentracijo, ki je omogočila inhibicijo bakterijske rasti in razvoja.

b) In vivo antibakterijska aktivnost

Terapevtično učinkovitost, izraženo kot povprečno zaščitno količino (PD50) zadevnih spojin s formulo (I), smo ocenili z eksperimentalno pljučno infekcijo, inducirano v miši s Streptococcus pyogenes C 203.

Uporabili smo Charles River alblnske miši (soj CD 1), težke med 23 in 35 g, nameščene v skupinah po 6 na kletko in normalno hranjene s standardno hrano in vodo ad libitum. Raztopina S. pyogenes C 203 (ustrezajoča približno 10^s UFC) v triptoznem ekstraktu (0.05 ml) je bila intranasalno vnesena v vsako miš, anastezirano z mešanico etil etra in kloroforma.

Spojine, ki smo jih proučevali, so bile intraperitonalno vnesene kot en sam odmerek v 0.2% Tween suspenziji, in sicer 24 ur pred ali pa 1 uro po infekciji.

Opazovanje smrtnosti miši smo izvajali do 10 dni po infekciji.

Računanje PDso, izraženega v (mg/Kg) smo izvedli s pomočjo analize probita (normalnega ekvivalentnega odklona, povečanega za 5).

Za nekatere reprezentativne spojine s formulo (I) v nadaljevanju podajamo rezultate in vitro antibakterijske aktivnosti zoper mikroorganizme, pozitivne po Gramu (Preglednica 1), in zoper mikroorganizme, negativne po Gramu (Preglednica 2), ter rezultate in vivo antibakterijske aktivnosti (Preglednica 3).

Preglednica 1

In vitro antibakterijska aktivnost, izražena kor minimalna inhibitorna koncentracija MIC ^g/ml) spojin 2, 4-12, 16-19, 21, 23-28 in referenčnih spojin Roxithromycina ter Clarithromycina, zoper mikroorganizme, ki so pozitivni po Gramu, kot so Streptococcus pneumoniae BS 3, Streptococcus pneumoniae BS 4, Streptococcus pyogenes A 26, Streptococcus pyogenes C 203, Enterococcus faecalis ATCC 29212 in Staphyilococcus aureus PV 14.

Spojina	MIC (gg/ml)
S. pneumoniae BS 3	S. pneumoniae BS 4	S. pyogenes A 26	S. pyogenes C 203	E. faecalis ATCC 29212	S. aureus PV14
2	0.0156	0.0312	0.0156	0.0312	8	1
4	0.0156	0.0156	0.0156	0.0039	4	0.25
5	0.0156	0.0312	0.0312	0.0156	4	1
6	0.0156	0.0312	0.0312	0.0156	8	0.25
7	0.0625	0.0625	0.0312	0.0156	4	0.5
8	0.25	0.5	0.0312	0.0078	8	0.5
9	0.0078	0.0078	0.0078	0.0039	4	0.25
10	0.0156	0.0156	0.0078	0.0039	4	0.5
11	0.25	0.5	0.0625	0.0312	16	0.5
12	0.25	0.5	0.0625	0.0312	16	0.25
16	0.0156	0.0156	0.0156	0.0039	4	0.25
17	0.0312	0.0625	0.0625	0.0039	4	0.25
18	0.0156	0.0312	0.0312	0.0078	2	0.25

19	0.0156	0.0078	0.0156	0.0156	2	1
21	0.0078	0.0039	0.0078	0.0156	2	1
23	0.0156	0.0078	0.0156	0.0156	2	1
24	0.0078	0.0156	0.0156	0.0039	4	0.25
25	0.25	0.25	0.125	0.0312	8	0.125
26	0.0156	0.0156	0.0312	0.0078	1	0.25
27	0.0078	0.0078	0.0156	0.0078	1	0.5
28	0.25	0.25	0.25	0.125	16	0.125
29	0.0078	0.0156	0.0312	0.0039	1	0.5
30	0.0156	0.0156	0.0156	0.0078	1	0.5
31	0.0078	0.0078	0.0078	0.0039	4	0.5
32	0.0625	0.0312	0.0625	0.0156	2	0.5
33	0.0039	0.0039	0.0039	0.00097	2	0.5
34	0.0019	0.0039	0.0078	0.0039	1	0.25
35	0.0039	0.0039	0.0078	0.0019	0.5	0.25

36	0.0625	0.0625	0.0625	0.0078	16	0.5
37	0.0312	0.0312	0.0312	0.0039	8	0.5
38	0.0078	0.0039	0.0156	0.0078	8	0.5
Roxithr.	0.0312	0.0625	0.0625	0.0625	4	1
Clarithr.	0.0078	0.0156	0.0078	0.0078	1	0.25

Zgoraj predstavljeni podatki jasno kažejo, da so spojine s formulo (I), predmet pričujočega izuma, obdarjene z antibakterijsko aktivnostjo, ki je zoper mikroorganizme pozitivne po Gramu substancialno primerljiva z antibakterijsko aktivnostjo Clarithromycina in Roxithromycina.

Preglednica 2

In vitro antibakterijska aktivnost, izražena kor minimalna inhibitorna koncentracija MIC (pg/ml) spojin 2, 4-12, 16-19, 21, 23-28 in referenčnih io spojin Roxithromycina ter Clarithromycina, zoper mikroorganizme, ki so negativni po Gramu, kot sta Escherichia coli ATCC 25922 in Klebsiella pneumoniae ZC 2.

Spojina	MIC (gg/ml)
E. coli ATCC 25922	K.pneumoniae ZC 2
2	16	64
4	4	16
5	8	32
6	4	16
7	4	16
8	4	16
9	4	16
10	4	16
11	8	16
12	8	32
16	2	8
17	4	16
18	2	16

19	2	8
21	4	16
23	1	4
24	4	8
25	8	16
26	1	2
27	1	2
28	16	32
29	1	2
30	1	2
31	4	16
32	4	16
33	4	16
34	1	8
35	1	4

36	8	32
37	4	16
38	8	32
Roxithromycin	28	256
Clarithromycin	64	128

Antibakterijska aktivnost spojin s formulo (I) zoper mikroorganizme, negativne po Gramu, kot sta Eserichcia Coli in Klebsiella pneumoniae, se je pokazala kot opazno višja od antibakterijske aktivnosti obeh referenčnih spojin.

Preglednica 3

In vivo antibakterijska aktivnost, izražena kot povprečna zaščitna io količina - odmerek (PDso) (mg/Kg), 24 ur pred in 1 uro po eksperimentalni pljučni infekciji vneseni v miš s Streptococcus pyogenes C 203. Merili smo in vivo antibakterijsko aktivnost spojin 4, 10, 16-19, 21, 23, 26-27, 29-30, 33-35 in 38 ter aktivnost referenčnih spojin Roxithromycina in

Clarithromycina.

Spojina	PD50 (mg/Kg) Pulmonarna infekcija (S. pyogenes C 203)
1 uro	po infekciji	24 ur pred infekcijo
4	0.9	4.78
10	2.36	5.8
16	3.6	10.21
17	1.17	8.16
18	1.32	2.23
19	1.95	4.84
21	0.82	5.95
23	1.46	3.49
26	6.11	6.11
27	15.6	15.6
29	7.65	6.1
30	19.3	19.3
33	1.61	6.11

34	1.88	6.8
35	3.00	6.0
38	11.8	11.8
Roxithromycin	0.9	>25
Clarithromycin	3.25	>50

Spojine s formulo (I) so se pokazale kot aktivne in vivo, njihov aktivnostni profil pa kaže, da so karakteristike predmetnih spojin, namreč trajanje aktivnosti in razpolovna doba pri izločanju iz tkiva signifikantno višje kot tiste, ki jih imata obe referenčni spojini.

Claims (5)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Spojina s formulo

   5 Rl R
2. 2

   I I

   A-(CH₂)„-N-(CH₂)m-N-(CH₂)rO-N=M

   O) kjer

   10 je A fenilna skupina ali heterocikel s 5 ali 6 členi, ki vsebujejo enega ali več heteroatomov, izbranih med atomi nitrogenov, kisika ali žvepla, ki jih je mogoče opcijsko zamenjati z eno do treh enakih ali različnih ravnih ali razvejanih skupin C1-C4 alkilov ali alkoksi skupin, C_rC₂ alkilendioksi skupin, C1-C4 alkilsulfonil skupin, fenil, fenoksi,

   15 hidroksi, karboksi, nitro, halogen in trifluorometil skupin;

   Ri in R₂ predstavljata, enako ali različno, vodikov atom ali ravni oz. razvejani C1-C4 alkilni skupini;

   je n 1 ali 2;

   je m celo število med 1 in 8;

   20 je r celo število med 2 in 6;

   kjer je R3vodikov atom ali metilna skupina; in farmacevtsko uporabljive soli teh spojin.

   5 2. Spojina po zahtevku 1, ki ima E konfiguracijo.
3. 3. Spojina po zahtevku 1, kjer A predstavlja fenilno skupino ali heterocikel, izbran med piridinom in furanom, ki ga je mogoče opcijsko nadomestiti z 1 do 3 skupinami, izbranimi med hidroksi, io metoksi, metilendioksi, n.butoksi, fenoksi, fenil, metilsulfonil, nitro, halogen in trifluorometil skupinami; R, in R2, ki sta drug drugemu enaka, predstavljata vodikova atoma ali metilni skupini; R3 pa predstavlja vodikov atom.

   is
4. 4. Spojina po zahtevku 1, kjer A predstavlja fenilno skupino, ki jo je mogoče opcijsko nadomestiti s skupino, izbrano med fenoksi, nitro in trifluorometil skupinami; R, in R2, ki sta drug drugemu enaka, predstavljata vodikova atoma ali metilni skupini; n je enak 1; m je enak 6; r je enak 2; R3 pa predstavlja vodikov atom.
5. 5. Farmacevtska spojina, označena s tem, da vsebuje terapevtsko učinkovito količino ene ali več spojin s formulo (I) v mešanici s farmacevtsko sprejemljivim nosilcem.