SI24654A

SI24654A - Proizvodna linija za kontinuirano dolžinsko čelno spajanje podolgovatih lesnih obdelovancev z vertikalnimi zobatimi spoji

Info

Publication number: SI24654A
Application number: SI201500115A
Authority: SI
Inventors: Gregor Ledinek
Original assignee: Gregor Ledinek
Priority date: 2015-05-06
Filing date: 2015-05-06
Publication date: 2015-09-30
Also published as: JP6238466B2; EP3090849B1; EP3090849A1; JP2016210171A

Abstract

Proizvodna linija za kontinuirano dolžinsko čelno spajanje podolgovatih lesnih obdelovancev z vertikalnimi zobatimi spoji rešuje problem visoko produktivne proizvodne linije, ki bo omogočala kontinuirano obdelavo in spajanje podolgovatih lesnih obdelovancev (19) v lepljence (81) ekstremnih dolžin ter njihov razrez na krajše kose, ki bodo skozi proizvodno linijo potovali z veliko hitrostjo ob sinhronem delovanju njenih delovnih enot, ki si zaporedno sledijo. Tvorijo jo vhodni verižni transporter (1), obračalno dodajalna naprava (2), obdelovalni enoti (3), glavna transportna veriga (4), poševni verižni transporter (5), pomožna verižna transporterja (6), prenosni rotor (7), kotni dodajalnik (8), sestavljalni transporter (9), pretočna preša (10) in leteča žaga (11).

Description

PROIZVODNA LINIJA ZA KONTINUIRANO DOLŽINSKO ČELNO SPAJANJE PODOLGOVATIH LESNIH OBDELOVANCEV Z VERTIKALNIMI ZOBATIMI SPOJI

Predmet izuma

Predmet izuma je proizvodna linija za kontinuirano dolžinsko čelno spajanje podolgovatih lesnih obdelovancev z vertikalnimi zobatimi spoji, natančneje njene sestavne delovne enote in njihovi posamezni deli za kontinuirano izdelavo vertikalnih čelnih spojev ter lepljenje in čelno spajanje lesenih desk in/ali lesenih letev v lepljence ekstremnih dolžin, vključno z delovno enoto za razrez lepljencev na krajše kose izbranih različnih dolžin, pri čemer so omenjene sestavne delovne enote med seboj tehnično in tehnološko tako povezane, da predstavljajo enotno izumiteljsko zamisel.

Tehnični problem

Tehnični problem, ki ga rešuje izum je takšna konstrukcija omenjene proizvodne linije, oziroma njenih sestavnih obdelovalnih enot ter njihovih delov, ki bo omogočala neprekinjen in pretočen transport ter kontinuirano obdelavo ter spajanje podolgovatih lesnih obdelovancev v dolge lepljence, ki bodo skozi celotno linijo in s tem skozi posamezne njene tehnološko nedeljive enote potovali z veliko hitrostjo, delovanje omenjenih sestavnih enot pa bo sinhrono, kar je pogoj za delovanje cele proizvodne linije. Predhodno omenjeno kontinuirano in sinhrono delovanje proizvodne linije ter velika potovalna hitrost lesnih obdelovancev in lepljenca, bo omogočena s pomočjo izvirne konstrukcije zaporedno povezanih omenjenih obdelovalnih enot oziroma njihovih sestavnih sklopov in delov. Inovativna je predvsem izvedba nihajnih sojemalcev na neskončnem verižnem transporterju dodajalnoobračalne enote, dalje izvedba vzmetnih prijemal na glavni neskončni verigi vpenjalno transportnega sklopa, dalje izvedba zgornje plošče ploščatih členov na vhodnih in izhodnih, neskončnih ploščatih transporterjih znotraj pretočne preše in izvedba vzdolžnega ter prečnega hitro potujočega vozička s krožnim žaginim listom leteče žage, ki je vpet med oba konca pogonskega zobatega jermena.

Izvirna sestava in konstrukcijska izvedba proizvodne linije po izumu omogoča njeno visoko obdelovalno produktivnost ter kakovost lepljencev.

Znano stanje tehnike

Znanih je kar nekaj rešitev posameznih sklopov in njihovih sestavnih delov za izdelavo čelno spojenih lesnih obdelovancev, ki so lahko del celovite proizvodne linije za kontinuirano dolžinsko lepljenje in spajanje lesenih desk oziroma letev in so lahko tudi samostojne obdelovalne enote za ta namen.

Po dokumentu DE69729550 T2 je znana naprava za obračanje plošč, pri kateri leži krajši verižni transporter z fiksnimi sojemalci napram daljšemu verižnemu transporterju pod kotom. Deske v ležečem položaju in po daljšem transporterju prečno potujejo proti krajšemu transporterju s sojemalci. Ko deska prispe do pripadajočega sojemalca, jo le ta obrne okrog njene vzdolžne osi za 180°. Slabost te rešitve je v tem, da ne omogoča transport desk v vertikalnem položaju, ampak jih le obrne iz ene na drugo plosko stran.

Po dokumentu WO 2007/137629 A1 je znan verižni transporter z zložljivimi prijemali, ki so na verigo pritrjeni s strani in je namenjen za vpetje tanjših materialov, na primer folij. Čeljust prijemala enostransko in pod kotom odpira vodilni sornik, ki drsi po kulisi, zapira pa jo vzmet.

• » • · a ·

Po dokumentu US 3,545,597 je znana zgornja plošča ploščatega zobatega transporterja, pri katerem so plastične plošče pritrjene na eno samo neskončno členasto verigo, kar je tudi predmet izuma. Slabost te rešitve je v tem, da je pritrditev plošč na verigo precej nestabilna in, da je zgornja ploskev plošč gladko izvedena, zaradi česar je sila trenja med ploščami in obdelovancem manjša.

Po dokumentu DE 10 2006 059 803 A1 je znana leteča krožna žaga za kontinuirano prečno rezanje ekstremno dolgih lesnih obdelovancev pri veliki hitrosti pri kateri voziček z žaginim listom potuje po vodilih. Slabost te rešitve je v tem, da krožni žagin list izvaja prečne reze samo v eno smer in to s pomočjo vodilnega kanala nad njim. Pri povratnem hodu se žagin list dvigne in se povrne v izhodiščni položaj na vodilu. Skozi letečo žago obdelovanci potujejo po fiksni delovno mizi.

Po dokumentu CN 203061977 U je znana leteča žaga za prečno rezanje okroglih in eliptičnih cevi ter profilov. Ne omogoča pa prečnega rezanja dolgih desk in letev pri veliki hitrosti.

Predhodno opisane znane rešitve posameznih obdelovalnih enot imajo to skupno pomanjkljivost oziroma slabost, da njihove tehnične značilnosti ne omogočajo sestavo proizvodnje linije za kontinuirano in sinhrono obdelavo ter spajanje podolgovatih lesnih obdelovancev v lepljence ekstremnih dolžin in to pri veliki potovalni in obdelovalni hitrosti. Kot take ne morejo biti tehnično in tehnološko povezane, da bi lahko predstavljale enotno izumiteljsko zamisel, ki temelji na omenjenih karakteristikah, ki so značilne za proizvodno linijo po izumu.

Zaradi tega opisane pomanjkljivosti in slabosti znanih rešitev predstavljajo nerešen tehnični problem pri snovanju tovrstnih obdelovalnih linij.

Opis izuma in njegova uporaba

Zgoraj opisani tehnični problem rešuje visokoproduktivna proizvodna linija za kontinuirano dolžinsko zobato spajanje podolgovatih lesnih obdelovancev z vertikalnimi čelnimi zobatimi spoji po prijavljenem izumu, ki omogoča neprekinjen in pretočen transport, kontinuirano obdelavo ter spajanje podolgovatih obdelovancev v ekstremno dolge lepljence ter njihov razrez na krajše kose izbranih dolžin, ki bodo skozi celotno proizvodno linijo in s tem skozi njene posamezne tehnološko nedeljive enote, potovali z veliko hitrostjo, delovanje njenih zaporedno nameščenih sestavnih enot ter njihovih sklopov in delov, pa bo brez vmesnih zastojev in sinhrono.

Lesni obdelovanci so prednostno podolgovate deske in letve, pravokotnega ali kvadratnega prečnega preseka. S spajanjem desk ali letev z zobatimi čelnimi spoji dobimo lesne lepljence ekstremnih dolžin, ki se na koncu linije razrežejo na krajše kose poljubnih dolžin. Obdelava skozi celotno linijo poteka kontinuirano ter sinhrono, pri zelo veliki transportni hitrosti podolgovatih lesnih obdelovancev in lepljenca, ki jo spremlja temu ustrezno velika hitrost obdelave skozi vse obdelovalne enote, ki si sledijo v značilnem tehnološkem zaporedju. Preizkusi so pokazali, da je lahko vzdolžna transportna hitrost podolgovatih lesnih obdelovancev med izdelavo čelnega ozobljenja do 40 m/min pri 120 do 150 obdelanih kosov na minuto, oziroma je lahko transportna hitrost lepljencev skozi pretočno prešo do 200 spojenih dolžinskih m/min.

Razen inovativnih rešitev izvedbe posameznih delovnih enot in proizvodnje linije kot celote, je inovativno rešena tudi transportna pot lesnih obdelovancev ter lepljenca skozi celotno proizvodno linijo po izumu, kakor tudi sama metoda njihove obdelave in izdelave.

Na začetku proizvodne linije se podolgovati lesni obdelovanci plosko, z širšo ploskvijo navzdol, vložijo med fiksne sojemalce vhodnega transporterja, ki jih pomika v smeri obračalno dodajalne naprave. V obračalno dodajalni napravi se plosko položeni obdelovanci obrnejo za 90° tako, da se postavijo na ožjo ploskev v vertikalni položaj. To poteka kontinuirano med linearnim potovanjem podolgovatih lesnih obdelovancev.

V nadaljevanju se podolgovati lesni obdelovanci v vertikalnem položaju preko potisnih valjev prečno vstavijo v odprta vzmetna prijemala na glavni transportni verigi. V tem položaju in med kontinuirano potekajočim vzdolžnim transportom se podolgovati lesni obdelovanci znotraj vzmetnih prijemal vertikalno poravnajo s pomočjo pnevmatskih pritisnih sani nad njimi in se hkrati vpnejo preko pomične čeljusti in tlačne vzmeti vzmetnih prijemal.

V vzmetna prijemala vpeti podolgovati lesni obdelovanci potujejo mimo prve obdelovalne enote za poravnavo čelne ploskve podolgovatih lesnih obdelovancev in za izdelavo vertikalnih zob. Med nadaljnjim kontinuiranim vzdolžnim transportom podolgovatih lesnih obdelovancev se v območju poševnega prečnega verižnega transporterja vzmetna prijemala delno odprejo, nakar podolgovate lesne obdelovance sojemalci poševnega verižnega transporterja prečno potisnejo skozi vzmetna prijemala na nasprotni pomožni transporter.

V vzmetna prijemala vpeti podolgovati lesni obdelovanci nato potujejo mimo druge obdelovalne enote na nasprotni strani glavne transportne verige, kjer se ponovijo operacije poravnave čelnih koncev obdelovancev, frezanja vertikalnih zob in enostranski nanos lepila na izdelane zobe.

Po končani obojestranski ozobitvi in enostranskem nanosu lepila, se podolgovati lesni obdelovanci s prenosnim rotorjem vertikalno potisnejo iz odprtih vzmetnih prijemal ter plosko odložijo na prečni transporter, ki jih prenese do koles kotnega dodajalnika, kateri jih potisne v sestavljalni transporter pred pretočno prešo.

Ker podolgovati lesni obdelovanci potujejo zaporedno en za drugim, se v sestavljalnem transporterju med seboj ujamejo v obojestransko izdelane čelne zobe in se združijo v lepljenec, ki dalje potuje v pretočno prešo.

V pretočni preši se izvede kontinuirano stiskanje lepljenca iz predhodno sestavljenih podolgovatih lesnih obdelovancev.

Skozi pretočno prešo izdelan lepljenec ekstremne dolžine potuje med zgornjo in spodnjo ploščato verigo. Za dodatno povečanje trenja med lepljencem in ploščatimi verigami je v njihovo zgornjo ploskev izveden najmanj en prečni utor.

Sila stiskanja v pretočni preši nastaja zaradi razlike v hitrosti vhodne in izhodne enote s pari ploščatih verig, kar ima za posledico razliko v potovalni hitrosti med lepljencem, ki se nahaja znotraj vhodne enote in delom lepljenca, ki se nahaja znotraj izhodne enote. Praviloma je hitrost vhodne enote večja od hitrosti izhodne enote.

V pretočni preši stisnjeni lepljenec po gladki zgornji ploskvi pogonskega zobatega jermena potuje dalje v in skozi letečo žago. Pri tem se vzdolžni voziček preko vpenjalnih čeljusti oprime mimo potujočega lepljenca na izbrani, preko merilnega kolesa podani razdalji od odrezanega čela in nato po linearnih vodilih skupaj z njim vzdolžno potuje skozi letečo žago. Na vzdolžni voziček je nameščen prečni voziček z gnanim krožnim žaginim listom, ki med prečnim gibom odreže lepljenec na krajše kose zahtevanih dolžin. Pri tem je značilno, da krožni žagin list reže lepljenec v obe prečni smeri, to je pri pomiku naprej in pri povratku nazaj v izhodiščni položaj, brez jalovega hoda, kar se ciklično ponavlja.

Odrezani krajši kosi lepljenca iz leteče žage potujejo naprej na zlagalno napravo, ki pa ni prikazana.

Inovativnost predstavljenega izuma je v sestavi in zaporedju obdelovalnih enot znotraj proizvodne linije, v njihovi konstrukcijski izvedbi, kot tudi v metodi same obdelave.

V nadaljevanju bo izum natančneje opisan na prednostnem izvedbenem primeru in slikah, ki prikazujejo:

sl. 1 proizvodno linijo za kontinuirano dolžinsko zobato spajanje podolgovatih lesnih obdelovancev z vertikalnimi zobatimi spoji po izumu, v aksonometrični projekciji sl. 2 verižna roka obračalno dodajalne naprave z nihajnimi sojemalci, kot sestavne enote proizvodne linije iz sl. 1, v ortogonalni projekciji, v stranskem pogledu sl. 3 nihajni sojemalec obračalno dodajalne naprave iz sl. 2 sl. 4 glavno transportno verigo z vzmetnimi prijemali, kot sestavno obdelovalno enoto proizvodnje linije iz sl. 1, v aksonometrični projekciji sl. 5 enako, kot sl. 4, samo detail glavne transportne verige na strani pogonskega verižnika sl. 6 vzmetno prijemalo glavne transportne verige, v stranskem pogledu ortogonalne projekcije sl. 7 enako, kot sl. 6, samo v izometrični projekciji sl. 8 pretočno prešo v stranskem pogledu ortogonalne projekcije sl. 9 enako, kot sl. 8, samo detail vhodne ali izhodne enote pretočne preše sl. 10 ploščati člen zgornje in/ali spodnje ploščate verige, v izometrični projekciji sl. 11 enako, kot sl. 10, samo v pogledu od strani sl. 12 enako, kot sl. 11, samo v prečnem prerezu A-A sl. 13 letečo žago, kot sestavno enoto proizvodne linije iz sl. 1, v izometrični projekciji sl. 14 vzdolžni voziček s prečnim vozičkom leteče žage iz sl. 13, v vzdolžnem prerezu B-B • · sl. 15 enako, kot sl. 1, samo shematski prikaz poteka postopka kontinuirane proizvodnje dolžinsko spojenih podolgovatih lesnih obdelovancev, kot metoda.

Posamezne sklicevalne oznake na slikah predstavljajo:

1. VHODNI VERIŽNI TRANSPORTER

2. OBRAČALNO DODAJALNA NAPRAVA

3. OBDELOVALNA ENOTA

4. GLAVNA TRANSPORTNA VERIGA

5. POŠEVNI VERIŽNI TRANSPORTER

6. POMOŽNI VERIŽNI TRANSPORTER

7. PRENOSNI ROTOR

8. KOTNI DODAJALNIK

9. SESTAVLJALNI TRANSPORTER

10. PRETOČNA PREŠA

11. LETEČA ŽAGA

12. SOJEMALEC

13. VERIGA

14. NAPENJALNI VERIŽNIK

15. NAPENJALNI VERIŽNIK

16. POGONSKI VERIŽNIK

17. OBRAČALNI VERIŽNIK

18. POTISNI VALJ

19. LESNI OBDELOVANEC

20. POGONSKA VERIGA

21. KULISA

22. VERTIKALNI KRAK

23. HORIZONTALNI KRAK

24. TEKALNO KOLO

25. VRTIŠČE

26. POGONSKI VERIŽNIK

27. NAPENJALNI VERIŽNIK

28. VZMETNO PRIJEMALO

29. OGRODJE

30. VODILO

31. KULISA

32. DVIŽNI MEHANIZEM

33. TELO

34. NIHAJNI VZVOD

35. VRTIŠČE

36. TEKALNO KOLO

37. TEČAJ

38. POMIČNA ČELJUST

39. FIKSNA ČELJUST

40. VODILO

41. TLAČNA VZMET

42. VODILNO KOLO

43. STRANSKI NASLON

44. VHODNA ENOTA

45. IZHODNA ENOTA

46. ZGORNJA PLOŠČATA VERIGA

47. SPODJA PLOŠČATA VERIGA

48. ZGORNJA PLOŠČATA VERIGA

49. SPODNJA PLOŠČATA VERIGA

50. PLOŠČATI ČLEN

51. PREČNI UTOR

52. SORNIK

53. STRANSKA LAMELA

54. LEŽAJ NA PUŠA

55. DVIŽNI CILINDER

56. NIHAJNI VZVOD

57. NIHAJNI VZVOD

58. VRTIŠČE

59. TOČKA VPETJA

60. TOČKA VPETJA

61. LAMELA

62. ZRAČNI MEH

63. VERIŽNIK

64. DRSNA PLOŠČA

65. OGRODJE

66. VZDOLŽNO LINEARNO VODILO

67. VZDOLŽNI VOZIČEK

68. PREČNI VOZIČEK

69. POGONSKI MOTOR

70. KROŽNI ŽAGIN LIST

71. ZOBATI JERMEN

72.

73.

74. 75

76.

77.

78.

79.

80. 81. 82.

83.

84.

85.

86.

87.

88.

89.

90.

91.

92.

93.

94.

95.

96.

VPENJALNA PLOŠČA

ZGORNJA VPENJALNA ČELJUST STRANSKA VPENJALNA ČELJUST PNEVMATSKI CILINDER MERILNI KOLO

PRITISNE SANI

CILINDER

DIFERENCIALNO GONILO

CILINDER

LEPLJENEC

STRMINA

NASLON

VEZNA PLOŠČICA

HORIZONTALNA REBRA VERTIKALNA REBRA PREČNA POŠEVNINA PREČNA POŠEVNINA SORNIK

LUKNJA

PREČNO VODILO

MOTOR

JERMENICA

PNEVMATSKI CILINDER FIKSNI SOJEMALEC VIJAČNICA

A- smer premočrtnega potovanja plosko ležečega podolgovatega lesnega obdelovanca 19 po vhodnem verižnem transporterju 1

B- smer obračanja podolgovatih lesnih obdelovancev 19 iz horizontalne v vertikalno lego v obračalno dodajalni napravi 2

C- smer prečnega prehoda podolgovatih lesnih obdelovancev 19 iz obračalno dodajalne naprave 2 v vzmetna prijemala 28 na glavni transportni verigi 4

D- smer prečnega premika enostransko ozobljenega podolgovatega lesnega obdelovanca 19 skozi vzmetno prijemalo 28 na glavni transportni verigi 4

E- smer potovanja podolgovatih lesnih obdelovancev 19 mimo oziroma ob obdelovalnih enotah 3

F- smer rotirajočega prehoda podolgovatih lesnih obdelovancev 19 iz vzmetnih prijemal 28 na glavni transportni verigi 4 preko prenosnega rotorja 7, pri kateri se podolgovati lesni obdelovanci 19 iz vertikalnega povrnejo v vodoravni-ploski položaj

G- vzdolžna smer potovanja podolgovatih lesnih obdelovancev 19 na kotni dodajalnik 8

H- vzdolžna smer potovanja podolgovatih lesnih obdelovancev 19 iz kotnega dodajalnika 8 na sestavljalni transporter 9

I- smer potovanja podolgovatih lesnih obdelovancev 19 po sestavljalnem transporterju 9 - faza spajanja v lepljenec 81 ekstremne dolžine

J- smer kontinuiranega stiskanja podolgovatih lesnih obdelovancev 19 v ekstremno dolg lepljenec 81 v pretočni preši 10

K- smer potovanja lepljenca 81 skozi letečo žago 11, v fazi rezanja na krajše kose želenih različnih dolžin

Bistvo izuma je proizvodna linija za kontinuirano dolžinsko čelno spajanje podolgovatih lesnih obdelovancev 19 štirikotnega preseka, kot so deske, letve, lamele in podobno, v ekstremno dolge lepljence 81 in njihovo rezanje na krajše kose različnih želenih dolžin, v kateri podolgovati lesni obdelovanci 19 in kasneje lepljenec 81 skozi proizvodno linijo potujejo kontinuirano in z veliko hitrostjo, brez vmesnih postankov. Za dosego teh inovativnih značilnosti so konstrukcijsko prilagojene oziroma izvedene vse obdelovalne enote znotraj te proizvodne linije.

Na sl. 1 prikazano proizvodno linijo za kontinuirano dolžinsko zobato spajanje podolgovatih lesnih obdelovancev z vertikalnimi zobatimi spoji tvorijo vhodni verižni transporter 1, obračalno dodajalna naprava 2, obdelovalni enoti 3, glavna transportna veriga 4, poševni verižni transporter 5, pomožni verižni • · transporter 6, prenosni rotor 7, kotni dodajalnik 8, sestavljalni transporter 9, pretočna preša 10 in leteča žaga 11, ki si brez presledka sledijo v navedenem zaporedju in so med sabo fiksno spojeni. V tlorisu so prej omenjene sestavne enote proizvodne linije med sabo spojene v obliki kotnika, katerega kraka vogalno spaja kotni dodajalnik 8. Kraka sta lahko izvedena v eni ali drugi smeri, kot leva ali/in desna izvedba.

Vhodni verižni transporter 1 je klasične izvedbe in je opremljen z fiksnimi sojemalci 95, sega pa do konca verižnih rok obračalno dodajalne naprave 2.

Na sl. 2 je prikazana ena izmed verižnih rok obračalno dodajalne naprave 2, katerih število je odvisno od dolžine vhodnih podolgovatih lesnih obdelovancev 19. V izvedbi po izumu tvori obračalno dodajalno napravo 2 sedem paralelno vgrajenih verižnih rok, v nekem drugem izvedbenem primeru ja lahko to število večje ali manjše. Vsaka verižna roka obsega neskončno verigo 13, na katero so po celem obsegu ter preko vrtišč 25 nihajno vpeti sojemalci 12, ki so en od drugega razmaknjeni za razdaljo, ki je nekoliko večja od širine podolgovatih lesnih obdelovancev 19. Nadalje verižno roko sestavljajo pogonski verižnik 16 za pogon verige 13 s sojemalci 12, napenjalna verižnika 14 in 15, obračalni verižnik 17, potisni valj 18, ki ima po celotnem obodu izvedeno z vijačnico 96, gnan pa je preko pogonske verige 20 in jo sestavlja še kulisa 21.

Vzporedno in v isti ravnini z verižno roko obračalno dodajalne naprave 2 poteka vhodni verižni transporter 1 z fiksnimi sojemalci 95, ki potujejo nekoliko pred sojemalci 12 tako, da skupaj oblikujejo vmesne prostore v katerih se nahajajo vertikalno postavljeni podolgovati lesni obdelovanci 19.

Sojemalci 12 so izvedeni v obliki velike tiskane črke L, z daljšim vertikalnim krakom 22 in nekoliko krajšim horizontalnim krakom 23 ter z vrtiščem 25 v njunem stičišču. Na konec horizontalnega kraka 23 je vrtljivo vpeto tekalno kolo 24. Opisano je prikazano na sl. 3.

V nekem drugem izvedbenem primeru, ki pa ni prikazan, je lahko obračalno dodajalna naprava 2 z gibljivimi sojemalci 12 izvedena tudi drugače.

Na vertikalni krak 22 sojemalcev 12 so naslonjeni podolgovati lesni obdelovanci 19, med tem ko tekalno kolo 24 na horizontalnem kraku 23 potuje po kulisi 21. Med delovanjem neskončne verige 13 nihajni sojemalci 12 s tekalnim kolesom 24 potujejo po kulisi 21 in se postopoma, skupaj s podolgovatimi lesnimi obdelovanci 19, iz horizontalne lege obračajo v vertikalno lego tako, da v končni fazi ležijo pod kotom 90°. Pri tem nihajni sojemalci 12 obračalno dodajalne naprave 2 z fiksnimi sojemalci 95 vhodnega verižnega transporterja 1 oblikujejo vmesne prostore, v katerih transportom skozi obračalno dodajalno napravo 2 ohranjajo podolgovate lesne obdelovance 19 v vertikalnem položaju. V nadaljevanju podolgovati lesni obdelovanci 19 pripotujejo na potisne valje 18, ki jih v prečni smeri potisnejo v odprta vzmetna prijemala 28 na glavni transportni verigi 4. Če se podolgovati lesni obdelovanec 19 pri tem zatakne ob sojemalce 12, ga od njega odmakne vijačnica 96 na potisnem valju 18, nakar lahko neovirano nadaljuje pot v vzmetna prijemala 28.

Na sl. 4 in sl. 5 je prikazana glavna transportna veriga 4, ki je umeščena med obračalno dodajalno napravo 2, poševni verižni transporter 5 in obdelovalno enoto 3 na eni ter drugo obdelovalno enoto 3 in pomožni verižni transporter 6 na nasprotni strani proizvodne linije. Glavna transportna veriga 4 je preko vzmetnih prijemal 28 nameščena po obodu ogrodja 29, na katerega sta pritrjeni spodnje in zgornje linearno vodilo 30 preseka C, po katerih potujejo vodilna kolesa 42 v neskončno glavno transportno verigo 4 spojenih vzmetnih prijemal 28, ki si sledijo v zaporednem nizu. Med linearni vodili 30 je na ogrodje 29 horizontalno pritrjena kulisa 31 s strmino 82 ustreznega naklona, ki je po višini nastavljiva z dvižnim mehanizmom 32. Kulisa 31 je namenjena za odpiranje pomičnih čeljusti 38 v vzmetnih prijemalih 28 pri nalaganju podolgovatih lesnih obdelovancev 19, za njihovo prečno potiskanje na poševni transporter ter za njihovo izpenjanje pred prenosnim rotorjem 7.

Glavna transportna veriga 4 z vzmetnimi prijemali 28 je neskončne izvedbe in poteka po celotnem obsegu ogrodja 29 ter preko pogonskega verižnika 26 in napenjalnega verižnika 27.

Na sl. 6 in sl. 7 je prikazano vzmetno prijemalo 28 z fiksno čeljustjo 39 in njej vzporedno pomično čeljustjo 38, ki predstavlja segment glavne transportne verige 4. V zunanjo večjo ploskev fiksne čeljusti 39 so izvedena vertikalna rebra 86, v zunanjo večjo ploskev pomične čeljusti 38 pa horizontalna rebra 85, zaradi česar se pri vpetju podolgovatega lesnega obdelovanca 19 čeljusti 38 in 39 zagrizeta v njegovo mehkejšo površino, hkrati pa omogočata da je podolgovati lesni obdelovanec 19 nepomično vpet v obeh smereh, prečno na rebra 85 in 86 na čeljustih 38 in 39.

Na zgornjo ploskev telesa 33 vzmetnega prijemala 28 je na enem koncu pritrjena fiksna čeljust 39, na nasprotnem koncu pa naslon 83, med njiju pa je nameščena pomična čeljust 38 z vodilom 40, na katerega je nataknjena tlačna vzmet 41. Na bočnih straneh telesa 33 sta preko vrtišča 35 nanj gibljivo vpeta nihajna vzvoda 34 kotne oblike, ki ju spodaj veže vezna ploščica 84. Nihajna vzvoda 34 imata na spodnjem koncu nameščeno tekalno kolo 36, z nasprotnim koncem pa sta preko tečaja 37 gibljivo spojena s pomično čeljustjo 38. Pravokotno na hrbtno stran pomične čeljusti 38 je fiksno pritrjeno vodilo 40, na katerega je nataknjena tlačna vzmet 41, ki z enim koncem nalega na pomično čeljust 38 z nasprotnim koncem pa na naslon 83. Pomična čeljust 38 leži vzporedno z fiksno čeljustjo 39, pod katero sta v medsebojnem razmaku na obeh straneh telesa 33 nameščena vodilno kolo 42 in stranski naslon 43.

Segmentna vzmetna prijemala 28 so med sabo gibljivo spojena s sorniki 89, ki so vstavljeni skozi luknjo 90 v telesu 33 in imajo na obeh koncih nameščeni vodilni kolesi 42 tako, da tvorijo neskončno glavno transportno verigo 4. Kot je predhodno že omenjeno, je glavna transportna veriga 4 nameščena na ogrodje 29 ter preko pogonskega verižnika 26 in napenjalnega verižnika 27 tako, da vodilna kolesa 42 vzmetnih prijemal 28 tečejo znotraj stranskih vodil 30, za njihovo stransko vodenje pa poskrbijo stranski nasloni 43.

Pomične čeljusti 38 vzmetnih prijemal 28 se odpirajo z odklonom nihajnih vzvodov 34 proti naslonu 83, ko nihajni vzvodi 34 s tekalnimi kolesi 36 drsijo po kulisah 31, nameščenih znotraj ogrodja 29. Pomične čeljusti 38 se torej odprejo, oziroma se odmaknejo od fiksnih čeljusti 39 takrat, ko se tekalna kolesa 36 po strmini 82 povzpnejo na kuliso 31, zaradi česar se nihajni vzvodi 34 v vrtišču 35 zavrtijo nekoliko v smeri naslona 83.

Premočrtno gibanje pomičnih čeljusti 38, ki so vrtljivo pritrjene na nihajne vzvode 34, usmerja vodilo 40 in na ta način onemogoča, da bi se pomična čeljust 38 postavila poševno napram fiksni čeljusti 39. Vodilo 40 je izvedeno tako, da omogoča minimalno zračnost, ki dovoljuje, da se lahko pomična čeljust 38 prilagodi položaju podolgovatih lesnih obdelovancev 19, vpetih med pomično čeljust 38 in fiksno čeljust 39. To je pomembno pri vstavljanju podolgovatih lesnih obdelovancev 19 v vzmetna prijemala 28, saj bi se le ti pri poševno postavljeni pomični čeljusti 38 zadeli vanjo in jih potisni valji 18 ne bi uspeli potisniti med in skozi čeljusti 38 in 39.

V nekem drugem izvedbenem primeru, ki pa ni prikazan, so lahko vzmetna prijemala 28 izvedena tudi drugače.

Na sl. 8 je prikazana pretočna preša 10, ki jo tvorita vhodna enota 44 z zgornjo ploščato verigo 46 in spodnjo ploščato verigo 47 ter izhodna enota 45 z zgornjo ploščato verigo 48 in spodnjo ploščato verigo 49. Med vhodno enoto 44 in izhodno enoto 45 so nameščene pritisne sani 77, od njimi pa sta nameščena cilinder 78 in diferencialno gonilo 79.

Na sl. 9 je prikazana vhodna enota 44, ki je identične izvedbe kot izhodna enota 45, zato sledi skupni opis za obe hkrati.

• ·

Kot je predhodno že rečeno, tvorita vhodno enoto 44 zgornja ploščata veriga 46 in spodnja ploščata veriga 47, izhodno enoto 45 pa zgornja ploščata veriga 48 in spodnja ploščata veriga 49.

Zgornja ploščata veriga 46 se sestoji iz ploščatih členov 50, ki so v linearnem zaporedju med sabo gibljivo spojeni in je speljana preko para med sabo razmaknjenih verižnikov 63. Znotraj obsega zgornje ploščate verige 46 in med verižnikoma 63 so v nizu nameščeni zračni mehi 62, pod katerimi se nahaja drsna plošča 64, katere dolžina je prednostno enaka dolžini niza zračnih mehov 62. Nad zračnimi mehi in ob verižniku 63 je nameščen cilinder 80 za napenjanje zgornje ploščate verige 46.

Nad zgornjo ploščato verigo 46 se nahajata nihajna vzvoda 56 in 57 za višinsko nastavitev zgornje ploščaste verige 46 in zgornje ploščate verige 48, med katera je preko točk vpetja 59 gibljivo vpet dvižni cilinder 55. Gibljivost nihajnih vzvodov 56 in 57 omogočata vrtišči 58. Nihajni vzvod 57 je spojen z lamelo 61.

Spodnja ploščata veriga 47 se prav tako sestoji iz ploščatih členov 50, ki so v linearnem zaporedju med sabo gibljivo spojeni in je speljana preko para med sabo razmaknjenih verižnikov 63. V zgornjem delu je pod spodnjo ploščato verigo 47 izvedena fiksna drsna plošča 64 tako, da leži nasproti in nekoliko odmaknjena od fiksne drsne plošče 64 zgornje ploščate verige 46. Ob verižniku 63 je prav tako nameščen cilinder 80 za napenjanje spodnje ploščate verige 47.

Spodnji rob zgornje ploščate verige 46 in zgornji rob spodnje ploščate verige 47 sta med sabo razmaknjena najmanj za debelino lepljenca 81.

Kot je predhodno že omenjeno, so ploščate verige 46, 47, 48 in 49 sestavljene iz zaporedno nanizanih ploščatih členov 50 s prečnima poševninama 87, 88 in prečnim utorom 51. Ploščati členi 50 so med sabo spojeni s po dvema sornikoma 52 in pari stranskih lamel 53, ki sornike 52 med sabo povezujejo. Sorniki 52 so nameščeni skozi ležajne puše 54, vtisnjene v neoznačene podolgovate luknje v ploščatih členih 50.

Kot rečeno, je v zgornjo ploskev ploščatih členov 50 izveden najmanj en prečni utor 51. V nekem drugem izvedbenem primeru, ki pa ni prikazan, je lahko prečnih utorov 51 tudi več, lahko so izvedeni tudi pod drugačnimi koti, oziroma je lahko celotna ploskev ploščatih členov 50 poljubno nazobčana ali narebričena.

Opisano je prikazano na sl. 10, sl. 11 in sl. 12.

Na sl. 13 je prikazana leteča žaga 11, pri kateri sta na ogrodje 65 pritrjeni vzdolžni linearni vodili 66, po katerih potuje vzdolžni voziček 67 s prečnim vozičkom 68. Pogon vzdolžnega vozička 67 je izveden preko zobatega jermena 71, katerega konca sta z nazobčanima vpenjalnima ploščama 72 pritrjena na vzdolžni voziček 67. Zobati jermen 71 pa preko jermenice 93 poganja motor 92.

Ravna zgornja ploskev zobatega jermena 71 je prednostno obložena z najlonsko oblogo, ki zmanjšuje koeficient trenja med zobatim jermenom 71 in lepljencem 81, dočim je njegova spodnja stran ozobljena. Razen pogona vzdolžnega vozička 67 ter transporta lepljenca 81 ima zobati jermen 71 hkrati tudi vlogo nosilne oziroma podporne površine pri rezanju lepljenca 81 s krožnim žaginim listom 70.

Kot je prikazano na sl. 14, sta na vzdolžni voziček 67 gibljivo pritrjena zgornja vpenjalna čeljust 73 in par stranskih vpenjalnih čeljusti 74, ki omogočata, da se lahko vzdolžni voziček 67 trdno vpne na lepljenec 81, ko z njim skupaj potuje.

Na vhodni strani leteče žage 11 je na ogrodje 65 vrtljivo vpeto merilno kolo 76, ki ga proti in na površino lepljenca 81 potiska pnevmatski cilinder 94.

Na vzdolžni voziček 67 je premično nameščen prečni voziček 68 s krožnim žaginim listom 70, ki potuje po prečnih vodilih 91 v obe smeri, poganja pa ga pnevmatski cilinder 75. Na prečni voziček 68 je pritrjen še pogonski motor 69 krožnega žaginega lista 70, ki je nasajen direktno na njegovo pogonsko os. Opisano je prikazano na sl.14.

Na sl. 15 je prikazana metoda oziroma hodogram tehnološkega procesa proizvodne linije za kontinuirano dolžinsko zobato spajanje podolgovatih lesnih obdelovancev z vertikalnimi zobatimi spoji ter njihov razrez na krajše kose po prijavljenem izumu. Smer potovanja podolgovatih lesnih obdelovancev 19 in v nadaljevanju lepljencev 81 ter postopke njihove obdelave označujejo puščice s črkovnimi simboli od A do vključno K. Za popoln uvid v postopek se uporabijo tudi slike posameznih, predhodno opisanih sestavnih obdelovalnih enot linije.

Na začetku proizvodne linije se podolgovati lesni obdelovanci 19 plosko vložijo med fiksne sojemalce 95 na vhodnem verižnem transporterju 1 in v smeri A premočrtno pripotujejo med nihajne sojemalce 12 na verižnih rokah obračalno dodajalne naprave 2, v kateri se podolgovati lesni obdelovanci 19 v smeri B kontinuirano obrnejo iz ploskega v vertikalni položaj s pomočjo kulise 21, po kateri potujejo sojemalci 12 s tekalnimi kolesi 24. Da ostanejo podolgovati lesni obdelovanci 19 v vertikalnem položaju med samim potovanjem proti potisnim valjem 18, omogočajo fiksni sojemalci 95 vhodnega verižnega transporterja 1, ki potuje sinhrono z obračalno dodajalno napravo 2.

V vertikalnem položaju se podolgovati lesni obdelovanci 19 preko potisnih valjev 18 obračalno dodajalne naprave 2 v smeri C prečno vstavijo v odprta vzmetna prijemala 28 na glavni transportni verigi 4 tako, da s konci segajo nekoliko čez rob vzmetnih prijemal 28. Potisni valji 18 imajo na obodu izvedeno vijačnico 96, s pomočjo katere se podolgovati lesni obdelovanci 19, ki se v smeri C zataknejo v sojemalce 12, od njih odmaknejo in nadaljujejo pot v vzmetna prijemala 28 na glavni transportni verigi 4.

Odprtost vzmetnih prijemal 28, oziroma razmak med pomično čeljustjo 38 in fiksno čeljustjo 39, ki je praviloma večji od debeline podolgovatih lesnih obdelovancev 19, se predhodno nastavi s pomočjo višinsko nastavljive kulise 31, ki preko nihajnega vzvoda 34 odpira pomično čeljust 38.

Ko podolgovati lesni obdelovanci 19 prispejo v in skozi vzmetna prijemala 28 do naslona, se od zgoraj vertikalno poravnajo s pomočjo neprikazanih pnevmatskih pritisnih sani. Temu sledi vpetje podolgovatih lesnih obdelovancev 19 v vzmetna prijemala 28 in to s pomočjo tlačne vzmeti 41, ki pomične čeljusti 38 potisne proti podolgovatim lesnim obdelovancem 19 in jih pritisne ob fiksne čeljusti 39. Premikanje vpetih podolgovatih lesnih obdelovancev 19 dodatno preprečujejo horizontalna rebra 85 na pomičnih čeljustih 38 in vertikalna rebra 86 na fiksnih čeljustih 39.

V vzmetna prijemala 28 vpeti podolgovati lesni obdelovanci 19 potujejo dalje mimo prve obdelovalne enote 3, ki obsega čelilno žago za poravnavo čelnih robov in profilne rezkarje za rezkanje zob v poravnane čelne ploskve.

Po končani enostranski obdelavi se v območju poševnega verižnega transporterja 5 vzmetna prijemala 28 na glavni transportni verigi 4 odprejo in sprostijo podolgovate lesne obdelovance 19. Neoznačeni sojemalci poševnega verižnega transporterja 5 jih nato v smeri D prečno potisnejo skozi vzmetna prijemala 28 na drugo stran na pomožni verižni transporter 6 tako, da segajo še neobdelani konci podolgovatih lesnih obdelovancev 19 nekoliko preko roba čeljusti 38, 39 vzmetnih prijemal 28.

Sledi vertikalna poravnava podolgovatih lesnih obdelovancev 19, njihovo vpetje med čeljusti 38, 39 vzmetnih prijemal 28 ter v smeri E obdelava še neobdelanih koncev v drugi obdelovalni enoti 3 na nasprotni strani, ki pa je identična predhodno že opisani obdelavi pri prvi obdelovalni enoti 3 s tem, da se pravi še enostranski nanos lepila na izdelane zobe.

» ·

Po končani obdelavi v drugi obdelovalni enoti 3 se čeljusti 38, 39 vzmetnih prijemal 28 na glavni transportni verigi 4 odprejo in podolgovati lesni obdelovanci 19 se s pomočjo prenosnega rotorja 7 v smeri F odstranijo iz vzmetnih prijemal 28 ter nato v smeri G prenesejo in položijo na neoznačene pospeševalne jermene pred kotnim dodajalnikom 8, ki jih dostavijo na neoznačena pospeševalna kolesa kotnega dodajalnika 8, ki jih nato v smeri H potisnejo med vodilni stranski verigi na sestavljalnem transporterju 9, ki sta nastavljeni na širino podolgovatih lesnih obdelovancev 19.

Na omenjenem sestavljalnem transporterju 9 se ozobljeni konci podolgovatih lesnih obdelovancev 19, ki potujejo zaporedno en za drugim v smeri I, med seboj ujamejo in se združijo z vertikalnimi zobatimi spoji. Na ta način se podolgovati lesni obdelovanci 19 spojijo v zelo dolg lepljenec 81, katerega dolžina je lahko ekstremna. Lepljenec 81 nato prispe v vhodno enoto 44 pretočne preše 10, kjer se v smeri J izvaja kontinuirano stiskanje v conah vertikalnih zobatih spojev vse do konca izhodne enote 45.

Pri tem lepljenec 81 potuje med zgornjo ploščasto verigo 46 in spodnjo ploščato verigo 47 vhodne enote 44 in v nadaljevanju še med zgornjo ploščato verigo 48 in spodnjo ploščato verigo 49 izhodne enote 45. Sila, ki je potrebna za stiskanje vertikalnih spojev po dolžini lepljenca 81 nastane zaradi razlike v hitrosti potovanja med parom ploščatih verig 46, 47 in parom ploščatih verig 48, 49. Slednji par namreč potuje nekoliko počasneje od prvega para. Razlika v hitrosti enega in drugega se regulira z diferencialnim gonilom 79, kar vpliva na velikost sile stiskanja na lepljenec 81. Znotraj pretočne preše 10 je sila, ki je potrebna za stiskanje vertikalnih zobatih spojev na lepljencu 81, odvisna predvsem od prečnega preseka lepljenca 81 in vrste lesa. Večji pritisk v horizontalni osi s hidravličnim cilindrom 78 na vhodni par ploščatih verig 46 in 47 pomeni večjo silo stiskanja in obratno. Na silo stiskanja vpliva tudi velikost razlike v hitrosti potovanja lepljenca 81 znotraj vhodne enote 44 in izhodne enote 45.

• · ·· ··

Med linearno pomično vhodno enoto (44) in fiksno pritrjeno izhodno enoto (45) sta nameščena hidravlični cilinder (78), za stiskanje podolgovatih obdelovancev (19) oziroma lepljenca (81) in diferencialno gonilo (79), za nastavitev razlike v hitrosti med paroma ploščatih verig (46,47) vhodne enote (44) in paroma ploščatih verig (48, 49) izhodne enote (45).

Pri predhodno opisanem stiskanju zgornji ploščati verigi 46 in 48 preko zračnih mehov 62 ustvarita pritisno silo, ki je potrebna za dosego trenja med lepljencem 81 in paroma prej omenjenih ploščatih verig 46, 47 in 48, 49, vsled česar lepljenec 81 med stiskanjem vzdolžno ne drsi. S ciljem povečanja trenja imajo vse opisane ploščate verige 46, 47, 48 in 49 v sestavne ploščate člene 50 izveden najmanj en prečni utor 51, oziroma so lahko v celoti narebreni.

Pomična vhodna enota 44 je nameščena na neprikazana linearna vodila in je s pomočjo hidravličnega cilindra 78 vzdolžno pomična v smeri stiskanja. Ob predhodno nastavljeni sili stiskanja lepljenca 81 v pretočni preši 10 hidravlični cilinder 78 služi za regulacijo dejansko potrebne sile stiskanja ob morebitnem zdrsu ploščatih členov 50 na spodnji ploščati verigi 47 ali/in na spodnji ploščati verigi 49 proti lepljencu 81.

Stisnjeni lepljenec 81 kontinuirano nadaljuje potovanje iz pretočne preše 10 v letečo žago 11 po zobatem jermenu 71 skozi okrov vzdolžnega vozička 67. Pri tem se vzdolžni voziček 67 napram lepljencu 81 pozicionira v položaj, ki ga poda merilno kolo 76 na vhodu v pretočno prešo 10. Pri izbrani dolžini, ki jo izmeri merilno kolo 76, vzdolžni voziček 67, preko zgornje vpenjalne čeljusti 73 in para stranskih vpenjalnih čeljusti 74, trdno objame lepljenec 81 in se nanj vpne ter na vzdolžnih linearnih vodilih 66 potuje skupaj z njim v smeri K. Med skupnim potovanjem se prečni voziček 68 s krožnim žaginim listom 70, ki ga poganja pogonski motor 69, zapelje pravokotno na vzdolžno os lepljenca 81 in ga na ta način odreže na želeno oziroma zahtevano dolžino. Ko se prečni voziček 68 vrača nazaj v izhodiščni položaj, krožni žagin list 70 odreže od lepljenca 81 naslednji krajši kos kar pomeni, da leteča žaga 11 reže v obeh • » • · smereh gibanja prečnega vozička 68 z krožnim žaginim listom 70, kar se dogaja hkrati s potovanjem vzdolžnega vozička 67. Na ta način krožni žagin list 70 pri rezanju v obe smeri ne opravi jalovega hoda.

Rezalna sila, ki jo povzroči krožni žagin list 70 je odvisna od smeri njegovega premika. Odvisno od smeri rezanja je enkrat rezalna sila usmerjena proti podpornemu zobatemu jermenu 71, v nasprotni smeri rezanja pa vstran od njega.

Kot je predhodno že omenjeno, se zahtevana dolžina krajšega kosa, ki ga leteča žaga 11 odreže od lepljenca 81, izmeri z merilnim kolesom 76 na njenem vhodu in se vali po obodu lepljenca 81.

Pozicija prečnega vozička 68 se nadzoruje z neprikazano merilno letvijo. Ko krožni žagin list 70 prereže lepljenec 81 in se znajde zunaj njegovega območja, se vpenjalne čeljusti 73 in 74 odprejo in vzdolžni voziček 67 s prečnim vozičkom 68 se pomakne vzdolžno nazaj proti nasproti tekočemu lepljencu 81 na novo pozicijo rezanja, ki jo je podalo merilno kolo 76.

V leteči žagi 11 odrezani krajši kosi lepljenca 81 potujejo dalje na zlagalno napravo, ki pa ni prikazana.

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Proizvodna linija za kontinuirano dolžinsko čelno spajanje podolgovatih lesnih obdelovancev z vertikalnimi zobatimi spoji, značilna po tem, da obsega vhodni verižni transporter (1) z fiksnimi sojemalci 95, vsaj eno obračalno dodajalno napravo (2) z najmanj eno verižno roko z nihajnimi sojemalci (12), najmanj dve obdelovalni enoti (3), vsaj eno glavno transportno verigo (4) izvedeno iz zaporedno gibljivo spojenih vzmetnih prijemal (28), poševni verižni transporter (5), vsaj dva pomožna verižna transporterja (6), prenosni rotor (7), vsaj en kotni dodajalnik (8), najmanj en sestavljalni transporter (9), vsaj eno pretočno prešo (10) z vhodno enoto (44), sestavljeno iz para ploščatih verig (46, 47) in z izhodno enoto (45), sestavljeno iz para ploščatih verig (48, 49) in obsega nadalje vsaj eno letečo žago (11) z vzdolžnim vozičkom (67) in vanj vgrajenim prečnim vozičkom (68), pri čemer je na vzdolžni voziček (67) z obema koncema pritrjen zobati jermen (71) preko vpenjalnih plošč (72) in pri čemer si omenjene enote proizvodne linije sledijo v navedenem zaporedju in so med sabo spojene, pri čemer je proizvodna linija kotne izvedbe, z možnostjo desne ali leve postavitve.

2. Proizvodna linija po zahtevku 1, značilna po tem, da je omenjena obračalno dodajalna naprava (2) nameščena med in ob vhodni verižni transporter (1) in pomožni verižni transporter (6) ter leži ob glavni transportni verigi (4).

3. Proizvodna linija po zahtevku 1, značilna po tem, da omenjena glavna transportna veriga (4) sega od obračalno dodajalne naprave (2) do prenosnega rotorja (7) ter leži med obračalno dodajalno napravo (2), pomožnim verižim transporterjem (6), poševnim verižnim transporterjem (5) in drugo obdelovalno enoto (3) na eni ter prvo obdelovalno enoto (3) in pomožnim verižnim transporterjem (6) na drugi strani.

• · • ·

4. Proizvodna linija po zahtevku 2, značilna po tem, da je omenjeni vhodni verižni transporter (1) z fiksnimi sojemalci (95) nameščen v isti ravnini in vzporedno z gibljivimi sojemalci (12) obračalno dodajalne naprave (2).

5. Proizvodna linija po zahtevku 1, značilna po tem, da posamezno verižno roko obračalno dodajalne naprave (2) tvorijo neskončna veriga (13) s preko vrtišč (25) nihajno vpetimi sojemalci (12) po celotnem obsegu, ki so med sabo razmaknjeni za razdaljo, ki je nekoliko večja od širine podolgovatih lesnih obdelovancev (19) in jo dalje tvorijo pogonski verižnik 16, napenjalna verižnika (14, 15) ter potisni valj (18) s pogonsko verigo (20) in kulisa (21), pri čemer je po obodu potisnega valja (18) izvedena vijačnica (96).

6. Proizvodna linija po zahtevku 1 ali 5, značilna po tem, da so nihajni sojemalci (12) izvedeni v obliki velike tiskane črke L s krakoma (22, 23) in vrtiščem (25) v njunem stičišču, dočim so na koncu krajših horizontalnih krakov (23) vrtljivo vpeta tekalna kolesa (24), ki v enem delu verižne roke tečejo po poševni kulisi (21).

7. Proizvodna linija po zahtevku 1, značilna po tem, da vzmetna prijemala (28) z vodilnimi kolesi (42) potujejo znotraj zgornjega in spodnjega linearnega vodila (30) C preseka, ki sta fiksno pritrjeni na ogrodje (29), pri čemer so vzmetna prijemala (28) medsebojno gibljivo spojena s sorniki (89), ki so vstavljeni skozi luknjo (90) v telesu (33) in imajo na obeh koncih nameščeni vodilni kolesi (42).

8. Proizvodna linija po zahtevku 7, značilna po tem, da je med linearni vodili (30) na ogrodje (29) glavne transportne verige (4) horizontalno pritrjena kulisa (31) s strmino (82), ki je po višini nastavljiva z dvižnim mehanizmom (32) in je namenjena za odpiranje pomičnih čeljusti (38) v vzmetnih prijemalih (28).

9. Proizvodna linija po zahtevku 1 ali 7, značilna po tem, da je na enem koncu telesa (33) vzmetnega prijemala (28) nanj pravokotno pritrjena fiksna čeljust (39) na nasprotnem koncu pa fiksni naslon (83), med njiju pa je nameščena pomična čeljust (38) z fiksnim vodilom (40), na katerega je nataknjena tlačna vzmet (41), ki z enim koncem nalega na pomično čeljust (38) z drugim koncem pa na naslon (83).

10. Proizvodna linija po zahtevku 1 ali 9, značilna po tem, da sta na bočni strani telesa (33) preko vrtišča (35) nanj gibljivo vpeta nihajna vzvoda (34) kotne oblike, ki imata na spodnjem kraku nameščeno tekalno kolo (36), dočim sta z nasprotnim krakom in preko tečaja (37) gibljivo spojena s pomično čeljustjo (38), pri čemer nihajna vzvoda (34) med sabo fiksno povezuje vezna ploščica (84).

11. Proizvodna linija po zahtevku 1 ali 7, značilna po tem, da so vzmetna prijemala (28) stransko vodena preko stranskih naslonov (43), ki skupaj z vodilnimi kolesi (42) potujejo znotraj linearnih vodil (30) C preseka.

12. Proizvodna linija po zahtevku 1 ali 9, značilna po tem, da so v vpenjalno ploskev fiksne čeljusti (39) izvedena vertikalna rebra (86), v vpenjalno ploskev pomične čeljusti (38) pa horizontalna rebra (85).

13. Proizvodna linija po zahtevku 1, značilna po tem, da sta med omenjeno linearno pomično vhodno enoto (44) in fiksno pritrjeno izhodno enoto (45) nameščena hidravlični cilinder (78), za stiskanje podolgovatih lesnih obdelovancev (19) oziroma lepljenca (81) in diferencialno gonilo (79) za nastavitev razlike v hitrosti med parom ploščatih verig (46,47) vhodne enote (44) in parom ploščatih verig (48, 49) izhodne enote (45), pri čemer je v ploščate člene (50) verig (46, 47, 48, 49) izveden najmanj en prečni utor (51).

14. Proizvodna linija po zahtevku 1, značilna po tem, da vzdolžni voziček (67) omenjene leteče žage (11) z zobatim jermenom (71) sinhrono potuje premočrtno naprej in nazaj, v smeri vzdolžnih linearnih vodil (66) na ogrodju (65).

15. Proizvodna linija po zahtevku 1, značilna po tem, da je prečni voziček (68) s krožnim žaginim listom (70), po prečnem vodilu (91) znotraj vzdolžnega vozička (67), pomičen naprej in nazaj s pomočjo pnevmatskega cilindra (75).

16. Proizvodna linija po zahtevku 1 ali 12, značilna po tem, da so na vzdolžni voziček (67) nameščeni zgornja vpenjalna čeljust (73) in par stranskih vpenjalnih čeljusti (74) za vpetje lepljenca (81).

17. Metoda kontinuirane izdelave vertikalnih čelnih spojev ter lepljenja in spajanja podolgovatih lesnih obdelovancev (19) v lepljence (81) ekstremnih dolžin ter njihov razrez na izbrane dolžine na proizvodni liniji za dolžinsko čelno spajanje podolgovatih lesnih obdelovancev (19) z vertikalnimi zobatimi spoji, značilna po tem, da metoda vsebuje naslednje delovne operacije, ki si sledijo v naslednjem zaporedju:

- ploska vložitev podolgovatih lesnih obdelovancev (19) med fiksne sojemalce (95) na vhodnem verižnem transporterju (1), ki po njem v smeri (A) premočrtno pripotujejo med nihajne sojemalce (12) obračalno dodajalne naprave (2);

- v obračalno dodajalni napravi (2) se podolgovati lesni obdelovanci (19) v smeri (B) obrnejo iz ploskega v vertikalni položaj s pomočjo nihajnih sojemalcev (12), ki s tekalnimi kolesi (24) potujejo po kulisi (21); da podolgovati lesni obdelovanci (19) pri tem ostanejo v vertikalnem položaju omogočijo fiksni sojemalci (95) vhodnega verižnega transporterja (1), ki z obračalno dodajalno napravo (2) sinhrono potujejo, pri čemer nihajni sojemalci (12) in fiksni sojemalci (95) skupaj oblikujejo vmesne prostore, znotraj katerih ohranjajo njihov vertikalni položaj;

- preko potisnih valjev (18) obračalno dodajalne naprave (2) se podolgovati lesni obdelovanci (19) v smeri C vstavijo v odprta vzmetna prijemala (28) glavne transportne verige (4) tako, da s konci segajo nekoliko navzven; v primeru, da se pri tem podolgovati lesni obdelovanci (19) zataknejo ob sojemalce (12), jih od njih odmaknejo potisni valji (18) s pomočjo po obodu izvedene vijačnice (96), nakar lahko nemoteno nadaljujejo pot v omenjena vzmetna prijemala (28); pri tem je razmak med pomično čeljustjo (38) in fiksno čeljustjo (39) vzmetnih prijemal (28) praviloma večji od debeline podolgovatih lesnih obdelovancev (19) in se pred zagonom omenjene linije nastavi z kuliso (31), ki preko nihajnega vzvoda (34) odpira pomično čeljust (38); ko podolgovati lesni obdelovanci (19) prispejo skozi vzmetna prijemala (28) do neoznačenega naslona, se od zgoraj vertikalno poravnajo s pomočjo neoznačenih pnevmatskih pritisnih sani; temu sledi ponovno vpetje podolgovatih lesnih obdelovancev (19) v vzmetna prijemala (28) in to s pomočjo tlačnih vzmeti (41), ki pomične čeljusti (38) potisnejo proti podolgovatim lesnim obdelovancem (19) in jih pri tem pritisnejo ob fiksne čeljusti (39), pri čemer njihovo premikanje dodatno onemogočajo horizontalna rebra (85) na pomičnih čeljustih (38) in vertikalna rebra (86) na fiksnih čeljustih (39);

v vzmetna prijemala (28) vpeti podolgovati lesni obdelovanci (19) potujejo dalje mimo prve obdelovalne enote (3), ki obsega čelilno žago za poravnavo čelnih robov in profilne rezkarje za rezkanje zob v poravnane čelne ploskve, ki pa niso označeni;

po končanem enostranskem ozobljenju se v območju poševnega verižnega transporterja (5) vzmetna prijemala (28) na glavni transportni verigi (4) odprejo in sprostijo podolgovate lesne obdelovance (19), nakar jih neoznačeni sojemalci poševnega verižnega transporterja (5) v smeri (D) potisnejo prečno skozi vzmetna prijemala (28) na pomožni verižni transporter (6) tako, da segajo njihovi še neobdelani konci nekoliko preko roba čeljusti (38, 39) vzmetnih prijemal (28); sledi vertikalna poravnava podolgovatih lesnih obdelovancev (19), njihovo vpetje v vzmetna prijemala (28) ter v smeri (E) obdelava še neobdelanih koncev v drugi obdelovalni enoti (3), ki poteka identično, kot je predhodno že opisano pri prvi obdelovalni enoti (3) s tem, da se opravi še nanos lepila na izdelane ozobitev;

po končani obojestranski obdelavi se pomične čeljusti (38) v vzmetnih prijemalih (28),na glavni transportni verigi (4) odprejo in podolgovati lesni obdelovanci (19) se, s pomočjo prenosnega rotorja (7), v smeri (F) odstranijo iz vzmetnih prijemal (28) ter nato v smeri (G) položijo na neoznačeni verižni transporter kotnega dodajalnika (8), ki jih nato v smeri (H) potisne med neoznačeni vodilni stranski verigi sestavljalnega transporterja (9), kateri sta nastavljeni na širino podolgovatih lesnih obdelovancev (19);

na omenjenem sestavljalnem transporterju (9) se ozobljeni konci podolgovatih lesnih obdelovancev (19), ki en za drugim zaporedno potujejo v smeri (I), med seboj ujamejo in spojijo z vertikalnimi zobatimi spoji ter tako oblikujejo lepljenec 81 ekstremne dolžine;

tako sestavljen lepljenec (81) nato prispe v vhodno enoto (44) pretočne preše (10), v kateri se v smeri (J) kontinuirano izvaja stiskanje v conah vertikalnih zobatih spojev, vse do konca izhodne enote (45), pri čemer sila, ki je potrebna za stiskanje vertikalnih spojev po dolžini lepljenca (81), nastane zaradi razlike v hitrosti potovanja med parom ploščatih verig (46, 47) vhodne enote (44) in parom ploščatih verig (48, 49) izhodne enote (45), saj izhodni par potuje nekoliko počasneje od vhodnega para, pri čemer se razlika v hitrosti enega in drugega para regulira z diferencialnim gonilom (79), kar neposredno vpliva na velikost sile stiskanja na lepljenec (81); pri tem je vhodna enota (44) preko hidravličnega cilindra (78) vzdolžno pomična v smeri stiskanja, pri čemer hidravlični cilinder (78) služi za regulacijo dejansko potrebne sile stiskanja ob morebitnem zdrsu ploščatih členov (50) na površni lepljenca (81); povečanje trenja med omenjenimi pari ploščatih verig (46, 47) in (48, 49) omogočajo njihovi ploščati členi (50), z izvedenim prečnim utorom (51);

iz pretočne preše (10) stisnjeni lepljenec (81) kontinuirano nadaljuje pot v letečo žago (11), skozi katero potuje po zobatem jermenu (71); pri tem se vzdolžni voziček (67) napram lepljencu (81) po dolžini pozicionira v položaj, ki ga poda merilno kolo (76) na vhodu v pretočno prešo (10), pri čemer pri izbrani dolžini vzdolžni voziček (67) preko zgornje vpenjalne čeljusti (73) in para stranskih vpenjalnih čeljusti (74) trdno objame lepljenec (81) in se nanj vpne ter dalje na vzdolžnih linearnih vodilih (66) potuje skupaj z njim v smeri (K); med skupnim potovanjem se prečni voziček (68) s krožnim žaginim listom (70) • · zapelje pravokotno na vzdolžno os lepljenca (81) in ga odreže na zahtevano dolžino, pri čemer ob povratku prečnega vozička (68) v izhodiščni položaj, krožni žagin list (70) od lepljenca (81) odreže naslednji krajši kos kar pomeni, da leteča žaga (11), ob istočasnem linearnem potovanju vzdolžnega vozička (67), reže lepljenec (81) v obeh smereh gibanja prečnega vozička (68) s krožnim žaginim listom (70), brez povratnega jalovega hoda; pri tem je, odvisno od smeri rezanja krožnega žaginega lista (70), enkrat rezalna sila usmerjena proti podpornemu zobatemu jermenu (71), v nasprotni smeri rezanja pa od njega vstran; pozicija prečnega vozička (68) se nadzoruje z neoznačeno merilno letvijo, pri čemer se, ko krožni žagin list (70) prereže lepljenec (81) in se znajde zunaj njegovega območja, vpenjalne čeljusti (73, 74) odprejo in vzdolžni voziček (67) se, s prečnim vozičkom (68) in nanj nameščenim krožnim žaginim listom (70), pomakne vzdolžno nazaj proti nasproti tekočemu lepljencu (81) in <sicer na novo pozicijo rezanja, ki jo je podalo merilno kolo (76).