SI20729A - Stroj za profilno obdelavo čelnih ploskev podolgovatih lesnih obdelovancev - Google Patents

Abstract

Stroj za profilno obdelavo čelnih ploskev podolgovatih lesnih obdelovancev rešuje problem enostavne, natančne in tekoče oziroma kontinuirane obdelave čelnih ploskev obdelovancev (12), različnih dolžin in presekov, ob hkratni njegovi kompaktni konstrukciji. Značilen je po izvedbi vstopnega obračala (3), prečno nameščenega med vzdolžna transporterja (2) in (4) s sojemalci (17), ki ima po obodu obračalnih koles (34) izvedene gibljive nosilne sklope (56) in (115), ob njih pa fiksne kulise (45) z žlebom (59), znotraj katerega so gibljivo vstavljeni vodljivi ležaji (58) nosilnih sklopov (56, 115). V območju vstopnega obračala (3) so pod poljubnim kotom nameščeni poševni valjčni transporterji (38), znotraj katerih sta elastično gibljivo vstavljena valja (88) in (89). Med vzdolžnima transporterjema (4) in (18) je nameščena neskončna transportna veriga (5), ki ima po celotnem obsegu pritrjene vpenjalne enote (6), ki imajo znotraj fiksnega ohišja (64) vstavljen vpenjalni mehanizem (116), katerega delovanje uravnavata krmilno polje (67) in krmilni indikator (68). Nad prostim vogalom vzdolžnega tranporterja (4) poteka poševni transporter (16) z sojemalci (28), nagnjen proti vzdolžnemu transporterju (18). Med vzdolžna transporterja (18) in (23) je prečno nameščeno izstopno obračalo (22), ki ima po obodu obračalnih koles (76) izvedene gibljive nosilne ročice (77), ki so preko verige (83) povezane z krmilnim verižnikom (81) in krmilno ploščo (82), katere vodljivi ležaj (85) je gibljivo vstavljen znotraj kanalne kulise (78) fiksno nameščene ob obračalnih kolesih (76).ŕ

Description

STROJ ZA PROFILNO OBDELAVO ČELNIH PLOSKEV PODOLGOVATIH LESNIH OBDELOVANCEV

Predmet izuma je stroj za profilno obdelavo čelnih ploskev podolgovatih lesnih obdelovancev in je prednostno stroj za izdelavo zobatih, oziroma klinastih spojev na čelnih straneh podolgovatih lesnih obdelovancev različnih dolžin ter presekov, za kasnejše njihovo zaporedno spajanje, v katerega sta integrirani vstopna in izstopna obračalna naprava ter poševni valjčni transporter, dočim je transportna veriga pripadajočih vzdolžnih transporterjev opremljena s pomičnimi vpenjalnimi enotami.

Po mednarodni patentni klasifikaciji sodi izum v B 27F 1/12 in dodatno v B 27F 1/16, B 65 G 17/46 ter v B 65G 47/22.

Tehnični problem, ki ga rešuje izum, je takšna konstrukcija stroja, ki bo omogočala enostavno in kontinuirano profilno obdelavo čelnih ploskev podolgovatih, nekoliko daljših lesnih obdelovancev, oziroma izdelavo zobatih, klinastih čelnih spojev na obeh koncih obdelovancev, ki bodo v pretočnem zaporedju, brez vmesnih taktnih postankov potovali skozi, oziroma ob pripadajočih obdelovalnih enotah, pri čemer bodo isti togo vpeti znotraj vpenjalnih enot na verigi vzdolžnih transporterjev, medtem ko bosta položaj obdelovancev pred, med in po obdelavi uravnavali vstopna in izstopna obračalna naprava ter poševni valjčni transporter.

Znanih rešitev strojev, oziroma naprav za izdelavo čelnih zobatih, klinastih spojev za zaporedno spajanje več podolgovatih obdelovancev, je kar nekaj. Po najstarejši znani rešitvi lesni obdelovanci proti obdelovalni enoti potujejo premočrtno, v smeri njihove vzdolžne osi, se pred obdelovalno enoto ustavijo in vpnejo v vpenjalni pripravi. Pri tem se nahajajo v ležečem položaju tako, da ležijo na eni izmed svojih večjih ploskev. Tako vpeti nato obdelovanci nadaljujejo svojo pot skozi, oziroma ob, po vertikali ali po horizontali pomični rezkalno obdelovalni enoti, s katero najprej obdelamo eno in nato še drugo čelno ploskev obdelovancev, pri čemer ostanejo isti znotraj fiksne vpenjalne priprave v enakem položaju.

Pri drugi znani najstarejši rešitvi za izdelavo profilnih čelnih ploskev, se več obdelovancev hkrati zbere ob bočni vodilni letvi, tik pred obdelovalno enoto. Sledi aktiviranje vpenjalne priprave, ki vpne hkrati več obdelovancev skupaj. Vpeti obdelovanci se nato čelno obdelajo najprej na enem koncu tako, da se obdelovalna enota pomika premočrtno ob čelno poravnanih in mirujočih obdelovancih. Po obdelavi se vpenjalna naprava sprosti in obdelovanci nadaljujejo svojo pot v premočrtni smeri naprej, pri čemer se s pomočjo pripadajočega transporterja čelno poravnajo na nasprotnem, še neobdelanem koncu, prav tako s pomočjo bočne vodilne letve. Ponovi se operacija njihovega vpetja in obdelava čelnih ploskev na drugem koncu.

Slabost in pomanjkljivost obeh, predhodno opisanih najstarejših znanih rešitev je predvsem v tem, da čelna obdelava lesnih obdelovancev poteka znotraj delovnih, med sabo prekinjenih taktih, kar ima za posledico omejitev kapacitete obdelave na stroju, saj delovni takti sami po sebi določajo število obdelav v časovni enoti. Nadalje je tudi v tem, da ne omogočata natančnega pozicioniranja, oziroma čelne nastavitve večjega števila obdelovancev znotraj vpenjalne naprave pred in med vpetjem, kar nujno povzroči netočnost profilne čelne obdelave in š tem nedopustno odstopanje oziroma zračnost znotraj sestavljenega zobatega spoja, kar ima za posledico nekvalitetno izdelane zobate spoje na čelnih ploskvah ter večjo ali manjšo ukrivljenost izdelka, sestavljenega iz zlepljenih obdelovancev. Obe rešitvi sta tudi nepraktični, saj sta uporabni izključno za profilno obdelavo čelnih ploskev lesnih obdelovancev manjših presekov in ne omogočata tovrstno obdelavo obdelovancev večjih presekov.

Po slovenskem patentu SI 9700042 in po evropskem patentu EP 0 870 584, je znana rešitev stroja za izdelavo zobatih oziroma klinastih spojev v čelnih ploskvah podolgovatih obdelovancev, ki se sestoji iz linijskega vstopnega transporterja, rotacijskega obdelovalnega sestava ter iz linijskega izstopnega transporterja. Obdelovalni sestav je izveden v obliki ležečega valja oziroma rotacijskega bobna z mnogokotno osnovno ploskvijo, ki ima po obodu nameščene vpenjalne enote s pomožnimi transporterji ter pripadajoče obdelovalne enote. Obdelovanci iz vstopnega transporterja posamično prehajajo v območje pripadajoče vpenjalne enote, ki jih nato togo vpnejo ter jih dalje krožno transportirajo mimo obdelovalnih enot, ki v zamiku obdelajo čelni ploskvi slehernega obdelovanca tako, da vanju vrežejo zobate utore radialne oblike. Slabost in pomanjkljivost te znane rešitve je predvsem v zapleteni in zelo zahtevni konstrukciji, katere kapaciteta je zaradi krožnega načina obdelave omejena, kakor tudi v nezanesljivem prečnem pomiku obdelovancev, med obdelovalnimi enotami.

Naslednja znana rešitev je po evropskem patentu EP 41 09 188, pri kateri so obdelovanci en na drugega, oziroma v paketu zloženi na horizontalni plošči, ki se preko vrtljive osi pomakne v poševni položaj in cel paket obdelovancev dvigne v območje pripadajoče obdelovalne enote. Sledi čelna obdelava vsakega posameznega obdelovanca ločeno. Slabost in pomanjkljivost te znane rešitve je v tem, da je kapaciteta stroja omejena v odvisnosti od vmesnih operacij, stroj ne omogoča čelne profilne obdelave obdelovancev različnih dolžin in manjših presekov ter je nadalje tudi v tem, da pride pri obdelavi do zastoja, v kolikor so obdelovanci zviti po vzdolžni in/ali po prečni osi, ali kako drugače deformirani.

Znana je tudi rešitev po mednarodnem patentu PCT/ SE 97/00234, pri katerem potujejo obdelovanci posamično po vzdolžnem transporterju s prečnimi naslonskimi letvami. Iz njega nato preidejo na naslednji, v isti smeri nameščen transporter, ki se giblje nekoliko manjšo hitrostjo. Pod obema omenjenima transporterjema je pod kotom nameščen še tretji, poševni transporter, s posebnimi dvižnimi ročicami na določeni razdalji. V določenem trenutku se vsaka posamezna ročica nasloni pod obdelovanec, ki v danem trenutku pripotuje po drugem transporterju v njeno območje in ga počasi dviguje ter v določenem trenutku prevrne na drugo stran. Slabost in pomanjkljivost te znane rešitve je v tem, da je uporabna izključno za zelo ploščate obdelovance, oblike zelo nizkega kvadra z osnovno ploskvijo velike ploščine in za nizke hitrosti, kar močno znižuje kapaciteto stroja.

Skupne značilnosti vseh navedenih znanih rešitev, ki hkrati predstavljajo nerešen problem pri profilni, obojestranski čelni obdelavi podolgovatih obdelovancev poljubnih dolžin in presekov, so predvsem v omejitvah obdelave obdelovancev različnih presekov in dolžin, v taktnem postopku obdelave, nezanesljivem vpetju obdelovancev med obdelavo, prav tako njihovo transportiranje in obračanje, možnost pogostih zastojev med obdelavo zaradi deformiranih obdelovancev ter poškodbe strojev v povezavi s tem, kakor tudi razmeroma nizka kapaciteta teh strojev.

-5Po izumu je problem rešen s strojem za profilno obdelavo čelnih ploskev podolgovatih lesnih obdelovancev, ki se v bistvu sestoji iz zaporedno in vzporedno postavljenih transporterjev, med katere je, prednostno pred obdelovalnimi enotami, integrirano vstopno oziroma izstopno obračalo, pri čemer so vzdolžni transporterji opremljeni s transportnimi verigami, na katere so pritrjene vpenjalne enote za vpetje obdelovancev, nad njimi pa poševni valjčni transporter, za preusmeritev obdelovancev iz enega na drugi niz transporterjev pa služi poševno nameščeni transporter. Izum bo natančneje opisan na prednostnem izvedbenem primeru in slikah, ki prikazujejo sl. 1 stroj po izumu v izometrični projekciji in v perspektivnem pogledu sl. 2 vstopno obračalo v delnem vzdolžnem prerezu in narisu sl. 3 vstopno obračalo v prečnem prerezu A-A in v stranskem risu sl. 4 del vstopnega obračala v vzdolžnem prerezu in v narisu sl. 5 vstopno obračalo v prečnem prerezu B-B in v stranskem risu sl. 6 obračalno kolo vstopnega obračala v stranskem čelnem pogledu sl. 7 nosilni sklop na obračalnem kolesu vstopnega obračala, v detajlu

X sl. 8 vstopno obračalo z neskončno transportno verigo z vpenjalnimi enotami ter s poševnim valjčnim transporterjem v stranskem risu sl. 9 poševni valjčni transporter v čelnem pogledu sl. 10 enako, kot v sl. 8, samo brez poševnega valjčnega transporterja sl. 11 vpenjalna enota v vzdolžnem prerezu C-C sl. 12 vpenjalna enota v pogledu A in v tlorisu sl. 13 vpenjalna enota v prečnem prerezu D-D sl. 14 izstopno obračalo z vpenjalno enoto, v delnem vzdolžnem prerezu in v narisu sl. 15 izstopno obračalo z neskončno transportno verigo z vpenjalnimi enotami, v stranskem čelnem pogledu B sl. 16 obračalno kolo izstopnega obračala v stranskem čelnem pogledu sl. 17 nosilni sklop in krmilna plošča na obračalnem kolesu izstopnega obračala, v detajlu Y

Stroj za profilno obdelavo čelnih ploskev podolgovatih lesnih obdelovancev po prijavljenem izumu se sestoji iz valjčnega, prečno postavljenega vstopnega transporterja 1, vzdolžnega transporterja 2 , sestava vstopnega obračala 3, poševnega valjčnega transporterja 38, vzdolžnega transporterja 4, neskončne transportne verige 5 z vpenjalnimi enotami 6 in ogrodjem 36, krožne žage 7, profilnega rezkala 8, nanašalca lepila 9, poševnega transporterja 16, vzdolžnega transporterja 18, krožne žage 19, profilnega rezkala 20, nanašalca lepila 21, sestava izstopnega obračala 22, vzdolžnega transporterja 23, prečnega valjčnega transporterja 24 ter iz izravnalnih valjev 32 in 37 in je prikazan na sl. 1.

Sestav vstopnega obračala 3 v bistvu tvorijo ogrodje 33, obračalna kolesa 34 z nosilci 40, kulisami 45, pogonska gred 35, kardanski zglob 39 ter nosilni sklop 56, kar je prikazano na sl. 2, do vključno sl. 7.

Neskončna veriga 5 z vpenjalnimi enotami 6 ter poševnim valjčnim transporterjem 38, je prikazana na sl. 8, do vključno sl. 13.

Sestav izstopnega obračala 22 v bistvu tvorijo ogrodje 73 z nosilci 74, pogonska gred 75 z obračalnimi kolesi 76, nosilnimi ročicami 77 ter kanalno kuliso 78, kar je prikazano na sl. 14, do vključno sl. 17.

Iz sl. 1 je razvidno, da se na samem začetku stroja po izumu nahaja prečni vstopni transporter 1, ki se sestoji iz neoznačenega ogrodja, znotraj katerega so prečno nameščeni transportni valji 111 in 112, ki so vrtljivi v nasprotni si smeri, dočim je ob enem njegovem vzdolžnem robu fiksno pritrjena stranska vodilna letev 13.

Tik ob vstopnem transporterju 1 je nameščen ter nanj fiksno pritrjen vzdolžni transporter 2 s sojemalci 17 v več vzporednih nizih, ki so preko neprikazanega prenosnega mehanizma premočrtno pomični v smeri proti vstopnemu obračalu 3. Sojemalci 17 vzdolžnega transporterja 2 na eni strani segajo v območje vstopnega transporterja 1 tako, da potekajo vmes, med posameznimi valji 111 in 112. Nekoliko nad vzdolžnim transporterjem 2 in vzporedno z njim, je nameščen jermenski transporter 14 s pogonom 10.

Med vzdolžnim transporterjem 2 in med vzdolžnim transporterjem 4 je v prečni smeri ter prednostno vzdolž njune cele širine, krožno vrtljivo nameščeno vstopno obračalo 3 s pogonom 15, ki rotira v obratni smeri urinega kazalca in ju prehodno, oziroma pretočno povezuje. Vzdolžni transporter 4 je, prav tako, kot vzdolžni transporter 2 izveden s sojemalci 17, nameščenih zaporedno in v več vzporednih nizih, pri čemer so ti nizi na obeh vzdolžnih transporterjih 2 in 4, prednostno izvedeni v isti vzdolžni osi, prednostno pa je enako tudi število nizov. Ob enem stranskem, vzdolžnem robu vzdolžnega transporterja 4 in ob njemu soležnem stranskem robu vzdolžnega transporterja 18, je premočrtno gibljivo nameščena neskončna transportna veriga 5 z vpenjalnimi enotami 6, pritrjenimi po celotnem svojem obsegu, ki sega od vstopnega obračala 3 do izstopnega obračala 22. Nad vpenjalnimi enotami 6, je med vstopnim obračalom 3 in med obdelovalnimi enotami ob vzdolžnem transporterju 4, vzdolžno nameščen vrtljivi izravnalni valj 32, ob neskončni transportni verigi 5 pa leži stranska vodilna letev 86. Obdelovalne enote tvorijo krožna žaga 7, profilno rezkalo 8 in nanašalec lepila 9, ki so v tem zaporedju nameščeni ob neskončno transportno verigo 5, ob vzdolžnem transporterju 4. Nad prostim vogalom vzdolžnega transporterja 4 je pod poljubnim kotom nameščen poševni transporter 16 s sojemalci 28, ki ga poganja pogon 113.

Vzdolžni transporter 18, ki poteka vzporedno z vzdolžnim transporterjem 4 in se z njim po dolžini delno prekriva, ima sojemalce izvedene na povsem enak način, kot je predhodno opisano pri vzdolžnih transporterjih 2 in 4, pri čemer vzdolžna transporterja 4 in medsebojno povezuje vmesna neskončna transportna veriga 5 z vpenjalnimi enotami 6. Obdelovalne enote, stranska vodilna letev 29 in izravnalni valj 37 so ob, oziroma nad neskončno transportno verigo 5 z vpenjalnimi enotami 6, nameščene na način, ki je predhodno opisan pri vzdolžnem transporterju 4, samo v zrcalnem položaju. Obdelovalne enote v tem delu stroja tvorijo krožna žaga 19, profilno rezkalo 20 in nanašalec lepila 21 ter so ob vzdolžni transporter 18 nameščene tako, da ležijo nasproti obdelovalnim enotam 7, 8 in 9, ob vzdolžnem transporterju 4.

Med vzdolžni transporter 18 in med vzdolžni transporter 23 je v prečni smeri in vzdolž njune cele širine vrtljivo nameščeno izstopno obračalo 22 s pogonom 27, ki se, prav tako, kot vstopno obračalo 3, vrti v nasprotni smeri urinega kazalca. Vzdolžni transporter 23 je izveden brez sojemalcev, dočim je nekoliko nad ter vzporedno z njim nameščen jermenski transporter 31 s pogonom 25, pod njim pa stranska vodilna letev 87.

Ob prostem koncu vzdolžnega transporterja 23 je v prečni smeri nameščen še valjčni transporter 24 s pogonom 26 in transportnim kolesom 30, ki gaje mogoče pomikati po vertikali.

Na sl. 1 prikazan stroj po izumu predstavlja torej sestav predhodno navedenih naprav oziroma sklopov, od katerih so pri prečnem vstopnem transporterju 1, vzdolžnem transporterju 2 ter pri vzdolžnem transporterju 23 in prečnem valjčnem transporterju 24 delovne površine nahajajo na enaki višini, oziroma ležijo v isti horizontalni ravnini. Prav tako ležijo v isti horizontalni ravnini, oziroma na enaki višini delovne površine vzdolžnega transporterja 4, neskončne transportne verige 5 in vzdolžnega transporterja 18, pri čemer se horizontalna ravnina slednjih nahaja nekoliko višje od horizontalne ravnine delovnih površin predhodno navedenih sestavov oziroma naprav. Opisano je prikazano na sl. 3 in sl. 15. Iz sl. 1 je razvidno tudi, da so jermenski transporter 14, neskončna transportna veriga 5 z vpenjalnimi enotami 6, izravnalna valja 32 in 37 ter jermenski transporter 31, znotraj stroja po izumu izvedeni tako, da ležijo, oziroma potekajo v isti vzdolžni osi, ki je hkrati tudi vzdolžna os neskončne transportne verige 5.

Kot je predhodno pri sl. 1 že opisano, je vstopno obračalo 3 nameščeno prečno med vzdolžna transporterja 2 in 4 tako, da leži njegova vzdolžna simetrala pravokotno na njuno vzdolžno simetralo, oziroma leži hkrati tudi pravokotno na neskončno transportno verigo 5 z vpenjalnimi enotami 6 ter pravokotno na poševne valjčne transporterje 38, kar je prikazano na sl. 2. Sestoji se iz vrtljive pogonske gredi 35, na katero so v razmaku tesno nasajena obračalna kolesa 34 s pripadajočimi nosilnimi sklopi 56, oziroma 115 ter s pripadajočimi kulisami 45, kar je prikazano tudi na sl. 4. Pogonska gred 35 je preko nosilcev 40 togo, oziroma fiksno vpeta na podstavek 42, znotraj ogrodja 33. Velja, da k vsakemu obračalnemu kolesu 34 z nosilnimi sklopi 56 in 115, pripada po en nosilec 40 in ena kulisa 45, pri čemer so obračalna kolesa 34 fiksno pritrjena na pogonsko grad 35 in se z njo skupaj vrtijo, dočim so kulise 45 fiksno pritrjene na pripadajoče nosilce 40 in med obratovanjem vstopnega obračala 3 mirujejo. Na konec pogonske gredi 35, ki leži ob neskončni transportni verigi 5, je nameščen kardanski zglob 39, ki je z drugim koncem, preko neprikazanega vmesnega elementa spojen s pogonom 15, ki hkrati poganja vstopno obračalo 3 in neskončno transportno verigo 5 z vpenjalnimi enotami 6. Na pogonsko gred 35 je kardanski zglob 39 pritrjen z neoznačenim spojnim, oziroma pritrdilnim elementom. Znotraj ogrodja 43 in pravokotno na pogonsko gred 35 vstopnega obračala 3, kot tudi pravokotno na vpenjalne enote 6, poteka poševni valjčni transporter 38, razviden tudi iz sl. 3, katerega valja 88 in 89 sta

-1010 znotraj njega nameščena vzdolž neskončne transportne verige 5 in sta gibljivo izvedena v vseh treh prijemališčih.

Obračalno kolo 34, ki leži na lokaciji kardanskega zgloba 39 in je hkrati prvo oziroma čelno, v nizu obračalnih koles 34 na pogonski gredi 35, ima po celotnem obodu in v razmaku nameščene nosilne sklope 115, dočim so na ostala obračalna kolesa 34 nameščeni nosilni sklopi 56. Nosilni sklop 115 se sestoji iz vertikalnih, med sabo v razmaku spojenih in vzporednih nosilnih plošč 50 in 54. Znotraj nosilnega sklopa 115 je pri dnu nosilne plošče 50 vrtljivo in horizontalno nameščen nosilni valj 52, pravokotno nanj pa vrtljivi naslonski valj 41. Ob dnu nosilne plošče 54 je prav tako vrtljivo in horizontalno nameščen nosilni valj 52, pravokotno nanj pa vrtljivi naslonski valj 53, ki je prednostno nekoliko krajši od njemu nasprotnega naslonskega valja 41. Nosilni sklopi 56, izvedeni na ostalih obračalnih kolesih 34 so odprte izvedbe in jih tvori trikraka nosilna plošča 50 z neoznačenim L izrezom, ob dnu katerega je vrtljivo in horizontalno nameščen nosilni valj 52, nanj pravokotno pa prav tako vrtljivi naslonski valj 41. Velja pravilo, da so vsi naslonski valji 41 nameščeni ob vertikalno steno izreza pripadajoče nosilne plošče 50, ki leži v smeri kardanskega globa 39, oziroma v smeri vrtenja vstopnega obračala 3, kar je natančneje prikazano na sl. 5, sl.6 in sl. 7. Nosilni sklopi 56 so na pripadajoče obračalno kolo 34 radialno gibljivo pritrjeni v vrtišču 57, lociranem na enem krajšem kraku nosilne plošče 50. Na njen nasprotni krajši krak je, prav tako radialno gibljivo nameščen vodljiv ležaj 58. Vsako obračalno kolo 34, v nizu vstopnega obračala 3, ima lahko po obsegu poljubno število nosilnih sklopov 56, pri čemer velja pravilo, da je število nosilnih sklopov 56 na vseh obračalnih kolesih 34 enako in, da so locirani po istem delilnem krogu, kar velja tudi za število nosilnih sklopov 115.

Kot je predhodno že navedeno, prikazano pa je na sl. 3, sl. 5, sl. 6 in sl. 7, je ob eno večjo ploskev slehernega obračalnega kolesa 34

-1111 nameščena kulisa 45, fiksno pritrjena na pripadajoči nosilec 40, poljubne nepravilne oblike z radialnim, delno valovito izvedenim robom, ki ga v večjem delu obsega obdaja žleb 59 identične oblike. Vse kulise 45, s soležnim žlebom 59, so na vseh obračalnih kolesih 34 povsem enake oblike, enakih dimenzij in so na enak način tudi ob njih nameščene ter pozicionirane. Obračalna kolesa 34 so prednostno oblike krožne ploskve in so lahko v nekem drugem izvedbenem primeru tudi drugih, pravilnih ali nepravilnih geometrijskih oblik. Pri rotiranju vstopnega obračala 3 in s tem obračalnih koles 34 z nosilnimi sklopi 56 oziroma 115, potuje njihov vodljiv ležaj 58 po celotnem obsegu pripadajoče kulise 45 in to po njenem prostem robu, kot tudi znotraj žleba 39. Temu ustrezno se prilagaja in spreminja lega, oziroma položaj posameznega nosilnega sklopa 56 oziroma 115, v nizu na obračalnem kolesu 34.

Kot je pri sl. 2 predhodno že opisano, poteka ob vstopnem obračalu 3 in pravokotno nanj, oziroma pravokotno na pogonsko gred 35, neskončna transportna veriga 5 z vpenjalnimi enotami 6, ki so nanjo nameščene in pritrjene po celotnem obsegu v nizu in prednostno v enaki medsebojni razdalji. Nameščene so v prečni smeri, oziroma vzporedno s pogonsko gredjo 35 vstopnega obračala 3 tako, da je praviloma na vsak člen neskončne transportne verige 5 nameščena ena vpenjalna enota 6. Pritrditev je lahko izvedena s poljubnimi pritrdilnimi elementi. Opisano je prikazano na sl. 8 in sl. 10. V nekem drugem izvedbenem primeru so lahko nameščene in v nizu razporejene tudi kako drugače. Praviloma k vsaki vpenjalni enoti 6 pripada par členov neskončne transportne verige 5, pri čemer je za stroj po izumu značilna izvedba vpenjalnih enot 6, ki so nanjo pritrjene. Kot je razvidno iz sl. 10, sl. 11, sl. 12 in sl.13, se sleherna vpenjalna enota 6 sestoji iz enostransko odprtega ohišja 64, znotraj katerega sta, pravokotno na člen neskončne transportne verige 5 in v medsebojnem razmaku nameščena naslonska plošča 71, njej nasproti pa premočrtno

-1212 gibljivi vpenjalni mehanizem 116, ki sta vsak zase fiksno pritrjena na stranski, vertikalni steni ohišja 64. Vpenjalni mehanizem 116 se sestoji iz škarjasto izvedenega para ročic 62, ki je z enim koncem radialno gibljivo nameščen na sornik 105 s povratno vzmetjo 63, ki predstavlja njegovo vrtišče 106, dočim je z drugim koncem v vrtišču 107, oziroma v vrtišču 108 gibljivo spojen z vpenjalnim cilindrom 69 ter hkrati z nosilcem 117 pripadajoče čeljusti 70. Vrtišče 106 vpenjalnega mehanizma 116 je praviloma pozicionirano v sredini ohišja 64 vpenjalne enote 6. Sornik 105 je preko para nosilcev 118, nameščenega na obeh koncih, fiksno pritrjen na ohišje 64. Ob vsakem od obeh krakov para ročic 62 se, kot je predhodno že navedeno, nahaja po en vpenjalni cilinder 69 s pripadajočim nosilcem 117 in čeljustjo 70. Pod vsakim od obeh vpenjalnih cilindrov 69 je nameščeno vodilo 65, ki je fiksno pritrjeno na ogrodje 36 neskončne transportne verige 5, znotraj katerega so gibljivo nameščeni njeni vodilni ležaji 72. Na hrbtno stran vodila 65 so fiksno pritrjeni nosilci 66 s krmilnim poljem 67, dočim so krmilni indikatorji 68 fiksno vgrajeni v spodnji del ohišja 64 vpenjalne enote 6 tako, da ležijo nekoliko nad in v isti osi z krmilnim poljem 67. Sleherna vpenjalna enota 6 je hkrati preko ohišja 64 fiksno pritrjena na neskončno transportno verigo 5. Na sl. 12 je prikazana vpenjalna enota 6 v dveh skrajnih položajih in sicer je s polno črto označen njen izhodiščni oziroma odprti, s črtkano črto pa njen delovni oziroma zaprti položaj.

Prav tako je pri sl. 2 predhodno že opisano, da so pravokotno na pogonsko gred 35 vstopnega obračala 3 ter medsebojno vzporedno izvedeni poševni valjčni transporterji 38, gibljivo nameščeni znotraj svojega ogrodja 43 tako, da so nameščeni ob pripadajočih obračalnih kolesih 34 in potekajo v liniji vzdolžne osi neskončne transportne verige 5 z vpenjalnimi enotami 6. Iz sl. 3 je razvidno, da je ogrodje 43 poševnih valjčnih transporterjev 38 toge izvedbe in je fiksno pritrjeno na poševni vezni profil ogrodja 33 vstopnega obračala 3. Tvorita ga

-1313 spodnji del, ki se sestoji se iz dveh pokončnih in iz ležečega veznega profila ter gornji del, ki se sestoji iz dveh, nekoliko navzven nagnjenih pokončnih profilov ter iz povezovalnega ležečega profila, pri čemer sta oba njegova dela medsebojno togo, oziroma fiksno spojena preko pokončnih nosilcev obeh delov.

V območju gornjega dela ogrodja 43 sta po višini fleksibilno in krožno gibljivo nameščena narebričeni valj 88 in gladki valj 89, ki sta z enim koncem skupaj vpeta v vrtišču 96 na nihajnem vzvodu 46 tako, da medsebojno omejujeta notranji kot manjši od 180°, z drugim koncem pa sta spojena s konzolo 94, oziroma s konzolo 95. Konzoli 94 in 95 sta, vsaka zase, z nasprotnim koncem prav tako gibljivo spojeni s pripadajočim cilindrom 51 tako, da z enim od njih tvorita vrtišče 103, oziroma vrtišče 101. Konzoli 94 in 95 sta, vsaka zase, hkrati prečno ter po vertikali gibljivo vstavljeni znotraj utora v pripadajočem stabilizatorju nihanja 97, ki je z nasprotnim delom fiksno pritrjen na soležeči, nekoliko navzven nagnjeni pokončni profil ogrodja 43. Cilinder 51, ki pripada konzoli 94, je drugim koncem gibljivo spojen z nosilcem 48 v vrtišču 100, dočim je cilinder 51, ki pripada konzoli 95 z drugim koncem gibljivo spojen z drugim nosilcem 48 v vrtišču 98. Na konzolo 94 je z notranje strani pritrjen še pogon 90, ki preko verige 92 poganja narebričeni valj 88, dočim je na konzolo 95 pritrjen pogon 91, ki preko svoje verige 92 poganja gladki valj 89. Narebričeni valj 88 je na prostem koncu opremljen še z vodilnim naslonom 104, fiksno pritrjenim na čelno steno konzole 94.

Nihajni vzvod 46, na katerega sta v vrtišču 96 gibljivo vpeta predhodno omenjena valja 88 in 89, je z daljšim krakom ter preko vrtišča 93 gibljivo vpet na viseči nosilec 119, ki je na ogrodje 43 pritrjen skupaj z nosilcem 47, ki leži nad njim. Med nihajni vzvod 46 in med nosilec 47 je vstavljen cilinder 51, ki je z njima gibljivo spojen tako, da z nihajnim vzvodom 46 tvori skupno vrtišče 102, z nosilcem 47 pa skupno vrtišče 99. Iz opisane izvedbe poševnega valjčnega transporterja 38 sledi, da njegova konstrukcija omogoča gibljivost in

-1414 fleksibilnost valjev 88 in 89 v vseh treh točkah njunega vpetja, kakor tudi samostojni, oziroma ločen pogon vsakega od njiju. Predhodno opisano je prikazano na sl. 9.

Ob oziroma nad vstopno obračalo 3 je valjčni transporter 38 nameščen tako, da sta njegova valja 88 in 89 pozicionirana nekoliko nad vpenjalnimi enotami 6 ki, pritrjene na neskončno transportno verigo 5, potujejo ob njem ali pod njim, kar je prikazano na sl. 8.

Za grobo nastavitev višine valjčnega transporterja 38 je namenjen pogon 44 z vsemi neprikazanimi in neoznačenimi pripadajočimi elementi, ki je pritrjen na ogrodje 33 vstopnega obračala 3.

Iz sl. 3 je razvidno tudi, da je vzdolžni transporter 2 s sojemalci 17, napram vstopnemu obračalu 3 na vhodni strani nameščen tako, da leži oziroma poteka nekoliko pod nivojem njegove pogonske gredi 35, dočim leži transportna veriga 5 z vpenjalnimi enotami 6 na njegovi izhodni strani nekoliko nad nivojem vzdolžnega transporterja 2, oziroma poteka natančneje v ravnini nosilnega sklopa 56 na obračalnem kolesu 34.

Na sl. 14, sl. 15, sl. 16 in sl. 17 je prikazano izstopno obračalo 22, ki je, kot je uvodoma že povedano, znotraj konstrukcije celotnega stroja po izumu nameščeno prečno med vzdolžna transporterja 18 in 23, ima lastno nosilno ogrodje 73, poganja pa ga pogon 27. Sestoji se iz pogonske gredi 75, na katero so v poljubnem razmaku fiksno nameščena obračalna kolesa 76 z nosilnimi ročicami 77 po zunanjem obodu, vse skupaj pa nosijo nosilci 74, ki so z drugim koncem fiksno pritrjeni na ogrodje 73 izstopnega obračala 22. Ob slehernem obračalnem kolesu 76 je nameščena po ena kanalna kulisa 78, fiksno pritrjena na pripadajoči, oziroma soležeči nosilec 74. Na pogonsko gred 75 je v tesnem prilegu nameščeno vsaj eno ali več verižnih koles 109 za sinhroni pogon vzdolžnega transporterja 18 s sojemalci 17. Znotraj vmesnega praznega prostora, ki ga oblikuje par obračalnih koles 76, ki leži ob pogonu 27, je nameščeno ogrodje 36 z neskončno

-1515 transportno verigo 5 z vpenjalnimi enotami 6, katero poganja par verižnih koles 60, ki je fiksno pritrjen na pogonsko gred 75. Pogon 27 torej hkrati poganja izstopno obračalo 22 in neskončno transportno verigo 5, kar omogoča njuno sinhrono in netaktno delovanje. Opisano je prikazano na sl. 14.

Iz sl. 15 in sl. 16 je razvidno, da so obračalna kolesa 76 prednostno izvedena v smislu zobatega kolesa, katerega zobje oblike izrastkov so prednostno identične oblike ter višine in so nekoliko nagnjeni v nasprotni smeri vrtenja izstopnega obračala 22. Nanje so pri vrhu nameščene in v vrtišču 110 radialno gibljivo pritrjene nosilne ročice 77 z obračalnim verižnikom 80. Pri tem velja pravilo, da vsakemu zobu pripada ena nosilna ročica 77 z obračalnim verižnikom 80 in, da se vsa vrtišča 110 nahajajo na istem delilnem krogu znotraj posameznega obračalnega kolesa 76, ki je nekoliko večjega premera od premera krožnega telesa obračalnih koles 76, pri čemer so ti delilni krogi na vseh obračalnih kolesih 76 enakih premerov. Nosilne ročice 77 so prednostno izvedene s pravokotnim izrezom, obrnjenim v smeri vrtenja izstopnega obračala 22.

Znotraj drugega delilnega kroga, ki je nekoliko manjšega premera od premera krožnega telesa obračalnih koles 76, so radialno gibljivo nameščeni krmilni verižniki 81, nanje pa so fiksno pritrjene krmilne plošče 82 z vodljivim ležajem 85 tako, da v sklopu tvorijo skupna vrtišča 110. Pri tem velja pravilo, da je pod vsak zob obračalnega kolesa 76 z nosilno ročico 77, nameščen po en sklop krmilnega verižnika 81 in krmilne plošče 82 in, da se vsa njihova vrtišča 110 nahajajo znotraj istega delilnega kroga, pri čemer so ti delilni krogi na vseh obračalnih kolesih 76 enakih premerov. Sleherna nosilna ročica 77 je s svojim obračalnim verižnikom 88 ter preko verige 83 povezana s pripadajočim krmilnim verižnikom 81 krmilne plošče 82, kar omogoča njihovo sinhrono gibanje, ki ga določa vodljivi ležaj 85, vstavljen v kanalno kuliso 78. Za ustrezno napenjanje verige 83 je namenjen napenjalec 84, ki je fiksno ali gibljivo pritrjen na čelno ploskev

-1616 obračalnega kolesa 76, natančneje ob vznožju vanj izvedenega pripadajočega zoba. Opisano je natančneje prikazano na sl. 17.

Kanalna kulisa 78 je, kot je predhodno že opisano, nameščena ob čelno ploskev slehernega obračalnega kolesa 76 znotraj izstopnega obračala 22 in fiksno pritrjena na nosilec 74 in je izvedena v smislu nepravilne zaključene krivulje, znotraj katere je vstavljen vodljiv ležaj 85 krmilne plošče 82. Ob rotaciji izstopnega obračala 22 potuje vodljiv ležaj 85 po celotnem obsegu kanalne kulise 78 ter na ta način, preko krmilnega verižnika 81, vmesne verige 83 in obračalnega verižnika 80 določa, oziroma spreminja položaj nosilne ročice 77, kot to narekuje oblika kanalne kulise 78. Opisano je prikazano na sl. 15, sl. 16 in sl. 17. Prednostno vsak nosilec 74 nosi hkrati pogonsko gred 75 z obračalnimi kolesi 76 in nosilnimi ročicami 77, nanj pa so fiksno pritrjene tudi kanalne kulise 78, kar je razvidno iz sl. 14.

V nadaljevanju bo opisano delovanje stroja za profilno obdelavo čelnih ploskev podolgovatih lesnih obdelovancev po prijavljenem izumu. Kot je v samem uvodu prijave že navedeno, je prednostno namenjen izdelavi zobatih, tako imenovanih klinastih čelnih spojev na obeh čelnih ploskvah podolgovatih lesnih obdelovancev 12, poljubnih in hkrati raznolikih dolžin ter presekov, za kasnejše njihovo zaporedno oziroma dolžinsko lepljenje in spajanje. Seveda je ob uporabi ustreznih obdelovalnih enot uporaben tudi za vse druge oblike in načine čelne profilne obdelave, ne samo lesnih, ampak tudi obdelovancev 12 iz umetnih, kovinskih in drugih ustreznih materialov. V prednostnem izvedbenem primeru po izumu, bo opis njegovega delovanja in postopka samega temeljil na profilni čelni obdelavi obdelovancev 12 iz naravnega lesa. Osnovno izhodišče zanj je prikaz na sl. 1, za natančnejši opis pa bodo uporabljeni tudi ostali slikovni prikazi, na kar bo posebej opozorjeno.

V oziroma na stroj po izumu pripotujejo obdelovanci 12, prednostno posamezno v zaporednem nizu, lahko pa tudi v skupini dveh ali več, po

-1717 valjih 111 na prečnem vstopnem transporterju 1 tako, da ležijo na eni izmed svojih večjih ploskev, nakar jih enega za drugim prestrežejo sojemalci 17 istega transporterja 1, ki se gibljejo vzdolžno med valji 111 in 112. Pri tem je pomembno to, da se lahko na stroju po izumu istočasno čelno obdelujejo obdelovanci 12 različnih dolžin in različnih debelin, vendar enake širine oziroma višine. S pomočjo valjev 112, ki se vrtijo v obratni smeri od valjev 111 ter s pomočjo sojemalcev 17, se obdelovanci 12 na prečnem vstopnem transporterju 1 hkrati gibljejo proti stranski vodilni letvi 13 in istočasno proti vzdolžnemu transporterju 2, s tem pa tudi proti vstopnemu obračalu 3. Sleherni obdelovanec 12, ujet znotraj poljubnega para sojemalcev 17 ali znotraj več njih, nanizanih v prečni smeri vstopnega transporterja 1, se torej s svojo bližnjo čelno ploskvijo nasloni ob stransko vodilno letev 13, ki leži ob njegovem stranskem robu. Na ta način se ob njej čelno poravnajo vsi obdelovanci 12, ki potujejo proti vzdolžnem transporterju 2. Po čelni poravnavi ob stranski vodilni letvi 13, pripotujejo obdelovanci 12 v danem zaporedju na vzdolžni transporter 2 in hkrati pod jermenski transporter 14 z lastnim pogonom 10, dočim transporterja 1 in 2 poganja isti pogon 11. S tem se pod jermenskim transporterjem 14 izoblikuje niz medsebojno in po dolžini stikajočih se obdelovancev 12, ki jih jermenski transporter 14 potiska v smeri proti vstopnemu obračalu 3 tako, da njihove vzdolžne osi pri tem ležijo vzporedno z vzdolžno osjo vstopnega obračala 3, ki se vrti v smeri proti vzdolžnemu transporterju 4, ki mu sledi. Zaradi tega obdelovanec 12, ki leži najbližje vstopnemu obračalu 3, preide v njegovo območje, oziroma v območje nosilnih sklopov 56 in 115 na obračalnih kolesih 34 tako, da se eno večjo ploskvijo namesti na naslonski valj 41 ob nosilni plošči 50 in se nasloni na nosilni valj 52. Pri nadaljnji rotaciji vstopnega obračala 3 obdelovanec 12 leži na nosilnih valjih 52, naslonjen na naslonskih valjih 41. Pri tem za ustrezno sinhrono prilagajanje položaja nosilnih sklopov 56 in 115 skrbi vodljivi ležaj 58 na njihovi nosilni plošči 50, ki drsi po obsegu oblikovno značilne

-1818 kulise 45, delno po njenem zunanjem robu, delno znotraj žleba 59, ki jo v večinskem delu obsega obdaja. Radialno gibljivost sklopov 56 in 115 omogoča vrtišče 57, s katerim je nosilna plošča 50 gibljivo spojena obračalnim kolesom 34. Vsak posamezni nosilni sklop 115 ima dve nosilni plošči 50 in 54 s paroma valjev 41 in 52 ter 53 in 52 zato, da je položaj znotraj vstopnega obračala 3 stabilnejši. Ko obdelovanec 12 s vstopnim obračalom 3 potuje proti nekoliko višjemu nivoju, na katerem leži neskončna transportna veriga 5 z vpenjalnimi enotami 6, leži znotraj nosilnih sklopov 56 in 115 v pokončnem položaju, saj se je na tej poti obrnil za 90°. Na tej poti potuje obdelovanec 12 hkrati tudi pod poševnim valjčnim transporterjem 38, ki leži nekoliko nad nosilnimi sklopi 56 in 115 vstopnega obračala 3 ter hkrati tudi nad vpenjalnimi enotami 6 na neskončni transportni verigi 5. Pri tem poševni valjčni transporter 38 z gladkim valjem 89 zagotavlja stabilni položaj obdelovanca 12 znotraj vstopnega obračala 3, hkrati pa ga na gornjem nivoju z narebričenim valjem 88 potisne v območje najbližje vpenjalne enote 6 na neskončni transportni verigi 5, ki jo preko verižnega kolesa 60 žene pogon 15. Za njeno napenjanje služi napenjalec 61. Predhodno opisano je razvidno od sl. 2, do vključno sl. 10, velja pa za poljubno število obdelovancev 12, ki si v postopku sledijo v pravilnem zaporedju, postopek pa je tekoč in poteka sinhrono.

Zaradi zagotavljanja tekočega, torej netaktnega in sinhronega delovanja stroja po izumu, pogon 15 preko pogonske gredi 35 vstopnega obračala 3 razen njega hkrati žene tudi še vzdolžni transporter 4 ter neskončno transportno verigo 5 z vpenjalnimi enotami 6, preko nje pa še vzdolžni transporter 18, ki je nameščen v nadaljevanju. Prav tako sta sinhrono usklajena pogona 11 in 15.

Ko en konec obdelovanca 12, v pokončnem položaju in po predhodno opisanem načinu pripotuje v eno od mnogih vpenjalnih enot 6, ki so v nizu pritrjene na neskončno transportno verigo 5, ga izravnalni valj 32 potisne čelno ob stransko vodilno letev 86 in ga znotraj vpenjalne enote 6 pozicionira, dočim njegov drugi, nasprotni daljši del leži med

-1919 pripadajočimi sojemalci 17 na vzdolžnem transporterju 4. Nato ga vpenjalni mehanizem 116 pritisne ob naslonsko ploščo 71 ter ga znotraj vpenjalne enote 6 togo vpne.

Za pravočasno odpiranje in zapiranje vpenjalnega mehanizma 116 znotraj vpenjalne enote 6, služita krmilno polje 67 in krmilni indikator 68 znotraj nosilca 66, ki je pritrjen na vodilo 65 neskončne transportne verige 5, pri čemer je krmilni indikator 68 vstavljen skozi ohišje 64 vpenjalne enote 6 tako, da štrli nekoliko izven njega. Ko izravnalni valj 32 pritisne, v tem delu ležeč konec obdelovanca 12 ob stransko vodilno letev 86, krmilni indikator 68 sproži delovanje vpenjalnega mehanizma 116, pri čemer aktivira vpenjalna cilindra 69, ki nato potisneta nosilca 117 z čeljustjo 70 proti naslonski plošči 71. Na ta način čeljusti 70 pritisneta obdelovanec 12 ob naslonsko ploščo 71 in ga togo vpneta. Za enakomerno delovanje obeh čeljusti 70 na obdelovanec 12, služi škarjasti mehanizem, ki ga tvorita dve ročici 62. Postopek odpiranja vpenjalnih enot 6 poteka v obratnem vrstnem redu, signalizira pa ga prav tako krmilni indikator 68.

Obdelovanec 12 v pokončnem položaju, enostransko togo vpet v vpenjalni enoti 6 na neskončni transportni verigi 5, z drugim daljšim koncem pa vstavljen med sojemalce 17 vzdolžnega transporterja 4, v prečnem položaju in v premočrtni smeri potuje dalje proti in nato ob obdelovalnih enotah, ki jih tvorijo v zaporednem nizu nameščeni krožna žaga 7, profilno rezkalo 8 in nanašalec lepila 9. Krožna žaga 7 najprej poravna čelno ploskev soležnega konca obdelovanca 12, profilno rezkalo 8 izdela vanjo zobati oziroma klinasti profil poljubne oblike, nakar nanašalec lepila 9 nanj nanese ustrezno lepilo. S tem je profilirana čelna ploskev tega konca obdelovanca 12 pripravljena za čelno spojitev naslednjim obdelovancem 12.

Po predhodno opisani obdelavi ene čelne ploskve obdelovanca 12 v navedenih obdelovalnih enotah, ki imajo prednostno vsak svoj pogon in so nameščene ob neskončni transportni verigi 5 z vpenjalnimi enotami 6, ki poteka ob vzdolžnem transporterju 4, potuje obdelovanec 12

-2020 premočrtno v enakem položaju naprej proti naslednjim obdelovalnim enotam, saj sledi še profilna obdelava čelne strani na njegovem nasprotnem koncu. Na tej poti vpenjalna enota 6 sprosti do tedaj togo vpeti konec obdelovanca 12 tako, da se lahko ta ponovno giblje v prečni smeri na vzdolžnem transporterju 4, oziroma v smeri njegove vzdolžne osi. Ko obdelovanec 12 prispe do konca vzdolžnega transporterja 4, ga začne poševni transporter 16 s sojemalci 28 in pogonom 113, na še neobdelanem koncu, potiskati iz območja vzdolžnega transporterja 4 v območje vzdolžnega transporterja 18 s sojemalci 17, pri čemer potisne že obdelan konec obdelovanca 12 iz vpenjalne enote 6 na neskončni transportni verigi 5, vanjo pa potisne njegov še neobdelan konec. V tem primeru potuje obdelovanec 12 hkrati v vzdolžni in hkrati v prečni smeri, glede na vzdolžna transporterja 4 in 18. Ker so praviloma obdelovanci 12 različnih dolžin, jih je potrebno pred ponovno obdelavo čelno poravnati na še neobdelanem koncu.

Po vzdolžnem trasporterju 18 potuje obdelovanec 12 premočrtno dalje proti izravnalnemu valju 37. Pri tem je z neobdelanim koncem položen v neaktivirano vpenjalno enoto 6 na neskončni transportni verigi 5, dočim njegov drugi, daljši del z obdelanim koncem leži znotraj pripadajočih parov sojemalcev 17 na vzdolžnem transporterju 18 in je pomičen v smeri svoje vzdolžne osi. Ko obdelovanec 12 pride v območje izravnalnega valja 37, ta potisne njegov še neobdelan konec ob stransko vodilno letev 29 in ga čelno poravna, nakar ga vpenjalna enota 6 na tem delu neskončne transportne verige 5 togo vpne na način, ki je predhodno že opisan pri obdelovalnih enotah 7, 8 in 9. Sledi obdelava tega neobdelanega konca obdelovanca 12 v zaporedno nameščenih obdelovalnih enotah, krožni žagi 19, profilnem rezkalu 20 in nanašalcu lepila 21 na način in po postopku, ki je enak predhodno že opisanemu pri vzdolžnem transporterju 4. Po končani obdelavi vpenjalna enota 6 obdelovanec 12 sprosti, ki nato v pokončnem položaju prispe do izstopnega obračala 22.

-2121

Ko preide obdelovanec 12 v območje izstopnega obračala 22, ga prevzamejo nosilne ročice 77 na obračalnih kolesih 76 in ga po krožni poti obrnejo a 90° tako, da iz pokončnega položaja preide na vzdolžni transporter 23 v ležečem položaju, v katerem obdelovanec 12 leži na eni svoji večji ploskvi. Pri tem položaj nosilnih ročic 77 uravnava, oziroma sproti nastavlja vodljivi ležaj 85, ki drsi znotraj kanalne kulise 78 ter sledi njeni obliki in svoje gibanje prenaša na nosilne ročice 77 preko krmilne plošče 82, krmilnega verižnika 81 ter preko obračalnega verižnika 80, s katerim je povezan z verigo 83.

Ko obdelovanec 12 iz izstopnega obračala 22 preide na vzdolžni transporter 23, je čelno obdelan na obeh svojih koncih in je pripravljen za zaporedno oziroma dolžinsko spajanje profilno izvedenih čelnih ploskev z obdelovanci 12, ki mu v zaporedju sledijo. Po vzdolžnem transporterju 23 prispe obdelovanec 12 pod jermenski transporter 31, ki ga poganja pogon 25 z hitrostjo, ki je nekoliko večja od hitrosti vzdolžnega transporterja 23. S to povečano hitrostjo prispe obdelovanec 12 na valjčni transporter 24, ki leži prečno na vzdolžni transporter 23. Le ta s pomočjo pogona 26 in pritisnega transportnega kolesa 30 transportira obdelovanec 12 v neprikazano napravo za čelno spajanje in lepljenje teh spojev, ki pa ni predmet tega prijavljenega izuma. Po valjčnem transporterju 24 potuje obdelovanec 12 v smeri svoje daljše vzdolžne osi, kar je nasprotno njegovemu predhodnemu gibanju skozi stroj po prijavljenem izumu, ko je potoval prečno, oziroma v smeri svoje krajše prečne osi.

Claims (21)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Stroj za profilno obdelavo čelnih ploskev podolgovatih lesnih obdelovancev, sestavljen iz prečnega vstopnega in izstopnega valjčnega transporterja ter vmesnega podajalnega linijskega transporterja, gnanega s pomočjo neskončne transportne verige, znotraj katerega je nameščena vrtljiva naprava za obračanje obdelovancev, ki se sestoji iz pogonske gredi in nanjo pritrjenih obračalnih koles, ob njem pa stranske vodilne letve za čelno poravnavo obdelovancev ter fiksne obdelovalne enote, ob katerih se obdelovanci pomikajo premočrtno tako, da ležijo pravokotno nanje in so pri tem togo vpeti v vpenjalni pripravi, pri čemer obdelovalne enote tvorijo krožna žaga in profilno rezkalo v danem zaporedju, označen s tem, da so po celotnem obsegu poljubnega števila obračalnih koles (34) vstopnega obračala (3), v razmaku in po celotnem obsegu izvedeni nosilni sklopi (56) z vrtljivimi naslonskimi valji (41,52) znotraj nosilne plošče (50), na najmanj enem, prednostno čelnem obračalnem kolesu (34) pa so, prav tako po celotnem obsegu izvedeni nosilni sklopi (115) s paroma vrtljivih naslonskih valjev (41, 52) in (52,53) znotraj nosilnih plošč (50) in (54), ki so na obračalna kolesa krožno gibljivo pritrjeni v vrtišču (57), dočim je njihov vodljivi ležaj (58) gibljivo in vodljivo nameščen ob zunanji rob kulise (45) oziroma znotraj njenega žleba (59), ki jo obdaja po večjem delu obsega, pri čemer je prednostno ob vsakem obračalnem kolesu (34) izvedena najmanj ena kulisa (45); da ima neskončna transportna veriga (5), ki poteka med vzdolžnima transporterjema (4) in (18) s sojemalci (17), prednostno na vsakem svojem členu izvedeno in nanj preko ohišja (64) fiksno pritrjeno najmanj eno vpenjalno enoto (6), ki jo vzdolžno omejujeta najmanj dve, ena od druge nekoliko odmaknjeni ter fiksno pozicionirani vertikalni

   -2323 rebri, pri čemer je ob eno pritrjena fiksna naslonska plošča (71), ob njej nasprotno pa je pritrjen vpenjalni mehanizem (116) s parom škarjasto izvedenih ročic (62), ki sta z enim svojim koncem radialno gibljivo in preko somika (105), obdanega s povratno vzmetjo (63), spojeni v skupnem vrtišču (106), z drugim koncem pa sta prav tako radialno gibljivo, vendar ločeno in preko vrtišča (107) spojeni z najmanj enim vpenjalnim cilindrom (69) z čeljustjo (70), dočim je na nasprotno stran osnovne plošče ohišja (64) vpenjalne enote (6) nameščen in v zrcalnem položaju fiksno pritrjen par stranskih vodil (65), z vstavljenimi vodilnimi ležaji (72) neskončne transportne verige (5), z zunanje strani pa nanju fiksno pritrjenim nosilcem (66) z najmanj enim krmilnim poljem (67) in njemu pripadajočim krmilnim indikatorjem (68); da je v območju vstopnega obračala (3) in nekoliko nad vpenjalnimi enotami (6), na neskončni transportni verigi (5), nameščen najmanj en poševni valjčni transporter (38) z ogrodjem (43), znotraj katerega sta elastično in krožno gibljivo vstavljena najmanj en narebričeni valj (88) in najmanj en gladki valj (89) tako, da njuni vzdolžni osi omejujeta notranji kot, praviloma manjši od 180°, pri čemer sta enim svojim koncem skupaj vrtljivo in elastično v vrtišču (96) spojena z nihajnim vzvodom (46), ki je preko vrtišča (93) radialno gibljivo spojen z nosilcem (119), preko vrtišča (102) pa radialno in premočrtno gibljivo spojen z cilindrom (51) pritrjenim na nosilec (47) v vrtišču (99), dočim sta z nasprotnim koncem valja (88, 89) prav tako vrtljivo in elastično spojena z konzolama (94) oziroma (95), ki sta v vzdolžni in v prečni smeri gibljivo vstavljeni v pripadajoči stabilizator nihanja (97), pri čemer je narebričeni valj (88) preko verige (92) gnan z lastnim pogonom (90), gladki valj (89) pa je preko njemu pripadajoče verige (92) gnan z lastnim pogonom (91); da so obračalna kolesa (76) izstopnega obračala (22) izvedena v obliki verižnega kolesa s

   -2424 poljubnim številom zobatih izrastkov izvedenih po celotnem obsegu, pod poljubnim kotom nagnjenih v nasprotni smeri vrtenja, pri čemer je prednostno na vrhu vsakega zobatega izrastka in v vrtišču (80) radialno gibljivo pritrjena najmanj ena nosilna ročica (77), ki je preko neskončne verige (83) povezana s krmilnim verižnikom (81), na katerega je fiksno pritrjena najmanj ena krmilna plošča (82) in je skupaj z njim krožno gibljivo pritrjena na osnovno ploščo obračalnega kolesa (76) v vrtišču (110) tako, da sta pozicionirana nekoliko pod zobatim izrastkom in, da je gibljivi ležaj (85), ki je nameščen na vrhu krmilne plošče (82), vrtljivo in vodljivo vstavljen znotraj kanalne kulise (78), ki je nameščena ob eno večjo ploskev obračalnega kolesa (76) ter vzporedno z njim in, ki je fiksno pritrjena na nosilec (74).
2. 2. Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da ležijo vstopni transporter (1), vzdolžna transporterja (2) in (23) ter valjčni transporter (24) medsebojno v enaki višini, oziroma potekajo v isti ravnini, ki pa je praviloma nekoliko nižja od višine vzdolžnih transporterjev (4) in (18) ter neskončne transportne verige (5), ki prav tako ležijo medsebojno v enaki višini in potekajo v isti ravnini.
3. 3. Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da je število nosilnih sklopov (56) in število nosilnih sklopov (115) na pripadajočih obračalnih kolesih (34), znotraj istega vstopnega obračala (3), praviloma enako.
4. 4. Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da si naslonska valja (41, 52), znotraj nosilne plošče (50), nosilnega sklopa (56) na vstopnem obračalu (3), ležita en napram drugemu prednostno pod pravim kotom, kar enako velja tudi za para naslonski valjev (41, 52) in (52, 53) znotraj nosilnih plošč (50) in (54) nosilnega sklopa (115)
5. 5. Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da so vsa vrtišča (57) izvedena znotraj istega delilnega kroga, ki se nahaja nekoliko

   -2525 pod zunanjim krožnim robom obračalnih koles (34) vstopnega obračala (3), v poljubnem razmaku eno od drugega.
6. 6. Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da je kulisa (45) vstopnega obračala (3) v večjem delu obsega pravilne krožne, v manjšem delu obsega pa nepravilne radialne oblike in je njej enake oblike tudi žleb (59) v delu kjer jo obdaja, pri čemer so vse kulise (45) prednostno enake oblike in dimenzij in so praviloma oblike, ki je povsem enaka obliki kanalnih kulis (78) na izstopnem obračalu (22).
7. 7. Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da sta ročici (62) vpenjalnega mehanizma (116), na vpenjalni enoti (6), s pripadajočima vpenjalnima cilindroma (69) spojeni preko nosilca (117), na katerem se nahaja tudi vrtišče (107).
8. 8. Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da poteka neskončna transportna veriga (5), z vpenjalnimi enotami (6), od vstopnega obračala (3) do izstopnega obračala (22) tako, da ju na nek način obdaja.
9. 9. Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da konzoli (94, 95), s pripadajočima cilindroma (51), ležita prednostno pravokotno na vzdolžno os pripadajočega narebričenega valja (88) oziroma gladkega valja (89) valjčnega transporterja (38) in sta preko vrtišč (101) in (103) enim koncem premočrtno gibljivo spojeni z najmanj enim pripadajočim cilindrom (51), ki sta preko vrtišča (100) oziroma vrtišča (98) gibljivo spojena s pripadajočim nosilcem (48).
10. 10.Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da je na zunanjem koncu narebričenega valja (88) valjčnega transporterja (38) izveden vodilni naslon (104), z nekoliko navzgor upognjenim zunanjim robom.
11. 11.Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da je poševni valjčni transporter (38) po višini nastavljiv preko pogona (44), njegovo

    -2626 ogrodje (43) pa je fiksno pritrjeno na ogrodje (33) vstopnega obračala (3).
12. 12.Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da so nosilci (74) z enim koncem fiksno pritrjeni na ogrodje (73) izstopnega obračala (22).
13. 13.Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da imajo nosilne ročice (77) izveden izrez, ki je na obračalnih kolesih (76) obrnjen v smeri vrtenja izstopnega obračala (22).
14. 14.Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da k vsaki neskončni verigi (83) pripada najmanj en napenjalec (84), pritrjen na obračalno kolo (76) izstopnega obračala (22)..
15. 15.Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da je kanalna kulisa (78) izstopnega obračala (22) v večjem delu obsega pravilne krožne, v manjšem delu obsega pa nepravilne radialne oblike in je praviloma oblike, ki je identična obliki kulise (45) vstopnega obračala (3).
16. 16.Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da so vrtišča (110) izvedena po celotnem obsegu istega delilnega kroga na krožni osnovni plošči obračalnega kolesa (76) izstopnega obračala (22) in so praviloma med sabo enako oddaljena.
17. 17.Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da so vzdolžni transporterji (2, 4, 18) opremljeni s sojemalci (17), potekajočimi hkrati v vzdolžni in v prečni smeri.
18. 18.Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da je nad prostim vogalom vzdolžnega transporterja (4) in pod poljubnim kotom izveden najmanj en poševni transporter (16) s sojemalci (28), ki poteka v smeri vzdolžnega transporterja (18).
19. 19.Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da je za krožno žago (7) in profilnim rezkalom (8) ter za krožno žago (19) in profilnim rezkalom (20) nameščen najmanj en nanašalec lepila (9), oziroma nanašalec lepila (21).
20. 20.Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da pogon (15) hkrati in sinhrono poganja vstopno obračalo (3), vzdolžni transporter (4)

    -2727 in neskončno transportno verigo (5) z vpenjalnimi enotami (6), posredno preko nje pa še vzdolžni transporter (18), pri čemer je njegovo delovanje sinhrono usklajeno tudi s pogonom (11), ki poganja vstopni transporter (1) in vzdolžni transporter (2).
21. 21.Stroj po zahtevku 6, označen s tem, da je sleherna kulisa (45) fiksno pritrjena na najmanj en nosilec (40), ki je preko podstavka (42) spojen z ogrodjem (33) in, ki hkrati nosi celotno konstrukcijo vstopnega obračala (3).