SI21089A - Stroj za čelno spajanje in lepljenje podolgovatih lesnih obdelovancev z zobatimi čelnimi spoji in postopek v zvezi s tem - Google Patents

Abstract

Stroj za čelno spajanje in lepljenje podolgovatih lesnih obdelovancev z zobatimi čelnimi spoji in postopek v zvezi s tem, se sestoji iz pretočne stiskalnice (2) in vhodne transportne linije (1) ter rešuje problem enostavnega in kvalitetnega čelnega spajanja ter lepljenja obdelovancev (14), ki skozi njiju v zaporednem nizu potujejo hitro in tekoče, ne glede na morebitno še dovoljeno ukrivljenost in dimenzionalno odstopanje. To omogoča izvedba vstopnih transporterjev (3) in izstopnih transporterjev (4) transportne linije (1), ki so opremljeni z mehanizmi (8) za nastavitev stranskih verižnih enot (6) in (7) ter elastičnimi sklopi (28), pri čemer so znotraj stranskih verižnih enot (7) ali/in (6) nameščeni elastični vložki (20), znotraj pritisnih transporterjev (9) pa elastični vložki (77). Stiki med posameznimi vstopnimi transporterji (3), med posameznimi izstopnimi transporterji (4) in med transporterji (3) in (4) so prav tako elastične izvedbe in to s pomočjo nastavljivih vijakov (53) in (56), ki so nameščeni med fiksne konzole (51) oziroma (54) in med napenjalne konzole (52) in (55). Nadalje to omogoča izvedba vstopnih enot (84) in izstopnih enot (85) v pretočni stiskalnici (2), oziroma izvedba potisnih kolesnih parov (98) in (99) znotraj njih, ki jih hkrati poganja centralni pogonski sklop (86). V ta namen je vsak kolesni par (100, 101) in (102, 103) opremljen s parom gibljivih ročic (106, 107) oziroma (110, 111), cilindrom (104) za nastavitev tlaka, cilindrom (105) za nastavitev položaja, mehanizma (112) za nastavitev medsebojne razdalje. Potisni kolesni pari (98) imajo še cilinder (121) za regulacijo horizontalnega pomika ter merilec pomika (122), s katerima je povezan merilec sile (123), ki je nameščen na koncu zadnjega para potisnih koles (99).ŕ

Description

LEDINEK GREGOR Ulica Janka Semca 47 2000 Maribor Slovenija

STROJ ZA ČELNO SPAJANJE IN LEPLJENJE PODOLGOVATIH LESNIH OBDELOVANCEV Z ZOBATIMI ČELNIMI SPOJI IN POSTOPEK V ZVEZI S TEM

Predmet izuma je stroj za čelno spajanje in lepljenje podolgovatih lesnih obdelovancev z zobatimi čelnimi spoji in postopek v zvezi s tem, oziroma je natančneje stroj za stiskanje in lepljenje čelnih zobatih ploskev, ki se sestoji iz pretočne stiskalnice z elastično izvedenimi rotacijskimi elementi, pred katero je nameščena transportna linija, ki se sestoji iz več funkcionalno povezanih transportnih površin za transport obdelovancev, pri obeh pa je mogoče položaj posameznega prenosnega sklopa nastaviti.

Prijavljeni izum je po mednarodni patentni klasifikaciji predvidoma uvrščen v B 30B 3/04, B 30B 5/02, B 65G 15/14, B 65G 17/48 in B 30B 15/16.

Tehnični problem, ki ga rešuje izum, je takšna konstrukcija stroja, ki bo omogočala pretočni postopek spajanja in lepljenja lesnih obdelovancev s profilno izvedenimi, prednostno zobatimi čelnimi spoji, ne glede na morebitno neravnost, oziroma še dovoljeno osno ukrivljenost obdelovancev v vzdolžni ali/in prečni smeri, kakor tudi v primeru odstopanja obdelovancev od želenih dimenzij in to v tekočem, neprekinjenem zaporedju, z minimalnim medsebojnim trenjem ter minimalno izgubo energije.

Nam znani sta dve osnovni rešitvi stroja, oziroma načina čelnega spajanja in lepljenja podolgovatih lesnih obdelovancev, prednostno za zobate čelne spoje, ki sta že dalj časa v uporabi. Najstarejša znana rešitev je zasnovana na taktnem, torej prekinjajočem delovanju. V ta namen so čelne zobate ploskve vseh obdelovancev predhodno premazane z ustreznim lepilom in je stroj opremljen z najmanj dvema paroma vpenjalnih čeljusti, enim fiksnim in enim pomičnim v vzdolžni smeri. V postopku čelnega spajanja in lepljenja, taktno in v zaporedju premikajočih se podolgovatih obdelovancev, ima fiksna čeljust to nalogo, da togo vpne zadnji konec vodečega obdelovanca. Zatem pomična čeljust najprej vpne sprednji konec drugega obdelovanca, ki vodečemu sledi v nizu in ga nato potisne proti in tesno ob soležno čelno ploskev vodečega obdelovanca ter ju na ta način na tem mestu spoji in hkrati tudi zlepi. Postopek poteka torej z najmanj tremi vmesnimi prekinitvami. Opisani taktni postopek zaporednega spajanja in lepljenja poljubnega števila obdelovancev, ki si sledijo v nizu, se nato ciklusno ponavlja. Slabost oziroma pomanjkljivost te znane rešitve je predvsem v taktnem delovanju stroja, ki ne dovoljuje večje delovne zmogljivosti in je nadalje še v tem, da s tem strojem ni mogoče z zobatimi spoji spajati obdelovancev, ki so ukrivljeni ali odstopajo od zahtevanih dimenzij.

Pri drugi znani rešitvi, ki je sicer zasnovana tako, da omogoča pretočni način čelnega spajanja obdelovancev v zaporednem nizu, sta na stroj zaporedno nameščeni najmanj dve pritisni čeljusti. Obe imata to nalogo, da obdelovance pritiskata ob podlago. Slabost tega znanega načina je v velikem, oziroma močno povečanem trenju med obdelovancem, čeljustjo in drsno podlago, zaradi česar se zmanjša hitrost gibanja obdelovanca, zaradi trenja pa se pojavijo toplotne izgube in s tem izgube delovne energije. Obdelovanec, ki prvemu obdelovancu sledi, ima torej večjo potovalno hitrost, zato prvega dohiti, se vanj zaleti, se z njim čelno spoji in zalepi. Ta način obdelave zahteva visok vložek pogonske energije, da bi lahko z velikimi toplotnimi izgubami izvajali koristno delo čelnega stiskanja obdelovancev. Preveliko toploto, ki nastane zaradi močnega trenja, je potrebno med obdelavo odvajati, oziroma posamezne dele stroja ustrezno dodatno ohlajati.

Znane so tudi rešitve, ki v enem stroju obsegajo oba, predhodno opisana znana načina, pri katerih pa so slabosti enega in drugega načina združene.

Po izumu je problem rešen s strojem in postopkom za čelno spajanje in lepljenje podolgovatih lesnih obdelovancev z zobatimi čelnimi spoji in postopkom v zvezi s tem, ki se v bistvu sestoji iz pretočne stiskalnice z vstopno in izstopno enoto z lastnim pogonom ter potisnimi kolesnimi pari in se nadalje sestoji iz vhodne transportne linije z vstopnim in izstopnim transporterjem, ki si sledita v zaporedju in, ki ju tvorita nastavljivi stranski verižni enoti ter pritisni transporter z mehanizmom za nastavitev. V nadaljevanju bo izum natančneje opisan na prednostnem izvedbenem primeru in slikah, ki prikazujejo:

sl. 1 stroj po izumu, v narisu in v ortogonalni projekciji sl. 2 transportna linija po izumu, v narisu in v ortogonalni projekciji sl. 3 enako, kot v sl. 2, samo v tlorisu sl. 4 vstopni transporter transportne linije v prečnem prerezu A-A sl. 5 enako, kot v sl. 4, samo v prečnem prerezu C-C sl. 6 stranski verižni enoti vstopnega transporterja z mehanizmom za nastavljanje v detailu E sl. 7 elastični sklop vstopnega transporterja v narisu, detail F sl. 8 izstopni transporter transportne linije v prečnem prerezu B-B sl. 9 pritisni transporter z mehanizmom za nastavitev vstopnega in/ali izstopnega transporterja, v delnem vzdolžnem prerezu sl. 10 nosilni transporter izstopnega transporterja v prečnem prerezu sl.l 1 stičišče med vstopnim in izstopnim transporterjem v tlorisu, detail D sl. 12 enako, kot v sl. 11, samo v narisu z ene strani, detail G sl. 13 enako, kot v sl. 11, samo v narisu z nasprotne strani, detail H sl. 14 vstopni in izstopni del pretočne stiskalnice po izumu, v tlorisu sl. 15 enako, kot v sl. 14, samo v narisu in v prerezu K-K sl. 16 vstopni del pretočne stiskalnice v prečnem prerezu I-I sl. 17 izstopni del pretočne stiskalnice v prečnem prerezu J-J sl. 18 par pritisnih koles vstopnega in/ali izstopnega dela pretočne stiskalnice v narisu sl. 19 enako, kot v sl. 18, samo v tlorisu sl.20 enako, kot v sl. 18, samo v pogledu od spredaj sl.21 linearna vodilna letev para pritisnih koles v detailu L sl.22 energetski diagram pretočne stiskalnice po izumu sl.23 energetski diagram pretočne stiskalnice po znani rešitvi

Kot je prikazano na sl. 1, stroj za čelno spajanje in lepljenje podolgovatih lesnih obdelovancev z zobatimi čelnimi spoji tvorita vhodna transportna linija 1 in pretočna stiskalnica 2, ki si sledita v zaporednem nizu in, ki sta med sabo prehodno spojeni tako, da lahko podolgovati obdelovanci 14 skozi njiju tekoče in v danem zaporedju potujejo, praviloma v smeri svoje vzdolžne osi.

Transportna linija 1 se sestoji iz najmanj enega ali več vstopnih transporterjev 3 in praviloma iz enega, lahko pa tudi več izstopnih transporterjev 4, ki si sledijo v zaporednem nizu vzdolž iste sredinske osi in se praviloma med sabo dotikajo. Sleherni vstopni transporter 3 in izstopni transporter 4 tvorita stranski verižni enoti 6 in 7 s pogonom 11 in pogonom 12 ter pritisni transporter 9 s pogonom 13, vsi skupaj pa so nameščeni na ogrodje 5. Istovrstne stranske verižne enote 6, oziroma 7, si sledijo v pravilnem vzdolžnem zaporedju, raznovrstne stranske verižne enote 6 in 7 pa oblikujejo pare, ki si v medsebojnem razmaku ležijo nasproti. Ti pari stranskih verižnih enot 6 in 7 ležijo vzporedno z ogrodjem 5, pritisni transporter 9 pa leži pravokotno na vsak ta posamezen par. Opisano je prikazano na sl. 2, sl. 3 in sl. 4.

Kot je predhodno že povedano, so stranske verižne enote 6, 7 na ogrodje 5 vstopnega transporterja 3 nameščene v parih, v medsebojnem razmaku in v horizontalnem položaju. Stranske verižne enote 6 so preko drsnih ležajev 15 pritrjene na pomične konzole 23, stranske verižne enote 7 pa preko drsnih ležajev 16 na pomične konzole 24 z maticami 27. Stranske verižne enote 6 so s pomočjo drsnih ležajev 15 gibljivo nameščene na drsna vodila 17, stranske verižne enote 7 pa s pomočjo drsnih ležajev 16 prav tako gibljivo na drsna vodila 18. Drsna vodila 17 in 18 so fiksno pritrjena na ogrodje 5 v prečni smeri in v medsebojnem razmaku. Med drsna vodila 17 in 18 je nameščen in na ogrodje 5 fiksno pritijen sklop nosilnih letev 19, ki potekajo vzdolž vstopnega transporterja 3. Konzole 23 so med sabo in v vzdolžni smeri povezane s pogonsko gredjo 136, na katero so nameščena polževa gonila 26. Vsak posamezen par konzol 23, 24 je prečno gibljivo povezan z mehanizmom 8 za nastavljanje stranskih verižnih enot 6, 7, ki je opremljen z elastičnim sklopom 28. Velja, da ima vsak vstopni transporter 3 najmanj dva mehanizma 8, za nastavitev stranskih verižnih enot 6 in 7 ter najmanj dva pritisna transporterja 9 z mehanizmom 10 za njegovo nastavitev. Mehanizmi 8 in pritisni transporterji 9 praviloma ležijo en napram drugemu pod pravim kotom. Opisano je prikazano na sl. 5 in sl. 6.

Stranska verižna enota 6 se sestoji iz fiksnega somika 21, ki je vstavljen v drsno pušo 39 in pritijen na drsni ležaj 15, oba pa prekriva pokrov 41. Na pušo 39 je z bočne strani fiksno pritijen okvir 33, na katerega je z zunanje strani pritijeno vodilo 31 z neskončno transportno verigo 29. Na notranjo stran okvirja 33 je pritrjena distančna letev 35 z vodilom 31, po katerem poteka neskončna transportna veriga 29 s pogonom 11. Vodilo 31 z neskončno transportno verigo 29 torej obdaja poljubno število drsnih puš 39 s somiki 21, pritrjenih na pripadajoče drsne ležaje 15 in to vzdolž cele dolžine vstopnega transporterja 3.

Stranska verižna enota 7 se, podobno kot predhodno opisana stranska verižna enota 6, sestoji iz fiksnega somika 22, ki je vstavljen v drsno pušo 40 in pritrjen na drsni ležaj 16, oba pa prekriva pokrov 42. Na pušo 40 je bočne strani fiksno pritijen okvir 34, na katerega je z zunanje strani pritrjeno vodilo 32 z neskončno transportno verigo 30 in njenim pogonom 12. Z notranje strani je na okvir 34 poveznjen nosilni profil 36, kije z enim krakom fiksno pritrjen na drsni ležaj 16, z drugim pa na premočrtno gibljivi vodilni somik 37 z matico 38. Na nosilni profil 36 je z zunanje strani fiksno pritijeno vodilo 32, po katerem poteka neskončna transportna veriga 30. Tudi v tem primeru vodilo 32 in neskončna transportna veriga 30 obdajata poljubno število drsnih puš 40 s somiki 22, pritrjenih na pripadajoče drsne ležaje 16, vzdolž cele dolžine vstopnega transporterja 3. V prazen prostor med okvirjem 34 in nosilnim profilom 36 je nameščen elastični vložek 20, prednostno votle, lahko pa tudi polne izvedbe, poljubnega preseka, zaprt na obeh koncih in sega praviloma po celi dolžini vstopnega transporterja 3. V prednostnem izvedbenem primeru izuma je elastični vložek 20 izvedbe votle, podolgovate cevi, delujoče na principu pnevmatike, katere trdnost, oziroma elastičnost določa tlak zraka v njej. Opisano je prikazano na sl. 4 in sl. 6. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko elastični vložek 20 izveden iz več kosov in je lahko vstavljen tudi znotraj verižne enote 6, lahko pa tudi znotraj obeh verižnih enot 6 in 7.

Predhodno že omenjeni mehanizem 8 za nastavitev stranskih verižnih enot 6 in 7, se v bistvu sestoji iz navojnega vretena 25, ki ima na enem koncu izvedeno polževo gonilo 26, na drugem prostem koncu pa elastični sklop 28. Polževo gonilo 26 je v prijemu s pogonsko gredjo 136, ki je vpeta v konzolo 23. Na navojno vreteno 25 je nameščena matica 27, kije fiksno vstavljena v konzolo 24. Opisano je prikazano na sl. 5.

Elastični sklop 28 je prednostno nameščen izven ogrodja 5 vstopnega transporterja 3, pri čemer navojno vreteno 25 v delu regulacijskega vijaka 62 poteka skozi navojno pušo 60, njen prosti konec z regulacijskim vijakom 63 pa poteka skozi navojno pušo 61. Obe navojni puši 60 in 61 sta vstavljeni v ogrodje 5 in vanj fiksno pritrjeni. Na navojno vreteno 25 sta, med regulacijska vijaka 62 in 63, nataknjeni tlačni vzmeti 64 in 65, ki ju loči vmesna matica 59 z ročico 58. Pod matico 59 je na ogrodje 5 fiksno pritijena ploščica 57 z utorom 137, v katerega sega daljši krak ročice 58. Opisano je prikazano na sl. 7.

Pravokotno na delovno površino vstopnega transporterja 3, oziroma na sklop nosilnih letev 19, je nameščen pritisni transporter 9 z mehanizmom 10 za njegovo nastavljanje, ki je elastično vpet na ogrodje 5, poganja pa ga pogon 13. Pritisni transporter 9 sega nekoliko nad stranski verižni enoti 6 in 7, njegova vzdolžna središčna os pa je praviloma skladna z vertikalno središčno osjo sklopa nosilnih letev 19. Pritisni transporter 9 je preko verižnega kolesa 61, s kotalnima ležajema 69 in 70 tesno nataknjen na pogonsko gred 68 pogona 13. Na okvir 74, ki obdaja verižno kolo 61, je s spodnje strani nameščen in nastavljivim vijakom 78 pritijen nosilni profil 75, z distančnikom 76 na notranji steni. V prazen prostor med okvirjem 74 in distančnikom je vstavljen elastični vložek 77, za katerega veljajo enake značilnosti, kot so predhodno že opisane pri elastičnem vložku 20, znotraj stranske verižne enote 7. Na zunanjo steno okvirja 74 in na zunanjo steno nosilnega profila 75 je po celotnem njunem obsegu pritrjeno vodilo 73, po katerem poteka neskončna transportna veriga 72. Z druge strani je pritisni transporter 9 premočrtno gibljivo povezan z mehanizmom 10 za njegovo nastavitev. Opisano je prikazano na sl. 4 in sl. 9.

Na sl. 8 je prikazan izstopni transporter 4, ki se od konstrukcije vstopnega transporterja 3 razlikuje samo v tem, da ima v svoji delovni ploskvi na ogrodju 5, med stranskimi verižnimi enotami 6 in 7 ter pod pritisnimi transporterji 9, izveden še nosilni transporter 66, ki ga poganja najmanj en pogon 67, kar je prikazano na sl. 10. Na sleherno gred 79 je tesno in v razmaku nataknjen par verižnih koles 80, ki jih, vsakega zase, obdaja neskončna transportna veriga 82. Nad ogrodjem 5 potekajo neskončne transportne verige 82 znotraj oziroma po pripadajočih vodilih 83, pod ogrodjem 5 pa neposredno preko verižnih koles 80. Sleherni par verižnih koles 80 je z obeh strani obdan s kotalnim ležajem 81. Za stranske verižne enote 6 in 7, s pripadajočim mehanizmom 8 za njihovo nastavitev, za elastične sklope 28 ter za pritisne transporterje 9 z mehanizmom 10 za nastavitev, ki pripadajo izstopnemu transporteiju 4, velja povsem enak opis, ki ga je zaslediti pri predhodno že omenjenemu vstopnemu transporterju 3. Iz tega razloga ti opisi niso ponovljeni.

Na sl. 11, sl. 12 in sl. 13 je prikazano stičišče med dvema, zaporedno nameščenima vstopnima transporteijema 3, ki je povsem identično stičišču med vstopnim transporterjem 3 in izstopnim transporterjem 4 in prav tako identično stičišču med dvema izstopnima transporteijema 4. Za lažje razumevanje izuma bo opis temeljil na stičišču med vstopnim transporteijem 3 in izstopnim transporterjem 4 in velja za vse navedene kombinacije stičišč. Na začetku in koncu vsakega vstopnega transporterja 3 se nahaja par verižnih koles 47 in 48, s pripadajočima neskončnima transportnima verigama 29 in 30 tako, da ena vzdolžna polovica oblikuje stransko verižno enoto 6, druga vzdolžna polovica pa stransko verižno enoto 7. Par verižnih koles 47, 48 leži horizontalno pravokotno na vzdolžno os vstopnega transporteija 3. Stransko verižno enoto 6 tvori torej par verižnih koles 47, ki sta ena od druge v vzdolžni smeri poljubno oddaljeni, obdaja in povezuje pa ju enotna neskončna transportna veriga 29. Temu identično sestavlja stransko verižno enoto 7, vstopnega transporterja 3, par verižnih koles 48, ki ju obdaja in povezuje enotna neskončna transportna veriga 30. Stranski verižni enoti 6 in 7 pa sta, v prečni smeri, ena od druge odmaknjeni za poljubno horizontalno razdaljo, ki predstavlja delovno širino vstopnega transporterja 3.

Kot je opisano pri vstopnem transporterju 3 velja tudi za izstopni transporter 4 s tem, da se na njegovem začetku in koncu nahaja par verižnih koles 49 in 50, s pripadajočima neskončnima transportnima verigama 29 in 30, ki na ta način oblikujejo stranski verižni enoti 6 in 7. Par verižnih koles 49, 50 leži napram vzdolžni osi vstopnega transporterja 3 enako, kot je predhodno že opisano pri paru verižnih koles 47, 48. Tudi v tem primeru velja, da stransko verižno enoto 6, v vzdolžni smeri sestavlja par, med sabo poljubno oddaljenih verižnih koles 49, ki ju obdaja in povezuje enotna, neskončna transportna veriga 29. Temu identično sestavlja stransko verižno enoto 7, izstopnega transporterja 4, par verižnih koles 50, ki ju prav tako obdaja in povezuje enotna, neskončna transportna veriga 30.

Kot je predhodno že opisano, se dve sosednji, v danem vzdolžnem zaporedju nameščeni stranski verižni enoti 6 in/ali 7, tako pri vstopnem transporterju 3, kot tudi pri izstopnem transporterju 4, v vzdolžni smeri medsebojno stikata na način, ki je opisan v nadaljevanju. Ta opis posledično velja tudi za vzdolžno kombinacijo stranskih verižnih enot 6 in/ali 7 med vstopnini transporterjem 3 in med izstopnim transporterjem 4, ne glede na število enih ali/in drugih, znotraj transportne linije 1. Vendar bo opis tega stičišča, kot je že prej povedano, prikazan na zaporednem, vzdolžnem stiku, oziroma spoju dveh sosednjih, stikajočih se stranskih verižnih enot 6 in dveh sosednjih, stikajočih se stranskih verižnih enot 7, ki velja tako za zaporedno sestavo dveh ali več vstopnih transporterjev 3 in/ali dveh ali več izstopnih transporterjev 4, kot tudi za njuno medsebojno kombinacijo.

Stranski verižni enoti 6 vstopnega transporterja 3 in izstopnega transporterja 4, postavljenih v pravilnem zaporedju, se stikata preko nastavljivega vijaka 56, ki je vstavljen v konzolo 54 na verižnem kolesu 47, nalega pa na konzolo 55 na verižnem kolesu 49. Torej je z konzolo 54 in vijakom 56 opremljeno vsako zadnje verižno kolo predhodnjega vstopnega transporterja 3 in/ali izstopnega transporterja 4 in je z konzolo 55 opremljeno vsako prvo verižno kolo 49 naslednjega vstopnega transporteija 3 in/ali izstopnega transporterja 4. Kot je že povedano, je nastavljivi vijak 56 prednostno vstavljen v konzolo 54 tako, da leži pravokotno na nasprotni rob konzole 55 in. da gaje mogoče regulirati. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko opisano izvedeno tudi kako drugače. Tudi tako, da sta konzoli 54 in 55 obrnjeni in, da je vijak 56 vstavljen v 55 in leži na 54. Stranski verižni enoti 6 v opisanem primeru oblikujeta torej polovico vstopnega transporterja 3, oziroma izstopnega transporterja 4.

Podobno velja za stranski verižni enoti 7, ki oblikujeta drugo polovico transporterja 3 in/ali 4 s tem, da sta konzoli 51 in 52 z nastavljivim vijakom 53, na verižnem kolesu oziroma 50, nameščeni zrcalno, glede na prej omenjeni konzoli 54 in 55 pri stranskih verižnih enotah 6. Tudi v tem primeru sta lahko konzoli 51 in 52 izvedeni kako drugače, obrnjeni in z vijakom 53 v konzoli 52.

Za vsak vstopni in izstopni transporter 3 in 4 znotraj transportne linije 1 velja, da nastavitev stranskih verižnih enot 6 in 7 omogoča mehanizem 8 z drsnima ležajema 15 in 16 ter elastični sklop 28, potrebno delovno elastičnost stranskih verižnih enot 6 in 7 pa zagotavlja elastični vložek 20 znotraj stranske verižne enote 7. Nastavitev vertikalnega pritisnega transporteija 9 pa omogoča mehanizem 10, njegovo delovno elastičnost pa elastični vložek 77 znotraj transporteija 9.

Transportni liniji 1 v nadaljevanju sledi pretočna stiskalnica 2. Kot je prikazano na sl. 14 in sl. 15, se pretočna stiskalnica 2 v bistvu sestoji iz najmanj ene ali več vstopnih enot 84 in iz najmanj ene ali več izstopnih enot 85, ki si linearno pretočno sledijo v pravilnem zaporedju, znotraj iste vzdolžne osi in so nameščene na fiksno ohišje 97. Na koncu ohišja 97, oziroma tik za zadnjo izstopno enoto 85, je nameščen merilec sile 123. Vsaki vstopni enoti 84 pripadata najmanj dva ali več potisnih kolesnih parov 98, vsaki izstopni enoti 85 pa najmanj dva ali več potisnih kolesnih parov 99, obe enoti 84 in 85 pa imata prednostno isti pogonski sklop 86, nameščen na ogrodje 93.

-1010

Pretočno stiskalnico 2 poganja pogonski sklop 86 in to s pomočjo pogonskega motoija 87. V principu je pogonski sklop 86 konstruiran tako, da ločeno poganja vsak potisni kolesni par 98 znotraj vstopne enote 84 in hkrati tudi vsak potisni kolesni par 99 znotraj izstopne enote 85, na način, ki je opisan v nadaljevanju.

Pogonski motor 87 poganja kotna gonila 88, za pogon potisnih kolesnih parov 98 znotraj vstopne enote 84 in hkrati poganja kotna gonila 89, za pogon potisnih kolesnih parov 99 znotraj izstopne enote 85. To pomeni, da ima vsak par potisnih koles 98 svoje komo gonilo 88 in, da ima vsak kolesni par 99 svoje kotno gonilo 89. Kotna gonila 88 so medsebojno povezana s transmisijskimi gredmi 130, kotna gonila 89 pa povezujejo transmisijske gredi 131. Kotna gonila 88 pa z kotnimi gonili 89 povezuje transmisijska gred 92 tako, da povezuje zadnje kotno gonilo 88 s prvim kotnim gonilom 89. V primeru pogona potisnih kolesnih parov 98 vstopne enote 84, je vsako kotno gonilo 88 spojeno z diferencialnim gonilom 90, ki ima lasten pogon 94. Diferencialno gonilo 90 je dalje spojeno z zobniškim gonilom 91, ki je preko kardanskih gredi 95 in 96 ter ročic 106 in 107 rotacijsko povezano s potisnim kolesnim parom 98, ki ga tvorita zgornje kolo 100 in spodnje kolo 101. Pri tem je kardanska gred 95 spojena s kolesom 100, kardanska gred 96 pa s kolesom 101. Med ročicama 106 in 107 je vstavljen cilinder 104, za uravnavanje tlaka med kolesom 100 in med kolesom 101. Ročica 106 je na ogrodje 108, potisnega kolesnega para 98 vstopne enote 84, vezana preko vrtišča 132.

V primeru pogona potisnih kolesnih parov 99 izstopne enote 85, je vsako kotno gonilo 89 prav tako spojeno s svojim zobniškim gonilom 91, ki nima lastnega pogona. Zobniško gonilo 91 je preko kardanskih gredi 95 in 96 ter ročic 110 in 111 rotacijsko povezano s pripadajočim potisnim kolesnim parom 99, ki ga tvorita zgornje kolo 102 in spodnje kolo 103. Pri tem je kardanska gred 95 spojena s kolesom 102, kardanska gred 96 pa s kolesom 103. Med ročicama 110 in 111 je prav tako vstavljen cilinder 104, za uravnavanje tlaka med kolesom 102 in med kolesom 103. Opisano je prikazano na sl. 14, do vključno sl. 17.

Iz sl. 18 je razvidno, daje v paru potisnih koles 98 ročica 106 z enim koncem gibljivo spojena z zgornjim kolesom 100, preko vrtišča 132 pa je z drugim koncem gibljivo pritijena na ogrodje 108. Ročica 107, kije z enim koncem gibljivo spojena s spodnjim

-1111 kolesom 101, pa je preko vrtišča 133 z drugim koncem prav tako gibljivo pritrjena na ogrodje 108. Ogrodje 108 je na fiksnem ohišju 97 pretočne stiskalnice 2 izvedeno tako, da je premočrtno pomično, v smislu drsnega ležaja. Potreben pritisk med kolesoma 100 in 101 uravnava cilinder 104, ki je z enim koncem gibljivo vpet v ročico 106 zgornjega kolesa 100, z drugim koncem pa je prav tako gibljivo vpet v ročico 107, ki pripada spodnjemu kolesu 101. Pravilen položaj spodnjega kolesa 101 zagotavlja cilinder 105, ki je gibljivo pritrjen med ohišje 97 in med ročico 107. Za nastavitev razdalje med kolesoma 100 in 101 služi mehanizem 112, kije nihajoče pritrjen med ohišje 97 in med ročico 107.

Podobno, kot par potisnih koles 98 vstopne enote 84, je na sl. 18 prikazan hkrati tudi potisni kolesni par 99 izstopne enote 85, ki pa je prednostno izveden na identičen način. Tako je tudi v tem primeru ročica 110 zgornjega kolesa 102, preko vrtišča 134 gibljivo spojena z ogrodjem 109. Na ogrodje 109 je prav tako gibljivo pritrjena ročica 111 in to preko vrtišča 135. Pravilen pritisk med kolesoma 102 in 103 uravnava cilinder 104, kije z enim koncem in preko vrtišča 134 gibljivo pritrjen na 109, dočim je z drugim koncem preko vrtišča 135 gibljivo pritrjen na ročico 111. Pravilno lego, oziroma položaj spodnjega kolesa 103 določa cilinder 105, kije gibljivo pritrjen med fiksno ohišje 97 in gibljivo ročico 111. Mehanizem 112, ki je nihajno pritijen med ohišjem 97 in ročico 111, je namenjen za nastavitev medsebojne razdalje med zgornjim kolesom 102 in med spodnjim kolesom 103 potisnega para koles 99.

Ob ročici 106, oziroma ob ročici 110, je vertikalno nameščen pritisni čevelj 114 z mehanizmom 115 za njegovo nastavitev, ki ga poganja pogon 116. Velja torej, da ima vsak pritisni čevelj 114 svoj mehanizem 115, vse mehanizme 115 pa poganja skupni, iziroma centralni pogon 116. Med pripadajočim parom ročic 106, 107 oziroma 110, 111 se nahaja drsna plošča 113, pritrjena na ohišje 97.

Na sl. 19, sl. 20 in sl. 21 je prikazano, daje ogrodje 108 potisnega kolesnega para 98 na fiksno ohišje 97 pretočne stiskalnice 2 vezano tako, daje med ogrodje 108 in med ohišje 97 fiksno nameščena najmanj ena linearna vodilna letev 124 in to na obeh straneh ter vzdolž dolžine delovnega hoda potisnega kolesnega para 98. Nad vsako vodilno letvijo 124 sta na ogrodje 108 nameščena vsaj dva linearna ležaja 125, prav tako na obeh straneh in vzdolž celotnega potisnega kolesnega para 98. Med ohišje 97

-1212 in med ogrodje 108 je gibljivo vpet cilinder 121 in to najmanj po eden na obeh straneh potisnega kolesnega para 98. Velja, da ima vsak sklop potisnega kolesnega para 98 svoj cilinder 121 za regulacijo njegovega horizontalnega pomika, par linearnih vodilnih letev 124 in pripadajoča para linearnih ležajev 125.

Vzdolž drsne plošče 113 in vzporedno z njo potekata bočni letvi 117 in 118, ki sta ena od druge poljubno oddaljeni. Za nastavitev bočne letve 117 služi mehanizem 119, za nastavitev bočne letve 118 pa mehanizem 120 in to vzdolž cele dolžine pretočne stiskalnice 2. Posamezni mehanizmi 119 so med sabo spojeni z drogovi 126 in gnani s pogonom 128. Prav tako so posamezni mehanizmi 120 med sabo spojeni z drogovi 127 in gnani s pogonom 129.

Glede na predhodno opisano torej velja, da vsakemu potisnemu kolesnemu paru 98, znotraj vstopne enote 84, pripada tudi par hidravličnih cilindrov 121 za njegovo horizontalno gibanje. Sleherni kolesni par 98 predstavlja samostojno zaključeno celoto, kolesni pari 98 pa med sabo niso povezani, ampak so vsak zase povsem ločeno izvedeni. To omogoča kolesnim parom 98, da se znotraj vstopne enote 84 gibljejo v horizontalni smeri povsem samostojno, neodvisno in povsem različno drug od drugega.

Povsem drugače je pri potisnih kolesnih parih 99, ki so znotraj izstopne enote 85 med sabo togo povezani tako, daje njihovo gibanje v horizontalni smeri enovito, sinhrono oziroma harmonično.

Za zadnjim parom koles 99 je praviloma nameščen merilec sile 123, ki ima povsem isto vlogo, kot hidravlični cilindri 121 in 122 pri potisnem kolesnem paru 98. Velja, da je merilec sile 123 pred začetkom stiskanja nastavljen na določeno silo, katere vrednost je odvisna predvsem od preseka obdelovanca 14, oblike zob na čelnih spojih ter od materiala, iz katerega je obdelovanec 14.

V nadaljevanju sledi opis postopka čelnega spajanja in lepljenja zobatih ploskev, med podolgovatimi, v nizu potujočimi lesnimi obdelovanci 14, s strojem po prijavljenem izumu. Skozi ta opis bo tudi natančneje opisana njegova vloga ter inovativna elastična

-1313 konstrukcija, ki predstavlja bistvo izuma in, ki jo je mogoče dovolj nazorno opisati le, če se spremlja postopek in potovanje obdelovancev 14 skozi ta stroj.

Obdelovanci 14, ki so predhodno obojestransko čelno že ozobljeni, z zobmi različnih profilov, na katere je predhodno naneseno ustrezno lepilo, tekoče prihajajo iz stroja za njihovo izdelavo, ki pa ni predmet tega izuma in zato tudi ni opisan.Tako predobdelani obdelovanci 14 so praviloma enakih debelin in širin, lahko pa so različnih dolžin. Prednostno so štirikotnih, lahko pa so tudi drugih poljubnih presekov. En za drugim v nizu pripotujejo na stroj po prijavljenem izumu tako, da najprej prispejo na njegovo transportno linijo 1, po njej pa dalje v in skozi pretočno stiskalnico 2, saj sta transportna linija 1 in stiskalnica 2 med sabo pretočno povezani. Povedano je opisano v nadaljevanju.

Pri vstopu v transportno linijo 1 obdelovanci 14, v danem linearnem in soosnem zaporedju najprej prispejo v vstopni transporter 3. Čelne, zobato izvedene ploskve obdelovancev 14 si tako sledijo v nizu, ena od druge odmaknjene za dolžino istega obdelovanca 14, oziroma za velikost razmaka med sosednjima obdelovancema 14, ki si sledita. Pri tem obdelovanci 14, praviloma s svojo eno večjo ploskvijo, ležijo in drsijo po sklopu nosilnih letev 19, njihova skupna vzdolžna os pa je vzporedna z vzdolžno osjo transportne linije 1.

Znotraj vstopnega transporterja 3 se obdelovanci 14 nahajajo v objemu stranskih verižnih enot 6 in 7 ter pritisnega transporterja 9, ki nanje pritiskajo z določeno silo, ki je predhodno nastavljena na optimalni prečni presek obdelovancev 14. Stranski verižni enoti 6 in 7, ki ju poganjata pogona 11 in 12 ter pritisni transporter 9, ki ga poganja pogon 13, preko pripadajočih neskončnih transportnih verig 29, 30 in 72, obdelovance 14 potiskajo proti izstopnemu transporterju 4 in nato dalje proti pretočni stiskalnici 2.

Omenjena predhodna nastavitev se opravi pred vklopom stroja po izumu, torej pred začetkom transportiranja obdelovancev 14 po transportni liniji 1, oziroma skozi vstopni transporter 3 in izstopni transporter 4. Pri tem se nastavitev stranskih verižnih enot 6 in 7 izvede z mehanizmom 8 in elastičnim sklopom 28, ob upoštevanju

-1414 določene širine obdelovancev 14 in to s pomočjo polževih gonil 26, ki si sledijo v danem zaporedju, medsebojno pa jih povezuje pogonska gred 136, katero poganja lasten pogon, ki pa ni prikazan. To pomeni, daje vsako polževo gonilo 26 opremljeno z navojnim vretenom 25, ki ima na drugem koncu elastični sklop 28. Pri vrtenju navojnega vretena 25 se matica 29, ki leži znotraj elastičnega sklopa 28, ne premika in je vedno v enakem položaju. Ob vrtenju navojnega vretena 25 se v ustrezno smer, navznoter ali navzven, pomika tudi stranska verižna enota 6, kar omogočata drsni ležaj 15 in drsno vodilo 17. Z vrtenjem navojnega vretena 25 se hkrati izvrši tudi predhodna nastavitev stranske verižne enote 7 in to s pomočjo matice 27, ki je z njo povezana preko konzole 24, Pri tem prečni pomik stranske verižne enote 7 omogočata drsni ležaj 26 in drsno vodilo 18. Istočasno predhodno nastavitev stranskih verižnih enot 6 in 7 omogoča navojno vreteno 25 z levim in desnim navojem, pri čemer se na delu leve navojnice nahaja matica 27, na delu desne navojnice pa matica 59 ali obratno. Pri tem je pomembno to, da se pri vrtenju navojnega vretena 25 v eno smer verižni enoti 6 in 7 enakomerno približujeta, pri vrtenju v nasprotno smer pa se enakomerno oddaljujeta. Velja pravilo, da sta stranski verižni enoti 6 in 7 v vsakem položaju, v katerem se trenutno nahajata, od vzdolžne središčne osi obdelovancev 14 oddaljeni za enako razdaljo.

Po predhodni nastavitvi stranskih verižnih enot 6 in 7 sledi še nastavitev pritisnega transporterja 9 s pomočjo njegovega mehanizma 10 in sicer v odvisnosti od debeline oziroma višine obdelovancev 14. Velja pravilo, da ima vsak vstopni transporter 3 in vsak izstopni transporter 4 najmanj dva mehanizma 8 za nastavitev stranskih verižnih enot 6 in 7 ter najmanj dva pritisna transporterja 9 z mehanizmom 10 in, da se hkrati z nastavitvijo vstopnih transporterjev 3 opravi tudi nastavitev izstopnih transporterjev 4. S tem je, pred začetkom postopka stiskanja, nastavljena celotna transportna linija 1.

Pri tem pa velja v praksi pravilo, da se opisane predhodne nastavitve transportne linije 1 opravijo tako, da je razdalja med stranskima verižnima enotama 6 in 7 ter razdalja med pritisnim transporterjem 9 in sklopom nosilnih letev 19, nekoliko manjša od širine in višine obdelovancev 14. Na ta način se poveča pritisk na bočni ploskvi in čelno ploskev obdelovancev 14, kar je tudi pogoj za potreben pomik obdelovancev 14 skozi transporterje 3 in 4. Pri tem je transportna linija 1, z vstopnimi transporterji 3 in

-1515 izstopnimi transporterji 4 konstruirana tako, da omogoča še dovoljena odstopanja obdelovancev 14 po širini in debelini, kot tudi njihovo ukrivljenost po vzdolžni osi. Ta odstopanja so možna in nemoteča zato, ker je znotraj stranske verižne enote 7, oziroma med okvir 34 in med nosilni profil 36 neskončne transportne verige 30, vstavljen elastični vložek 20. Zaradi bočnega pritiska med obdelovancem 14 in stranskima verižnima enotama 6 in 7, se elastični vložek 20 stisne za toliko, kolikor znaša razlika med predhodno nastavljeno razdaljo med verižnima enotama 6 in 7 ter dejansko širino obdelovanca 14, ki potuje skozi. Pri tem nosilni profil 36 drsi po okviiju 34 transportne verige 30 in je voden s somikom 37 ter varovan z matico 38. Matica 38 je torej namenjena za nastavitev dolžine prečnega hoda nosilnega profila 36. Razdalja med verižnima enotama 6 in 7 se namreč pred postopkom stiskanja in lepljenja nastavi na povprečno pričakovano širino obdelovancev 14.

Predhodno navedena odstopanja obdelovancev 14 so nemoteča tudi zato, ker njihovo odstopanje po debelini, oziroma po višini, dopušča vertikalni transporter 9, ki pritiska na gornjo, praviloma večjo ploskev obdelovancev 14. V bistvu to omogoča elastični vložek 77, ki je vstavljen znotraj praznega prostora med okvirjem 74 in nosilnim profilom 75, leži pa na distančniku 76. Nosilni profil 75 namreč drsi po okvirju 74, znotraj območja, ki ga določa nastavljivi vijak 78. Elastični vložek 77 pa leži na distančniku 76 zato, da se vložek 77 znotraj okvirja 74 in profila 75 ne more premikati.

V primeru, da je vzdolžna ukrivljenost obdelovancev 14 večja od še dopustne, povzroča ukrivljena stran obdelovanca 14 še večji pritisk na stransko verižno enoto 6 ali na 7, odvisno od tega, na kateri strani je obdelovanec 14 ukrivljen. Zaradi tega se stranski verižni enoti 6 in 7 hkrati ter vzporedno, znotraj posameznega vstopnega transporterja 3, pomakneta v smeri ukrivljenosti. Pri tem se navojno vreteno 25 mehanizma 8, skupaj z matico 59 elastičnega sklopa 28, prav tako pomakne v smeri omenjene ukrivljenosti. To omogočata tlačni vzmeti 64 in 65, ki se nahajata na eni in drugi strani matice 59 in, ki imata to nalogo, da stranski verižni enoti 6 in 7, po prenehanju delovanja povečane bočne sile zaradi večje ukrivljenosti obdelovanca 14, povrneta v predhodno nastavljeni, oziroma v začetni položaj. Pri tem pa je pomembno, da je premočrtno gibanje tlačnih vzmeti 64 in 65 omejeno z ročico 58 na matici 59, ki sega v utor 137 ploščice 57.

-1616

Postopek potovanja obdelovancev 14 skozi izstopni transporter 4, je skoraj identičen predhodno opisanemu postopku prehoda obdelovancev 14 skozi vstopni transporter 3. Razlika je samo v tem, da so obdelovanci 14 znotraj izstopnega transporterja 4 istočasno objeti med stranski verižni enoti 6 in 7, med pritisni transporter 9 in dodatno še med nosilni transporter 66. Slednji ima to nalogo, da nosi obdelovance 14 in zagotavlja njihovo tekoče, nemoteno in kontinuirano potovanje skozi izstopni transporter 4.

Pri prehodu slehernega obdelovanca 14 iz enega na drugi vstopni transporter 3 ali iz enega na drugi izstopni transporter 4 in/ali iz vstopnega transporterja 3 na izstopni transporter 4, si obdelovanci 14 praviloma sledijo v danem linearnem zaporedju tako, da so po dolžini osno poravnani. V primeru, ko pride med nanizanimi obdelovanci 14 do osnega zamika, se bi lahko ta zamik odrazil tudi na stiku čelnih zobatih ploskev dveh, v nizu sosednjih obdelovancev 14. Da se to ne zgodi, se čelna poravnava teh obdelovancev 14 opravi na prehodu iz vstopnega transporterja 3 na izstopni transporter 4. V ta namen služita nastavljiva vijaka 53 in 56, ki sta nameščena med fiksno konzolo 51 in napenjalno konzolo 52, oziroma med fiksno konzolo 54 in napenjalno konzolo 55. Konzole 51, 52 ter 54 in 55 se nahajajo neposredno v prehodnih območjih med vstopnimi transporterji 3, prav tako med izstopnimi transporterji 4, kot tudi med enimi in drugimi. Da pride do omenjene poravnave obdelovancev 14, se celi vstopni transporter 3 bočno zamakne in sicer za razliko osnega odstopanja, med predhodnim in zasledovalnim obdelovancem 14. Enako velja za izstopni transporter 4. Omenjeni bočni zamik in s tem osno poravnavo obdelovancev 14 omogočajo fiksni somiki 21 ter pripadajoče drsne puše 39 in fiksni somiki 22 ter pripadajoče drsne puše 40 na izstopnem delu vstopnih transporteijev 3, kot tudi izstopnih transporterjev 4. Na vstopnem delu vstopnih transporterjev 3 in izstopnih transporterjev 4 pa ta bočni zamik omogočajo fiksni somiki 43 ter pripadajoče drsne puše 46 in fiksni somiki 44 in njim pripadajoče drsne puše 45.

Na predhodno opisani način se sprotno uravnava stvarna vzdolžna os transportiranih obdelovancev 14 skozi transporterje 3 in 4, ki si po izravnavi ponovno sledijo v smeri iste vzdolžne osi. Po izvršeni izravnavi obdelovancev 14, elastični sklopi 28 poskrbijo za povrnitev transporterjev 3 in 4 v izhodiščni položaj, pri čemer so elastični sklopi 28

-1717 praviloma nameščeni na vstopnem in izstopnem delu vsakega posameznega vstopnega transporterja 3 in vsakega izstopnega transporterja 4.

Ko obdelovanci 14 v nizu zapuščajo transportno linijo 1, en za drugim pretočno ter v linearnem zaporedju preidejo v območje pretočne stiskalnice 2, kjer jih objame najmanj en ali več potisnih kolesnih parov 98. Vsak kolesni par 98 deluje sam zase in je tudi sam zase pomičen v vzdolžni smeri, saj kolesni pari 98 med sabo niso povezani.

Vmesna razdalja med zgornjim kolesom 100 in spodnjim kolesom 101 se nastavi pred začetkom postopka stiskanja in sicer v odvisnosti od debeline obdelovancev 14. Nastavi pa se z mehanizmi 112, kar enako velja za razdaljo med kolesi 102 in 103 kolesnih parov 99, znotraj izstopne enote 85, ki sledi vstopni enoti 84. V samem postopku te predhodne nastavitve se opravi tudi nastavitev pritisnih čevljev 114 in to po celotni dolžini pretočne stiskalnice 2. Vsak pritisni čevelj 114 ima za nastavitev svoj lastni mehanizem 115, vse pa jih poganja centralni pogon 116. Sledi nastavitev bočnih letev 117 z mehanizmi 119 in bočnih letev 118 z mehanizmi 120, prav tako po celi dolžini pretočne stiskalnice 2 in v cilju dobrega vodenja obdelovancev 14. Posamezni mehanizmi 119 so med sabo spojeni z drogom 126 in centralno gnani s pogonom 128, dočim so mehanizmi 120 med sabo spojeni z drogom 127 in gnani s skupnim pogonom 129. Na opisani način so izvršene vse potrebne nastavitve pretočne stiskalnice 2, ki se opravijo pred stiskanjem, kar velja tudi za prej opisane nastavitve transportne linije 1.

Kot je že povedano prispejo obdelovanci 14, pri prehodu iz transportne linije 1 v pretočno stiskalnico 2, najprej v objem vstopne enote 84. Pri vstopu v njen prvi potisni kolesni par 98, obdelovance 14 potiska naprej še zadnji izstopni transporter 4 predhodne transportne linije 1, pri čemer se potisni kolesni par 98 po linearni vodilni letvi 124 in linearnem drsnem ležaju 125 premakne v smeri transporta obdelovancev 14. Zaradi tega premika se v cilindru 121 tlak poveča in se preko merilca pomika 122 v obliki signala prenese na pogon 94 diferencialnega gonila 90. Pogon 94 pa ima v tem primeru nalogo, da zaradi povečanja tlaka v cilindru 121 poveča število obratov

-1818 kolesnega para 98, ki se na ta način vrtita hitreje. S to povečano hitrostjo obdelovanec 14 vstopi v prvi par potisnih koles 99 znotraj izstopne enote 85. Velja, da se, nasprotno potisnim kolesnim parom 98, vsi potisni kolesni pari 99 vrtijo vedno s konstantno hitrostjo in so prav tako, po linearni vodilni letvi 124 in linearnih drsnih ležajih 125, pomični v vzdolžni smeri. So pa vsi potisni kolesni pari 99 med sabo mehansko povezani tako, da delujejo kot enoviti sklop.

Predhodno opisani učinek večje, oziroma povečane hitrosti potisnih kolesnih parov 98 in temu nasprotno manjše, oziroma konstantne hitrosti potisnih kolesnih parov 99 povzroči, da se sosednja konca dveh, v zaporednem linearnem nizu premikajočih se obdelovancev 14, z zobatima čelnima ploskvama stisneta, se na ta način spojita in hkrati zlepita. Pri tem se pod sosednja konca dveh obdelovancev 14 razume zadnjo čelno zobato ploskev predhodnega in prvo čelno zobato ploskev obdelovanca 14, ki predhodnemu sledi v nizu.

Ob spoju čelnih profilnih ploskev dveh, v nizu potujočih obdelovancev 14, pride znotraj izstopne enote 85 do povečanja tlaka v cilindru 121, ki to spremembo tlaka preko merilca sile 123 zazna in jo v obliki impulza prenese na pogone 94 diferencialnega gonila 90 in od tod dalje na potisni kolesni par 98. Na ta način se med samim postopkom stiskanja regulirajo hitrosti med vstopno enoto 84 in izstopno enoto 85. Pomeni, da se ta prenos tlaka na potisni kolesni par 98 izvede preko diferencialnega gonila 90, zobniškega gonila 91, kardanske gredi 95 in kardanske gredi 96.

Ko obdelovanci 14 potujejo skozi pretočno stiskalnico 2 ležijo na drsni plošči 113, pri tem pa so bočno vodeni z bočnima letvama 117 in 118, od zgoraj pa jih pridržuje in vodi pritisni čevelj 114 tako, da vsi skupaj oblikujejo transportni kanal, oziroma tunel, skozi katerega potujejo obdelovanci 14.

Na sl. 22 je prikazan energetski diagram izkoristka celotne dovedene energije E za stiskanje obdelovancev 14 v pretočni stiskalnici 2, stroja po prijavljenem izumu, dobljenega na osnovi empiričnih praktičnih preizkusov. Iz diagrama je razvidno, daje

-1919 za učinkovito pretočno delovanje stiskalnice 2 potrebno dovajati relativno zelo malo pogonske energije E, ki ji med postopkom stiskanja dovajamo še dodatno energijo Edi, Ed2 ...Edn, posredovano preko pogonskega elektromotorja 94 na diferencialnem gonilu 90, pri čemer dobi pogon 94 impulz od merilca sile 123. Nadaljnja energijska značilnost pretočne stiskalnice 2 je v tem, da se večji del celotne dovedene energije E porabi kot koristna energija El za stiskanje obdelovancev 14, njen manjši del pa se izgubi v obliki toplotne energije Q, ki jo povzroča trenje med elementi pretočne stiskalnice 2 in obdelovanci 14. Velja namreč, daje E=E1 + Q in je E1=E - Q. Prav tako je energijska značilnost pretočne stiskalnice 2 v tem, da se koristna energija El med stiskanjem kontinuirano vrača na njen vhodni del in tako oblikuje konstantno krožno pot.

Na sl. 23 je prikazan energetski diagram izkoristka celotne dovedene energije E pri stiskalnici po znani, že v samem uvodu opisani rešitvi, ki je diametralno nasproten predhodno omenjenemu diagramu iz sl. 22. Za energijski diagram stiskalnice po znani rešitvi je značilno, da večji del celotne dovedene energije E predstavlja izgubo v obliki toplotne energije Q, kije posledica trenja med obdelovanci in elementi te znane stiskalnice med stiskanjem. Temu analogno je delež koristne energije El, potrebne za izvajanje stiskanja, minimalen.

Primeijava obeh diagramov nam nazorno pove, da je pretočna učinkovitost, moč, energijska izkoriščenost in ekonomičnost na strani pretočne stiskalnice 2 po izumu. Za njeno učinkovito delovanje je potrebno dovajati manj energije E, ki pa je skozi postopek stiskanja tudi racionalno izkoriščena, saj so toplotne izgube Q minimalne, delovno koristna energija El pa optimalno maksimalna. Na kratko to pomeni, da za znane stiskalnice velja, da je Q>E1, dočim za pretočno stiskalnico 2 po izumu velja, dajeEl>Q. Znano je namreč, da je E=E1+Q.

Ledinek Gpegpr

Claims (17)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Stroj za čelno spajanje in lepljenje podolgovatih lesnih obdelovancev z zobatimi čelnimi spoji, katerega sestavna delovna enota je vhodna transportna linija sestavljena iz vstopnih in izstopnih transporterjev, ki si sledijo v nizu in, ki s svojimi stranskimi verižnimi enotami in pritisnimi transporterji tvorijo potovalni kanal za pretok obdelovancev, označen s tem, daje v prazen prostor med okviijem (34) in nosilnim profilom (36) stranskih verižnih enot (7) vstopnih transporterjev (3), oziroma izstopnih transporteijev (4), vstavljen najmanj en elastični vložek (20), pri čemer je nosilni profil (36) z enim robom spojen s premočrtno pomičnim vodilnim somikom (37) z matico (38) in je z drugim robom fiksno pritrjen na drsni ležaj (16), ki je premočrtno pomičen na drsnem vodilu (17) in (18); da je v prazen prostor med okvirjem (74) in nosilnim profilom (75) pritisnih transporterjev (9) vstavljen najmanj en elastični vložek (77); daje na navojno vreteno (25) mehanizma (8), ki gibljivo povezuje vsak posamezni par stranskih verižnih enot (6) in (7) znotraj vstopnih transporterjev (3) in izstopnih transporterjev (4), nameščen najmanj en elastični sklop (28); da se dva sosednja, en za drugim v nizu nameščena vstopni transporter (3) in izstopni transporter (4), na strani stranskih verižnih enot (6) stikata preko nastavljivega vijaka (56), ki je vstavljen med fiksno konzolo (54) na verižnem kolesu (47) izhodnega dela vstopnega transporterja (3) in med napenjalno konzolo (55) na verižnem kolesu (49) vhodnega dela izstopnega transporterja (4) in, da se v istem območju ter na strani verižnih enot (7) stikata preko nastavljivega vijaka (53), ki je vstavljen med fiksno konzolo (51) na verižnem kolesu (48) in med napenjalno konzolo (52) na verižnem kolesu (50), kar enako velja za vse stike med posameznimi vstopnimi transporterji (3) in med posameznimi izstopnimi transporterji (4).
2. 2. Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da so lahko elastični vložki (20) nameščeni tudi znotraj stranskih verižnih enot (6), oziroma so lahko hkrati nameščeni znotraj stranskih verižnih enot (6) in (7).

   -2121
3. 3. Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da so elastični vložki (20) in (77) praviloma izvedeni kot votlo telo v enem kosu, oziroma so lahko sestavljeni iz več delov, poljubne oblike in preseka, napolnjeno s poljubno stisljivo snovjo, prednostno s plinasto snovjo pod tlakom.
4. 4. Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da ima vsak vstopni transporter (3) in vsak izstopni transporter (4) na svoji vstopni in izstopni strani najmanj po en mehanizem (8) z elastičnim sklopom (28).
5. 5. Stroj po zahtevku 4, označen s tem, da se elastični sklop (28) sestoji iz najmanj dveh tlačnih vzmeti (64) in (65), ki z enim koncem nalegata na regulacijski vijak (62) oziroma (63), z drugim koncem pa pritiskata na vmesno matico (59) z ročico (58), katere daljši konec sega v utor (137) v ploščici (57).
6. 6. Stroj za čelno spajanje in lepljenje podolgovatih lesnih obdelovancev z zobatimi čelnimi spoji, katerega osrednjo delovno enoto predstavlja pretočna stiskalnica z vstopnimi in izstopnimi enotami, ki jih tvorijo sklopi, v nizu nameščenih in gnanih potisnih kolesnih parov, označen s tem, da vstopne enote (84) in izstopne enote (85) poganja skupen centralni pogonski sklop (86) tako, da hkrati, vendar ločeno poganja vsak posamezni potisni kolesni par (98) znotraj vstopne enote (84) in to preko kotnega gonila (88), diferencialnega gonila (90), zobniškega gonila (91) ter kardanskih gredi (95) in (96), pri čemer hkrati poganja tudi vsak posamezni potisni kolesni par (99) znotraj izstopne enote (85) in to preko kotnega gonila (89), zobniškega gonila (91) ter kardanskih gredi (95) in (96); da so potisni kolesni pari (98) v vstopni enoti (84) izvedeni kot ločene, med sabo nepovezane enote, ki se v horizontalni smeri gibajo neodvisno en od drugega in, da so potisni kolesni pari (99) v izstopni enoti (85) med sabo povezani tako, da se skupaj sinhrono premikajo v horizontalni smeri; daje znotraj vsakega para potisnih koles (98) ročica (106) z enim koncem gibljivo spojena z zgornjim kolesom (100), z drugim koncem pa je preko vrtišča (132) gibljivo vpeta na ogrodje (108), dočim je ročica (107) z enim koncem gibljivo spojena s spodnjim kolesom (101), z drugim koncem pa je preko vrtišča (133) gibljivo vpeta na ogrodje (108); da je znotraj vsakega para potisnih koles (99) ročica (110) z enim koncem gibljivo spojena z zgornjim kolesom (102), z drugim koncem pa je

   -2222 preko vrtišča (134) gibljivo vpeta na ogrodje (108), dočim je ročica (111) z enim koncem gibljivo spojena s spodnjim kolesom (103), z drugim koncem pa je preko vrtišča (135) gibljivo vpeta na ogrodje (108); da vsakemu paru potisnih koles (98) in (99) pripada cilinder (104), ki je gibljivo vpet med ročico (106) oziroma (110) in ročico (107) oziroma (111), nadalje mu pripada cilinder (105), ki je gibljivo vpet med ročico (107) oziroma (111) in ohišje (97) in, da mu pripada še mehanizem (112), ki je nihajoče pritrjen med ročico (107) oziroma (111) in ohišje (97), ki skupaj predstavljajo elemente njihove regulacije.
7. 7. Stroj po zahtevku 6, označen s tem, da ima vsaka posamezna vstopna enota (84) najmanj dva kolesna para (98), vsaka posamezna izstopna enota (85) pa najmanj dva kolesna para (99).
8. 8. Stroj po zahtevku 6, označen s tem, da ima vsak posamezni par potisnih koles (98) najmanj eno kotno gonilo (88), vsak posamezni par potisnih koles (99) pa najmanj eno kotno gonilo (89).
9. 9. Stroj po zahtevku 6, označen s tem, da so kotna gonila (88) med sabo spojena s transmisijskimi gredmi (130), kotna gonila (89) pa s transmisijskimi gredmi (131), ene in druge pa med sabo povezuje transmisijska gred (92).
10. 10. Stroj po zahtevku 6, označen s tem, da ima vsako diferencialno gonilo (90) svoj lasten pogon (94).
11. 11. Stroj po zahtevku 6, označen s tem, da je merilec sile (123) povezan s pogonom (94) diferencialnega gonila (90).
12. 12. Stroj po zahtevku 6, označen s tem, da ima vsak sklop potisnega kolesnega para (98) svoj cilinder (121) z merilcem pomika (122), kije gibljivo vpet med ohišje (97) in ogrodje (108).
13. 13. Stroj po zahtevku 6, označen s tem, daje ob ročicah (106) in (110) nameščen pritisni čevelj (114) z mehanizmom (115) in pogonom (116) za njegovo nastavitev.
14. 14. Postopek nastavitve stroja po zahtevku 1, označen s tem, da se pred obdelavo izvede nastavitev transportne linije (1) tako, da se razdalja med stranskimi verižnimi enotami (6) in (7) izvede glede na širino obdelovancev (14) ter s pomočjo mehanizma (8) in elastičnega sklopa (28), dočim se razdalja med

    -2323 pritisnim transporterjem (9) in nosilnimi letvami (19), oziroma nosilnim transporteijem (66) izvede glede na višini obdelovancev (14) ter s pomočjo mehanizma (10), pri čemer velja pravilo, da sta omenjeni razdalji nekoliko manjši od širine in višine obdelovancev (14).
15. 15. Postopek prilagajanja stroja po zahtevku 1 med obdelavo, označen s tem, da se v primeru osne ukrivljenosti obdelovanca (14) stranski verižni enoti (6) in (7), skupaj z navojnim vretenom (25) mehanizma (8) in z matico (59) elastičnega sklopa (28), premakneta v smeri ukrivljenosti in se po prenehanju delovanja povečane bočne sile povrneta v izhodiščni položaj, kar omogočata tlačni vzmeti (64) in (65); da zaradi osnega zamika med dvema obdelovancema (14), ki si en za drugim sledita v nizu, ne bi prišlo pri prehodu iz vstopnega transporteija (3) na izstopni transporter (4) do zamika med njunima čelnima zobatima ploskvama, na eni strani preprečujeta nastavljiva vijaka (53) in (56), med paroma konzol (51, 52) in (54, 55), na drugi strani pa drsne puše (39), (40), (45) in (46) na pripadajočih somikih (21), (22), (43) in (44), nameščene na izstopnem delu vstopnega transporteija (3), oziroma na vstopnem delu izstopnega transporteija (4);
16. 16. Postopek nastavitve stroja po zahtevku 6, označen s tem, da se razdalja med kolesi (100) in (101) znotraj kolesnega para (98) ter med kolesi (102) in (103) znotraj kolesnega para (99) nastavi z mehanizmi (112) in sicer v odvisnosti od debeline obdelovancev (14); da se vsak pritisni čevelj (114) vzdolž pretočne stiskalnice (2) nastavi z njemu lastnim mehanizmom (115), pri čemer vse mehanizme (115) poganja centralni pogon (116).
17. 17. Postopek prilagajanja stroja po zahtevku 6 med obdelavo, označen s tem, da se ob prihodu obdelovancev (14) v vstopno enoto (84), potisni kolesni par (98) pomakne po vodilni letvi (124) in drsnem ležaju (125) v smeri potovanja obdelovancev (14), zaradi česar se tlak v cilindru (121) poveča ter se preko merilca pomika (122) v obliki signala prenese na pogon (94) diferencialnega gonila (90) in s tem povzroči, da se kolesni pari (98) začnejo vrteti hitreje; da s tako povečano hitrostjo obdelovanci (14) vstopajo v objem potisnih kolesnih parov (99) znotraj izstopne enote (85), ki se vrtijo s konstantno hitrostjo; da učinek povečane hitrosti potisnih kolesnih parov (98), napram manjši

    -2424 konstantni hitrosti potisnih kolesnih parov (99) povzroči, da obdelovanec (14), ki sledi predhodnemu le tega dohiti, pri čemer se čelni zobati ploskvi teh sosednjih obdelovancev stisneta in spojita ter hkrati zalepita.