SI20588A

SI20588A - Tlakovec

Info

Publication number: SI20588A
Application number: SI9920068A
Authority: SI
Inventors: Rolf Scheiwiller
Original assignee: Rolf Scheiwiller
Priority date: 1998-08-17
Filing date: 1999-08-12
Publication date: 2001-12-31
Also published as: SI20588B; HUP0102989A2; EP1105576B1; CZ300448B6; JP2002522675A; PL346152A1; HU226390B1; CZ2001522A3; CA2340768A1; SK2252001A3; EP1105576A1; PL195987B1; ATE267918T1; JP4578681B2; SK286769B6; DE19937639A1; DE59909603D1; CN1318122A; US6471440B1; WO2000009808A1

Abstract

Predložen je tlakovec (1), s katerim lahko dosežemo trajno stabilen sestav tlakovcev, s tem da tlakovce (1) zavarujemo zlasti v navpični smeri proti premikom in jih pri tem vendarle lahko polagamo v navpični smeri. To lahko dosežemo v skladu z izumom tako, da so na vsaki strani (3, 4) tlakovca (1), ki ima navpične elemente ozobja (5, 6), vsakokrat predvideni le od zgoraj prijemajoči (6) ali le od spodaj prijemajoči (5) elementi ozobja (5, 6).ŕ

Description

TLAKOVEC

Izum se nanaša na tlakovec, posebno iz betona ali podobnega, po nadrejenem pojmu zahtevka 1.

Pri mnogih poznanih oblogah iz tlakovcev, ki so medsebojno povezani proti stranskemu premiku, sčasoma prihaja do razmajanja v spojih. Zaradi sil pri zaviranju vozil, ki vozijo po tlaku, se tlakovci premikajo v smeri vožnje. Pri tem odteka pesek iz fug v spodnji ustroj ali v spodaj ležečo plast iz peska. Zaradi tega ostanejo tlakovci brez peskovnega nasutja v fugah in se lahko tako v vodoravni kot v navpični smeri premaknejo znotraj določenega zeva med fugami. Pri vožnji na takšnem tlaku je mogoče opaziti to zaradi ropota pri kotaljenju.

Da bi dobili stabilnejši spoj tlakovcev, so v preteklosti že naredili na tlakovcih vertikalna ozobja. Ozobja te vrste najdemo na primer v EP 752 500 ali v tam navedenem spisu DE 70 28 919. Obe izvedbi imata, glede na stanje tehnike, vsaj na eni strani tako zobce kot tudi vdolbine. S tem dosegajo sicer zanesljivo vertikalno spojitev, polaganje takšnih tlakovcev pa se izkaže kot težavno, ker te tlakovce lahko medsebojno zložimo le v vodoravni smeri polaganja. To otežuje strojno polaganje z ustreznimi dvigalniki in vedno tiči tu nevarnost, da se bo pri vodoravnem vlaganju tlakovcev material iz spodnjega ustroja stisnil skupaj in zašel med strani tlakovca.

Zatorej je naloga izuma, predložiti tlakovec, ki izkazuje prednosti vertikalnega ozobja, ki ga pa vendarle lahko polagamo na običajen način v vertikalni smeri..

Ta naloga bo rešena izhajajoč iz tlakovca takšne vrste, kot je bila nevedena uvodoma, z označujočimi značilnostmi zahtevka 1.

Z ukrepi, navedenimi v podzahtevkih, so možne prednostne izvedbe in nadaljnje oblikovanje izuma.

Ustrezno temu se tlakovec po izumu odlikuje po tem, da so na vsaki strani tlakovca, ki ima elemente ozobja, predvideni vsakokrat samo od zgoraj prijemajoči ali od spodaj prijemajoči elementi ozobja. S tem je možno dodajati tlakovec s stranjo, ki izkazuje samo od zgoraj prijemajoče elemente ozobja, od zgoraj k eni strani sosednjega tlakovca, ki ima samo od spodaj prijemajoče elemente ozobja. Tlakovec z od zgoraj prijemajočimi elementi ozobja po polaganju zavaruje v vertikalni smeri sosednji tlakovec z od spodaj prijemajočimi elementi ozobja.

Tlakovec po izumu je lahko na primer tako oblikovan, daje ena stran opremljena z od zgoraj prijemajočimi elementi ozobja, nasprotna stran pa z od spodaj prijemajočimi elementi ozobja. Tako lahko položimo tlak iz tlakovcev vrsto za vrsto z običajnim vlaganjem od zgoraj. Obe preostali stranski steni sta lahko izvedeni na primer brez vertikalnega ozobja in tako oblikovani, da sta premični v vertikalni smeri nasproti sosednjim tlakovcem. Pri tej obliki izvedbe se vertikalno spajanje dogaja od ene vrste tlakovcev do sosednje vrste tlakovcev.

Pri eni posebno prednostni obliki izvedbe po izumu pa imata dve diagonalno druga ob drugi ležeči sosednji strani tlakovca od zgoraj prijemajoče elemente ozobja in dve diagonalno druga ob drugi ležeči, sosednji strani tlakovca pa od spodaj prijemajoče elemente ozobja. Takšne tlakovce lahko slej ko prej vlagamo v smeri polaganja od zgoraj v že položeni del sestava tlakovcev. Slej ko prej lahko položimo sestav tlakovcev vrsto za vrsto, pri čemer je vsakokrat na novo položena vrsta položena z ene strani. Tlakovec, ki ga bomo položili kot naslednjega, vložimo v kot, ki se tvori med dvema tlakovcema sosednjih vrst tlakovcev in bo tako v navpični smeri zavaroval oba sosednja tlakovca.

Pri posebni obliki izvedbe po izumu so zgornji in spodnji elementi ozobja oblikovani kot stranski zobci. To ima nasproti poznanim izvedbam z vdolbinami prednosti pri tehnični izdelavi.

Pri enem od prednostnih izvedbenih primerov po izumu izdelamo na eni strani tlakovca dva ali več zobcev. To ima za posledico učinkovitejšo medsebojno zagozditev posameznih tlakovcev.

V eni od prednostnih izvedb po izumu so v položenem sestavu tlakovcev predvideni žepi za material za fuge, ki se na primer oblikujejo z elementi ozobja, v spodnjem območju katerih sega konec fug, ki nastanejo iz sosednjih ploskev ozobja med posameznimi elementi ozobja.

V omenjenih žepih se lahko, v določeni meri, shrani določena količina materiala za fuge. Ta material za fuge, kije običajno droban pesek, lahko sčasoma potuje navzdol v fuge, nastale med elemeni ozobja in se pogrezne v podlago. Zaradi oskrbovanja iz omenjene shrambe ali žepov je za daljše časovno obdobje zagotovljeno, da bo med stičnimi površinami posameznih tlakovcev vedno dovolj materiala za fuge. To je potrebno za stabilen sestav tlakovcev. Zaradi zaloge materiala za fuge, ki ga lahko sprejme sestav tlakovcev, je potrebno pri tlakovnem sestavu po izumu vnesti nov material od zgoraj le v razmeroma večji presledkih.

V nadaljnjem razvoju te oblike izvedbe so elementi ozobja tako izoblikovani, da štrlijo od spodaj prijemajoči elementi ozobja stransko od zgoraj prijemajočih elementov ozobja, po višini pa se končajo pod od zgoraj prijemajočimi elementi. S tem se med posameznimi elementi ozobja oblikuje takšen žep za zalogo.

Nadalje je prednost v tem, da je pri tej izvedbeni obliki od zgoraj prijemajoči element na svoji zgornji strani oblikovan stransko padajoče. To ima za posledico, da od zgoraj vneseni fugirni material lahko pride stransko v žepe, izoblikovane med posameznimi elementi ozobja.

Pri tem ima pri posebni izvedbeni obliki od zgoraj prijemajoči element ozobja strešino pod središčnim zatrepom. Ta oblika strehe nudi preko celotne širine elementa ozobja maksimalni naklonski kot, pri čemer središčna postavitev zatrepa predvideva enako drsno pot za material za fuge na obeh straneh zatrepa.

Pri eni od posebno prednostnih izvedbenih oblik po izumu so ploskve ozobja sosednjih elementov ozobja izoblikovane poševno. To olajša v primerjavi z drugimi, na primer stopničastimi oblikami, dovod nadomestila za navzdol izpuhtevajoči material za fuge v prav tako oblikovane poševne fuge med poševnimi ploskvami ozobja.

Prednostno so žepi za zalogo materiala za fuge izoblikovani z določeno razdaljo od zgornjega roba vozne oziroma hodne obloge. V zgornjem območju med posameznimi tlakovci se pri vožnji material za fuge izvleče navzgor iz sestava tlakovcev zaradi določenega vakuumskega ali sesalnega učinka. Šele z določeno razdaljo nekaj centimetrov od zgornjega roba tlakovcev je zagotovljeno, da shranjeni material za fuge ostane v žepih za zalogo.

Nadalje je prednostno, da imajo od spodaj prijemajoči elementi ozobja nekega določenega tlakovca navpično navzdol potekajoče površine ozobja. Na ta način dobimo tlakovec, ki ga lahko označimo kot »ključni tlakovec«. Ta tlakovec ima lastnost, da ga lahko vzamemo ven iz sestava tlakovcev, čeprav je obkrožen s tlakovci z vseh strani. Tako lahko predvidimo na določenih mestih tlakovne obloge ključne tlakovce, ki omogočajo, da sestav tlakovcev razstavimo, ne da bi poškodovali tlakovec ali pokritje nepotrebno velikih površin. Pri tem ima lahko »ključni tlakovec« posebno oznako, na primer od zgoraj vidno polovično zarezo ali podobno, da lahko ta tlakovec v položeni površini razpoznamo.

V eni od posebno prednostnih izvedbenih oblik po izumu so od zgoraj prijemajoči elementi ozobja izoblikovani kot »povratni zaskoki«, to pomeni kot izbokline v stranski steni. To izoblikovanje omogoča eventuelno želeno polaganje tlakovcev brez fug. Vendar pa ima lahko stranski distančnik tudi tu za posledico položitev s fugami. Poleg tega tlakovec z dvema ravnima stranskima ploskvama lahko posebno dobro položimo strojno, ker so na razpolago optimalne vlagalne oziroma oprijemalne ploskve.

Izvedbeni primeri po izumu so prikazani v risbah in obrazloženi v nadaljevanju s pomočjo opisa.

Podrobno so prikazani:

Sl. 1 perspektivični prikaz stranskega kota tlakovca po izumu,

Sl. 2 pogled s strani na tlakovec po izumu,

Sl. 3 pogled od zgoraj na območje prehoda med dvema sosednjima tlakovcema,

Sl. 4 razporeditev položitve štirih sosednjih tlakovcev, ki so zaradi ponazoritve njihove orientacije prikazani razmaknjeno,

Sl. 5 perspektivični prikaz stranskega kota ključnega tlakovca po izumu,

Sl. 6 pogled od zgoraj na tlakovec s povratnimi zaskoki,

Sl. 7 stranski pogled na tlakovec iz sl. 6,

Sl. 8 nadaljnji stranski pogled na tlakovec iz sl. 6,

Sl. 9 razporeditev polaganja dvanajstih tlakovcev s povratnimi zaskoki po sl. 6, ki segajo drug v drugega,

Sl. 10 pogled od zgoraj na tlakovec z zobci v obliki prisekanega stožca, ki imajo v prečnem prerezu obliko lastovičjega repa.

Sl. 11 stranski pogled na tlakovec iz sl. 10,

Sl. 12 nadaljnji stranski pogled na tlakovec iz sl. 10,

Sl. 13 razporeditev polaganja dvanajstih sosednjih tlakovcev s povratnimi zaskoki iz sl. 10, ki segajo drug v drugega,

Sl. 14 pogled od zgoraj na tlakovec z zobci v obliki prisekanega stožca, ki imajo v prečnem prerezu obliko paralelograma,

Sl. 15 stranski pogled na tlakovec iz sl. 14,

Sl. 16 nadaljnji stranski pogled na tlakovec iz sl. 14,

Sl. 17 razporeditev polaganja dvanajstih sosednjih tlakovcev s povratnimi zaskoki po sl. 14, ki segajo drug v drugega,

Sl. 18 perspektivični prikaz nadaljnjega tlakovca po izumu od spredaj,

Sl. 19 perspektivični prikaz nadaljnjega tlakovca po izumu od zadaj,

Sl. 20 različica tlakovca iz sl. 18, 19,

Sl. 20a pogled od zgoraj na tlakovce iz sl. 18, 19,20,

Sl. 20b pogled na stransko steno 4 tlakovca iz slik 18, 19,20,20a,

Sl. 20c delni pogled na stransko steno 3 tlakovca iz slik 18, 19,20,20a, 20b.

Opis izvedbenih primerov:

Tlakovec iz sl.l obsega vozno ali hodno površino 2 kot tudi štiri zraven navpično stoječe stranske stene, od katerih sta prikazani dve sosednji, diagonalno stoječi stranski steni 3, 4 na sl. 1. Vsaka od stranskih sten 3, 4 ima zobce, pri čemer ima stranska stena 3 od spodaj prijemajoče zobce 5, stranska stena 4 pa od zgoraj prijemajoče zobce 6. Med dvema od zgoraj prijemajočima zobcema 6 je črtkano nakazan od spodaj prijemajoči zobec 5' sosednjega tlakovca v sestavu tlakovcev.

Od spodaj prijemajoči zobci 5 so izvedeni v obliki trapeza. Od zgoraj prijemajoči zobci 6 so v spodnjem območju izoblikovani komplementarno k od spodaj prijemajočim zobcem 5, zgoraj pa imajo streho 7, vsakokrat z zatrepom 8 in dvema strešinama 9,10.

Površina ozobja 11 stoji preko višine h (primeijaj s sl. 3), nad ustrezno površino ozobja 12 od spodaj prijemajočega zobca 5. Zaradi tega nastanejo stransko z od zgoraj prijemajočimi zobci 6 in spodaj z od spodaj prijemajočimi zobci 5 omejeni žepi 13, ki se lahko polnijo z materialom za fuge, na primer s peskom. Navzgor so žepi 13 izpopolnjeni s strešinami 9, 10.

Na spodnji strani žepov 13 tečejo fuge 14, izoblikovane med površinami ozobja 11, 12, navzdol. Zaradi trapezastega izoblikovanja od spodaj prijemajočih zobcev 5 oziroma spodnjega območja od zgoraj prijemajočih zobcev 6 potekajo te fuge 14 poševno v ravni črti navzdol.

Žepi 13 so razporejeni v razdalji a, ki ustreza razdalji med zatrepi 8 in vozno oziroma hodno površino 2, pod vozno oziroma hodno površino. Tako se material za fuge znotraj žepov 13 ne more izvleči zaradi sesalnih učinkov pri vožnji po tlaku, oblikovanem iz tlakovcev 1.

Polaganje sestava tlakovcev iz tlakovcev 15, 16, 17, 18 po izumu lahko izpeljemo na običajen način z vlaganjem vsakokratnega naslednjega tlakovca od zgoraj.

Razporeditev po sl. 4 ponazarja na primer, kako je treba položiti štiri tlakovce drugega k drugemu. Tako lahko na primer položimo tlakovec 15 kot prvega. Na obe njegovi sosednji strani, ki imajo od spodaj prijemajoče zobce 5, lahko od zgoraj nataknemo na od spodaj prijemajoče zobce 5 še sosednje tlakovce 16, 17 z od zgoraj prijemajočimi zobci 6. Tako lahko položimo na primer celo vrsto izhajajoč iz tlakovca 15 in tlakovca 16. Naslednja vrsta bi se nato začela s tlakovcem 17 in se nadaljevala s tlakovcem 18, ki se natakne s svojimi od zgoraj prijemajočimi zobci 6 na od spodaj prijemajoče zobce 5 tlakovcev 16, 17. Tako vsakokrat zavarujeta dva tlakovca, na primer tlakovca 16, 17, en sosednji tlakovec 15 proti navpičnemu dvigu.

Nato lahko od zgoraj vnesemo material za fuge. Nad zobcema 5, 6 je razpoložljiva vidna fuga, ki ustreza širini zobca b, med voznimi in hodnimi oblogami 2 iz tlakovcev 15, 16, 17, 18, to fugo pa polnimo z materialom za fuge. Material za fuge se nato lahko nabira v žepih 13 med zatrepi 8 sosednjih zobcev 6, odtod pa lahko izteče v fuge 14 med ploskvami ozobja 11, 12 v tolikšni meri, kot ga izpuhti od tam navzdol v spodnji ustroj podlage.

Slika 5 prikazuje kot posebnega tlakovca tlakovec 1, ki je izveden kot »ključni tlakovec 19«. V nasprotju s tlakovcem 1, prikazanim na sl. 1, stranske stene 3 nimajo od spodaj prijemajočih, t.j. navzgor zapirajočih zobcev 5, temveč nezapirajoče zobce 20 z na primer navpično navzdol potekajočimi ploskvami ozobja 12. Med dvema od zgoraj prijemajočima zobcema 6 je s črtkano črto nakazan nezapirajoči zobec 20' sosednjega tlakovca v sestavu tlakovcev. Nezapirajoči zobci 20 imajo širino B, ki je približno enaka razdalji A, ali pa je manjša od nje, med dvema od zgoraj prijemajočima zobcema 6. Tako je izstop nezapirajočih zobcev 20 med od zgoraj prijemajočimi zobci 6 v smereh puščic premikanja C, t.j. dvig tlakovca navzgor, vedno mogoč.

Ključni tlakovec 19 ima na primer eno ali več polovičnih zarez na svojih stranskih stenah 3, 4, s čigar pomočjo ga lahko tudi v položenem stanju razlikujemo od drugih tlakovcev 1. Lahko pa obstajajo tudi druge razpoznavne oznake.

Sl. 6 prikazuje alternativni tlakovec 1, pri katerem so od zgoraj prijemajoči elementi ozobja 6 izoblikovani kot od zgoraj prijemajoč »povratni zaskoki 22«. Površine ozobja 11 so tu oblikovane kot ploskve, ki skočijo nazaj za stransko steno 4, tj. v stransko steno 4 vložene poglobitve. V te navzdol odprte poglobitve segajo od spodaj prijemajoči zobci 5 sosednje stranske stene 3 sosednjega tlakovca. Stranske stene 4 imajo lahko distančnike 23, ki služijo temu, da držijo sosednje tlakovce na takšni razdalji, da je zagotovljena fuga definirane širine med tlakovci. Od spodaj prijemajoči zobci 5 imajo lahko drsne nosove 24, ki služijo temu, da pri medsebojnem stisnjenju zmanjšujejo trenje med vzporedno s steno 4 usmerjenimi površinami od zgoraj prijemajočih povratnih zaskokov 22 prvega tlakovca 1 in od spodaj prijemajočimi zboci 5 nadaljnjega tlakovca. Nadalje se s tem oblikujejo definirane prislonske ploskve.

Iz sl. 7 izhaja, da imajo od spodaj prijemajoči zobci 5 spet prečni prerez trapezne oblike, pri čemer je zgornje območje zobcev 5 trapezne oblike rahlo poševno proti steni 3, medtem ko so stranske ploskve zobca 5 usmeijene približno navpično na stransko steno 3.

Na sl. 8 vidimo stranski izgled stranske stene 4. Od zgoraj prijemajoči povratni zaskoki 22 izkazujejo v prečnem prerezu trapezasto strukturo, ki ustreza od spodaj prijemajočim zobcem 5.

Sl. 9 prikazuje razporeditev dvanajstih tlakovcev z od zgoraj prijemajočimi povratnimi zaskoki 22. Za sliko 9 analogno veljajo izjave, izrečene pri sl. 4.

Če hočemo zopet vložiti v takšen tlakovni sistem »ključni tlakovec«, morajo od zgoraj prijemajoči povratni zaskoki 22 imeti navzgor odprto rego 25, skozi katero najde pot navzven od spodaj prijemajoči nezapirajoči zobec 20.

Sl. 10 prikazuje nadaljnjo različico tlakovca 1, prikazanega na sl. 6. Pri tlakovcu 1, prikazanem na sl. 10, so od spodaj prijemajoči zobci 5 in od zgoraj prijemajoči povratni zaskoki 22 v prečnem prerezu izdelani v obliki lastovičjega repa. Tudi tu imajo lahko od spodaj prijemajoči zobci 5 drsne nosove 24. Nadalje so lahko tudi tu predvideni distančniki 23 na stranskih stenah 4, podobno kot na slikah 6 in 8 (ni prikazano).

Sliki 11 in 12 prikazujeta stranski pogled na tlakovec 1 iz sl. 10, pri čemer prikazuje sl. 11 stransko steno 4 z od zgoraj prijemajočimi povratnimi zaskoki 6, 22, sl. 12 pa stransko steno 3 z od spodaj prijemajočimi zobci 5.

Sl. 13 prikazuje analogno slikam 9 in 4 sestav tlakovcev iz sl. 10.

Sl. 14 prikazuje nadaljnjo različico tlakovca 1 z od zgoraj prijemajočimi povratnimi zaskoki 22, ki so v prečnem prerezu izvedeni v obliki paralelograma. Od spodaj prijemajoči zobci 5 izkazujejo spet drsne nosove 24. Podobno kot na sl. 6 so lahko na stranskih stenah 4 predvideni distančniki 23 (ni prikazano).

Sliki 15 in 16 prikazujeta stranske poglede na tlakovec 1 iz sl. 14.

Na sl. 17 lahko vidimo, podobno kot na slikah 13, 9 in 4, sestav tlakovcev, ki je sestavljen iz tlakovcev, prikazanih na sl. 14.

S pomočjo tlakovca 1 po izumu je mogoče položiti trajno stabilno oblogo iz tlakovcev, pri kateri so posamezni tlakovci zanesljivo medsebojno spojeni v navpični smeri, potrebno polnjenje z materialom za fuge pa je zagotovljeno skozi sorazmerno veliko časovno razdobje.

Tlakovec po izumu pa lahko samoumevno opremimo z nadaljnjimi prednostnimi poznanimi ali bodočimi prijemi z dodatnimi funkcijami. Brez nadaljnjega so lahko tako na primer predvideni tudi ponikalni kanali v navpični ali vodoravni smeri za hitrejše izpuščanje površinske vode navzdol. Prav tako so lahko hodne ali vozne površine na primer opremljene z ločeno oblogo z vsakokrat želenimi optičnimi ali tehničnimi funkcijami.

Tlakovec po izumu je prednostno izdelan iz oblikovalnega in po potrebi zgoščevalnega materiala, posebno iz betona. Poleg betona pridejo v poštev vsi nadaljnji poznani in bodoči materiali. Tako je brez nadaljnjega možna izdelava iz plastike. Za dosego tehničnih prednosti je možna tudi izdelava iz trdnega polnega materiala, čeprav je z današnjega vidika treba dati prednost iz stroškovnih razlogov izdelavi z ulivanjem ali iz zgoščevalnega, skoraj suhega betona.

Sl. 18 prikazuje nadaljnjo različico tlakovca 1 od spredaj z vozno ali hodno površino 2, spodnjo stranjo 35 in stranskimi stenami 3, 4. Na stranski steni 3 so razporejeni od spodaj prijemajoči zobci 5. Stranska stena 4 (glej sl. 19) ima od zgoraj prijemajoče zobce 6, pri čemer ležijo stranske stene 3,4 druga nasproti drugi. Stranske stene 26, 26', opremljene z distančniki 27, povežejo stranske stene 3, 4. Pri distančnikih 27 gre za distančnike, kot so na primer v načelu poznani iz prikaza mednarodnega vzorca za okuse DM/012288 prijavitelja. Zobci 27 v prikazu na slikah 18 - 20 so oblikovani prej ko ne s širokimi ploskvami, t.j., delujejo markantno in močno. Razdalja c med dvema sosednjima zobcema ustreza približno - z upoštevanjem zahtevane rege - širini b zobca 27. Nasproti ležeče strani 26, 26' izkazujejo zatorej zobce 27, ki pri medsebojnem razvrščanju segajo drug v drugega spajajoč se preko celotne stranske površine 26, 26'.

Od spodaj prijemajoči zobci 5 so izvedeni kot dvodelni zobci 28, ki so sestavljeni iz enega levega delnega zobca 29 in enega desnega delnega zobca 30. Oba delna zobca 29, 30 sta ločena s žlebom 31, ki poteka prednostno pravokotno oziroma navpično. Vsak delni zobec 29, 30 ima površino ozobljenja 12, ki leži nasproti površini ozobja 11 od zgoraj prijemajočega zobca 6, ko sta dva tlakovca povezana med seboj. Žleb 31 ima vstop 32 in izstop 33. Na območju izstopa 33 se žleb 31 izteka v nadaljnji žleb 34, ki poteka na spodnji strani 35 tlakovca 1 in je odprt proti slednjemu in proti stranskim stenam 3,4. Voda, ki odteka iz tlakovca 1, vstopa skozi vstop 32 v žleb 31 in ga zapusti na območju izstopa 33 v žleb 34. Po žlebu 34 voda odteče ali ponikne v podtalje.

Po eni od izvedbenih različic, ki ni prikazana, je na sl. 18 prikazani tlakovec 1 predviden brez žlebov 34 in/ali žlebov 31 oziroma z enodelnimi zobci 5, 6.

Izoblikovanje tlakovca 1 po sliki 18 z od spodaj - oziroma od zgoraj prijemajočimi zobci 5, 6 na dveh nasproti ležečih straneh 3, 4 in z distančniki 27 na drugih dveh nasproti ležečih straneh 26, 26' ima posebne prednosti. S to razporeditvijo elementov ozobja je pri izdelavi tlakovcev 1 možna boljša napolnitev opaža, ker so v kalupu samo na stranski steni 4, ki ima od zgoraj prijemajoče zobce 6, potrebni prostorsko konstrukcijsko intenzivni premični kalupni deli. Zaradi zmanjšane potrebe po premičnih kalupnih delih je tudi kalup cenovno ugodnejši. Nadalje ne nastaja zaradi enostavnejše izvedbe tlakovcev 1 praktično noben izvržek. Nadaljnja prednost te izvedbene oblike je v tem, da lahko polagamo k stenam 26, 26' tlakovca 1, in jih kombiniramo z njimi, tudi druge sisteme ulitih tlakovcev, ki imajo distančnike 27 ali podobna ozobja. Takšni tlakovci so na primer poznani iz sistema tlakovcev po WO 98/32925 prijavitelja. Ta možnost vodi na primer pri gradnji cest do prihrankov na stroških, ker je možno obložiti visoko obremenjena vozna območja cest s tlakovci 1 z od zgoraj - in od spodaj prijemajočimi zobci, nizko obremenjena območja za pešce pa obložiti s cenovno ugodnejšimi tlakovci, ki imajo samo enostavno ozobje brez prijemanja od zgoraj in od spodaj. Nadalje lahko s kombinacijo zgoraj navedenih vrst tlakovcev ustvarimo tudi progaste vzorce ali vodilne črte.

Slika 19 prikazuje tlakovec 1, prikazan na sliki 18, od zadaj. Na stranski steni 4 so razporejeni od zgoraj prijemajoči zobci 6, ki izkazujejo omenjenje površine ozobja 11, s katerimi te ležijo nasproti površinam ozobja 12 od zgoraj prijemajočih zobcev 6 v položenem stanju. Od zgoraj prijemajoči zobci 6 so izvedeni kot dvodelni zobci 36, ki so sestavljeni iz delnega zobca 37 in delnega zobca 38. Delne zobce 37, 38 ločuje žleb 39. Žleb 39 ima vstop 40 in izstop 41. Predvideno je, da voda, ki vstopa skozi žleb 39, ponikne v območju izstopa 41. Na prehodih iz stranske stene 4 k stranskim stenam 26, 26' so vsakokrat razporejeni le delni zobci 37, 38. V stransko steno 4 se iztekajo med od zgoraj prijemajočimi zobci 6 žlebovi 34. Ko so tlakovci 1 v sestavu, zagrabijo od zgoraj prijemajoči zobci tlakovca 1 od spodaj prijemajoče zobce drugega, neprikazanega tlakovca. Voda, ki v danem primeru pronica v žleb 31 tlakovca 1, lahko odteka po žlebu tlakovca 1 ali po žlebu 34 drugega, neprikazanega, sosednjega tlakovca.

Po enem, neprikazanem izvedbenem primeru po izumu sta predvidena dva različna tlakovca. Pri tem ima prvi tlakovec dve nasproti ležeči steni z od zgoraj prijemajočimi zobci. Drugi tlakovec ima dve nasproti ležeči steni z od spodaj prijemajočimi zobci. Sestav tlakovcev izdelamo tako, da polagamo v prečni smeri k nasproti ležečim ozobljenim stenam izmenoma prve in druge tlakovce.

Slika 20 prikazuje nadaljnjo različico tlakovca 1, prikazanega na slikah 18, 19. Tlakovec 1 izkazuje na spodnji strani 35 vzporedno druge z drugimi usmerjene utore 42, ki so oblikovani kot plitvi žlebovi 43. Prednostno imajo utori 42 druge k drugim potekajoče stranske stene 44 in vzporedno s spodnjo stranjo 35 potekajoče stropne površine 45. Utori 42 imajo višino h, ki definira navpično razdaljo med spodnjo stranjo in stropno površino 45. Višina h se giblje zlasti v območju med 5 in 10 mm. Pri polaganju tlakovca 1 se utori 42 napolnijo z materialom iz tal in služijo kot zavarovanje pred pritiskom. Dalje se z utori poveča površina spodnje strani 35 tlakovca 1, tako daje površinki pritisk, s katerim deluje tlakovec na podlago, manjši.

Po izvedbeni različici, ki ni prikazana, ima spodnja stran 35 tlakovca 1 utore in žlebove.

Slike 20a, 20b, 20c prikazujejo nadaljnje poglede na tlakovec, prikazanem na slikah 18, 19, 20. Enaki deli imajo enake nanašalne oznake, pri čemer pa so slike 20a, 20b, 20c zaradi poenostavitve prikazane brez žlebov 34 oziroma utorov 42.

Slika 20b prikazuje v črtkano pikčastem prikazu od spodaj prijemajoči zobec 5' sosednjega tlakovca v sestavu tlakovcev.

Slika 20c prikazuje v črtkano pikčastem prikazu od zgoraj prijemajoči zobec 6' sosednjega tlakovca v sestavu tlakovcev.

Izum ni omejen s prikazanimi in opisanimi izvedbenimi primeri. Nasprotno, izum obsega tudi vse različice v okviru zahtevkov pravnega varstva.

Seznam nanašalnih oznak:

Tlakovec

Vozna- in hodna ploskev

Stranska stena

Od spodaj prijemajoči zobec

Od zgoraj prijemajoči zobec

Streha

Zatrep

Strešina

Ploskev z ozobjem

Žep

Fuga

Tlakovec

Ključni tlakovec

Nezapirajoči zobci

Polovični utor

Od zgoraj prijemajoči povratni zaskok

Distančnik

Drsni nos

Rega

Stranska stena

Distančnik

Dvodelni zobec

Delni zobec

Žleb

Vstop

Izstop

Žleb

Spodnja stran

Dvodelni zobec

Delni zobec

Žleb

Vstop

Izstop

Utor

Žleb

Stranska stena Stropna površina

Za SCHEIWILLER, Rol f [CH/CH],

Buolterlistrasse 9,

CH - 6052 Hergiswil (CH)

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Tlakovec, zlasti iz betona ali podobnega, s stranskimi od zgoraj prijemajočimi in od spodaj prijemajočimi elementi ozobja za vertikalno spajanje tlakovca v tlakovnem sestavu s podseganjem od spodaj prijemajočih elementov ozobja pod od zgoraj prijemajoče elemente ozobja sosednjega tlakovca, označen s tem, da so na vsaki strani (3, 4) tlakovca (1), ki obsega vertikalne elemente ozobja (5, 6), vsakokrat predvideni le od zgoraj prijemajoči (6) ali le od spodaj prijemajoči (5) elementi ozobja.
2. Tlakovec po zahtevku 1, označen s tem, da sta dve sosednji strani tlakovca (4), ki mejita diagonalno druga na drugo, opremljeni z od zgoraj prijemajočimi elementi ozobja (6).
3. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da sta dve sosednji strani tlakovca (3), ki mejita diagonalno druga na drugo, opremljeni z od spodaj prijemajočimi elementi ozobja.
4. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da so od zgoraj prijemajoči (6) in od spodaj prijemajoči (5) elementi ozobja stranski zobci.
5. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da sta na eni strani (4) predvidena dva ali več elementov ozobja (6).
6. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da elementi ozobja (5, 6) v položenem sestavu tlakovcev tvorijo žepe (13) za material za fuge, v spodnje območje katerih se končujejo fuge (14), ki se tvorijo med sosednjima površinama ozobja (11, 12) dveh elementov ozobja (5, 6).
7. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da štrli vsaj del od spodaj prijemajočih elementov ozobja (5) stransko od od zgoraj prijemajočega elementa ozobja (6), vendar pa se po višini konča pod od zgoraj prijemajočim elementom ozobja (6).
8. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da je zgornja stran (9,10) od zgoraj prijemajočih elementov ozobja (6) oblikovana stransko padajoče.
9. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da so od zgoraj prijemajoči elementi ozobja (6) opremljeni s strešinami (10, 11) in s središčno razporejenim zatrepom (8).
10. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da izkazujejo elementi ozobja (5, 6) poševno navzdol potekajoče površine ozobja (11, 12).
11. Tlakovec, zlasti po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da izkazujejo od spodaj prijemajoči elementi ozobja (5) za oblikovanje tlakovca, ki ga lahko izvzamemo iz zaprtega sestava, stranske površine ozobja (12), čigar širina B pa je manjša od svetle širine A od zgoraj prijemajočih elementov ozobja (6).
12. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da so od zgoraj prijemajoči elementi ozobja (6) izoblikovani kot od zgoraj prijemajoči povratni zaskoki (6, 22), ki tvorijo poglobitve (6) v stranskih stenah (4).
13. Tlakovec po zahtevku 12, označen s tem, da od zgoraj prijemajoči povratni zaskoki (6, 22) izkazujejo zadnje reze v obliki lastovičjega repa, pri čemer izkazujejo od spodaj prijemajoči elementi ozobja (5) ustrezne izvedbene oblike.
14. Sestav tlakovcev, označen s tem, da je predviden tlakovec (1) po enem od prej omenjenih zahtevkov.
15. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da imata le dve nasproti ležeči stranski steni (3, 4) vsakokrat od spodaj prijemajoče in/ali od zgoraj prijemajoče elemente ozobja (5, 6) in da imata prednostno drugi stranski steni (26, 26 ) spojne distančnike (27) na celotni ali le na enem delu stranskih površin (26, 26').
16. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da izkazujeta dve nasproti ležeči stranski steni (3,4) vsakokrat od spodaj prijemajoče elemente ozobja (5), pri čemer pa izkazujeta drugi stranski steni (26, 26') spojne distančnike (27).
17. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da izkazujeta dve nasproti ležeči stranski steni (3, 4) vsakokrat od zgoraj prijemajoče elemente (6), pri čemer pa izkazujeta drugi stranski steni (26, 26') spojne distančnike (27).
18. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da so zobci (5, 6) izvedeni kot dvodelni zbobci (28, 36), ki sestojijo iz delnih zobcev (29, 30, 37, 38), pri čemer so delni zobci (29, 30, 37, 38) ločeni z žlebom (31, 39).
19. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da se žleb (31) izteka v žleb (34), ki je razporejen na spodnji strani (35) tlakovca (1).
20. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da izkazuje spodnja stran (35) podolžno in/ali prečno usmerjene utore (42), ki sprejmejo material iz tal.
21. Tlakovec po enem od prej omenjenih zahtevkov, označen s tem, da izkazujejo utori (42) višino (h) prednostno med 5 in 10 mm.