SI9300016A - Method and device for making hollowed bricks - Google Patents

Description

Izum se nanaša na postopek in pripravo za izdelovanje betonskih zidakov s skoznjimi, ozkimi luknjami za odvajanje vode (votlaki), zlasti tlakovcev različnih formatov in velikosti, pri čemer sledi izdelovanje v vsaj enem, z betonom napolnjenem kalupu, kije uležajen na kaluparski mizi, in vsaj enim pestičem, ki ustreza kalupu kot tudi površini zidaka, za zbijanje betona, zatem pa se betonski zidak strdi.

Postopek in priprava za izdelovnaje betonskih zidakov, zlasti tlakovcev, je npr. znana iz evropske patentne prijave 0 319 972. Po tej evropski patentni prijavi se izdeluje betonski zidak s posebno površinsko strukturo, vendar ne betonskega zidaka s skoznjimi luknjami.

Naloga predloženega izuma je zato znane postopke in priprave tako modificirati, da se da izdelovati betonske zidake, zlasti tlakovce, različnih formatov in velikosti s skoznjimi, ozkimi luknjami za odvajanje vode (votlake). Pri tem naj bi se dalo izdelovati tako betonske zidake z gladko kot tudi hrapavo oz. nasekano površino. To nalogo izuma se reši s tem, da so v območju pestiča ali kaluparske mize ali na kalupu razporejeni luknjalni trni, da se slednje pred zbijanjem betona vsaj deloma vtakne znotraj kalupa, da se zatem beton zbije s pomočjo napredovalnega gibanja pestiča, da se nato luknjalne trne ali zbite betonske zidake vsaj deloma odstrani iz območja kalupa ali luknjalnih trnov in zatem pestič kot tudi luknjalne trne, v kolikor se še ni zgodilo, umakne iz območja zbitih betonskih zidakov ali se zbite betonske zidake dvigne iz območja luknjalnih trnov, betonske zidake pa popolnoma vzame iz kalupa.

Te značilnosti vsebujejo, kot je dalje pojasnjeno s postopkovnimi zahtevki 2 do 4, tako možnost, da nastajajo skoznje, ozke luknje v betonskih zidakih s tem, da so neposredno ali posredno na pestiču pritrjeni luknjalni trni in z njim premikam sem in tja, tako da luknjalni trni najprej vdrejo v še nezbiti mehki beton, in sicer vedno bolj, dokler se pestič ne dotakne zgornje površine še mehkega betona in ga zbije, pri čemer segajo trni do kaluparske mize, tako da se s tem v zbitem betonskem zidaku izoblikuje skoznje ozke luknje. Zatem se privzdigne prednostno najprej kalup, nato pestič s trni, tako da se pojavi končno oblikovan betonski zidak. Da bi se dalo brez porušitve še mehkega, ne strjenega betonskega zidaka trne izvleči iz le-tega, je prednostno, če so trni izvedeni konično.

Obstaja pa tudi možnost, da luknjalni trni niso pritrjeni na pestiču temveč na kalupu. To lahko sledi preko vsaj enega mostiča, ki je pritrjen na kalupu, in na katerem so z enim koncem po sebi pritrjeni luknjalni trni.Ti štrlijo zatem v kalup in sicer do kaluparske mize. V tem primeru se v ta tako zasnovani kalup napolni beton in zatem zbije s pestičem, ki številu mostičev ustrezno sestoji iz več, mostičem prilagojenih čelnih ploskev. Nato se kalup in zatem pestič dvigne, tako da se prav tako dobi želen betonski zidak z ozkimi luknjami.

Končno obstaja tudi možnost, da so luknjalni trni pritrjeni na kaluparski mizi, svoje proste konce pa kažejo v smeri pestiča oz. pestične plošče. V tem primeru se da dolžino luknjalnih trnov tako uskladiti, da so le-ti v povezavi s polnilno količino betona po zbitju s pestičem ravno v stiku z njim. V pestič pa se da vnesti tudi odprtine ali izreze, tako da luknjalni trni v končno zbitem položaju segajo v odprtine oz. izreze. Če so luknjalni trni pritrjeni na kaluparski mizi, se za vzetje iz kalupa istočasno dvigne kalup skupaj s pestičem oz. pestično ploščo, pri čemer je potrebno izhajati iz tega, da se zraven dvigne še mehko zbite betonske zidake, tako da se jih dvigne s kaluparske mize in luknjalnih trnov. Zatem se betonske zidake po odstranitvi kaluparske mize z luknjalnimi trni ali s snetjem poleg kaluparske mize na običajen način iztisne in kalupa, in sicer z dvigom kalupa ali potiskom pestiča navzdol. Tudi v tem primeru je prednostno, če so luknjalni trni izvedeni konično. Tudi kalupi so lahko izvedeni rahlo konično, tj. rahlo zožujoči se h kaluparski mizi, da bi se še mehki betonski zidaki bolje prijeli v kalupu in z njim dvignili.

V nadaljnji zasnovi izuma se po 5. postopkovnem zahtevku predlaga, da je v območju pestiča ali kaluparske mize razporejen gibljiv podsklop z luknjalnimi trni, da se luknjalne trne pred zbijanjem betona vsaj deloma vtakne v beton znotraj kalupa, da se zatem beton zbije s- pomočjo napredovalnega gibanja pestičev, da se nato luknjalne trne vsaj deloma odstrani iz območja kalupa in zatem pestiče kot tudi luknjalne trne, če se to še ni zgodilo, umakne nazaj iz območja betonskih zidakov, betonske zidake pa v celoti vzame iz kalupa. Izraz vsaj deloma se je bilo izbralo tako v zvezi z gibanjem luknjalnih trnov v z betonom napolnjenem kalupu in ven iz kalupa, ker je po zasnovi priprave po izumu mogoče, bodisi luknjalne trne neodvisno od pestiča tako premikati, da se jih popolnoma vpelje v beton, ki se ga zatem zbije s pestičem, in da se zatem luknjalne trne ponovno popolnoma odstrani iz območja kalupa, pri čemer se nato pestič umakne nazaj oz. dvigne, betonske zidake pa vzame iz kalupa. Po izumu pa je tudi mogoče gibanje luknjalnih trnov in gibanje pestiča vsaj začasno oz. deloma medsebojno tako sklopiti, da se luknjalne trne najprej potisne le določeno globino v beton znotrj kalupa, nato pa skupaj s pestičem premakne naprej in obratno, najprej le toliko dvigne iz zbitega betona, dokler ni mogoč dvig skupaj s pestičem brez poškodovanja še mehkih, zbitih betonskih zidakov. Slednje postopanje je zlasti tedaj mogoče brez problemov, kadar so luknjalni trni izvedeni konično.

Na prednosten način je pri nadaljnji zasnovi postopka podsklop, na katerem so pritrjeni luknjalni trni, uležajen in voden zunaj pestiča. Luknjalne trne se z odprtinami v pestiču skozinskoz vstavi v beton do kaluparske mize.

Postopek pa je lahko izpeljan tudi tako, da je podsklop uležajen in voden na kaluparski mizi in da se luknjalne trne z odprtinami v kaluparski mizi skozinskoz vstavi v beton do pestiča. Na kaluparski mizi uležajeni in vodeni naj pomeni, da se da podsklop tako razporediti v kaluparski mizi z večjim volumnom kot tudi uležajiti pod kaluparsko mizo.

Pri pripravi za izvedbo postopka za izdelovanje betonskih zidakov s skoznjimi, ozkimi luknjami za odvajanje vode (votlakov) se predlaga, da so v območju pestičev ali kaluparske mize ali kalupa razporejeni luknjalni trni, ki so vsaj med zbijanjem betona s pestičem razporejeni znotraj zbijalnega prostora. Pri tem gre za osnovne oblike priprave, s katerimi se da z manjšimi modifikacijami znane priprave izdelovati betonske zidake z ozkimi luknjami. Glede na zasnovo se pri tem luknjalne trne, pritrjene na pestičih, istočasno z dvigom in spustom pestiča potisne v mehki beton in ponovno izvleče, ali pa se z razporeditvijo na kalupu ali na kaluparski mizi že nahajajo v votlini, predno se napolni beton, po zbitju betonskih zidakov pa se jih izvleče.

Pri nadaljnji zasnovi priprave se predlaga, da pestiči obsegajo odprtine, da so prednostno na središčnici odprtin razporejeni luknjalni trni, ki so pritrjeni na vsaj enem podsklopu, daje podsklop razporejen na strani pestiča, ležeči nasproti kalupu, in vsaj deloma neodvisno od pestiča premakljiv v smeri gibanja le-tega, in da je prestavitvena pot podsklopa tako odmerjena, da konci luknjalnih trnov v naprej pomaknjenem položaju pestičev segajo po eni strani do kaluparske mize, po drugi pa nad površino betona v nazaj pomaknjenem položaju pestičev. Gibanje podsklopa z luknjalnimi trni lahko sledi tako odvisno kot tudi neodvisno od pestiča, npr. s hidravličnim ali pnevmatskim valjem ali mehansko/električno z električno upravljanim vretenom. Pri rešitvi, pri kateri se podsklop z luknjalnimi trni giblje neodvisno, lahko na ogrodju stroja prijemlje ena ali več nastavnih naprav neodvisno od pestiča in njegovega potisnega droga. Nastavna naprava ali naprave pa lahko prijemljejo tudi na pestiču ali na s pestičem povezanem podsklopu. Nastavno napravo se da zasnovati tudi enostavno delujočo, pri čemer je v delovni povezavi z vzmetmi, ki izvajajo protisile.

Enostavna rešitev sestoji tudi v tem, da so podsklopi, ki nosijo luknjalne trne, pritijeni na potisnem drogu ali potisni cevi ali, glede na velikost, tudi na več potisnih drogovih in potisnih ceveh stroja. Pri potisnih drogovih ali potisnih ceveh gre za gradbene elemente, ki na običajen način dvigajo in spuščajo pestiče oz. pestično ploščo ter zbijajo beton. Podsklop(i), ki nosi(jo) luknjalne trne, je(so) lahko na prednosten način togo pritijen(i) na teh potisnih drogovih, pestiči za zbijanje pa so nasprotno tem potisnim drogovom vzmeteno vležajeni, znotraj prislonov. V tem primeru vdirajo zato luknjalni trni najprej vsaj deloma v beton tako daleč, dokler pestič ne naleže na beton, zatem pa prodirajo naprej do kaluparske mize, pri čemer nato pestič vzmeteno popusti in šele na stiku preko prislona pride do polnega zbitja betona. Pri obratnem gibanje se nato dvigne najprej luknjalne trne, pri čemer izvaja(jo) pestič(i) preko vzmeti na betonski zidak še preostali tlak, pri čemer se zatem luknjalne trne in pestiče toliko dvigne, da so postavljeni na površino betonskih zidakov, le-te pa se lahko odstrani.

Ker se za jemanje betonskih zidakov iz kalupa na prednosten način dvigne tudi kalup, lahko kalup ali podsklop z luknjalnimi trni obsega nosove ali štrline, s katerimi se kalup pri dvigu vsaj mestoma dvigne. To se lahko na prednosten način zgodi na takšnem odseku proge ali v takšnem trenutku, v katerem pestič na betonske zidake še izvaja preostali tlak, tako da se premaga strižno silo med kalupom in mehkim betonskim zidakom.

Da bi lahko na spodnji strani zidakov v povezavi s luknjami preoblikovalo utore, obsega kaluparska miza ali na njej razporejena vlečna pločevina letve, ki ustrezno želenemu utoru obsegajo polokroglo, kotno ali kot rezilo oblikovan zunanji obris. Letve obsegajo odprtine ali podolgovate zareze, ki so prilagojene luknjalnim trnom oz. prečnim prerezom luknjalnih trnov, tako le-ti lahko vstopijo v letve. Luknjalni trni imajo s tem prostor, v katerem na različnih višinah dosežejo takšne končne lege, da lahko pestič(i) neovirano enakomerno zbijeno beton. To je pomembno, kajti ne da se zagotoviti, da je v kalup napolnjena količina in gostota betona vedno enaka. Letve so prednostno zasnovane votlo, vlečna pločevina oz. kaluparska miza pa obsega odprtine, ki so v delovni povezavi z votlinami. S tem lahko betonski delci, ki so bili z luknjalnimi trni potisnjeni v votline letev, ponovno ubežijo.

Ker se glede na zasnovo kaluparskega stroja vlečno pločevino pred vzetjem betonskih zidakov iz kalupa povleče proč izpod zidakov, tako da betonski zidaki nalegajo na kaluparsko mizo oz. desko, je prednostno, če so vzdolžne osi letev usmerjene vzporedno z gibalno smerjo vlečne pločevine, tako da se da le-to brez nadaljnjega povleči proč pod betonskimi zidaki. Če so v letvah razporejene podolgovate zareze, tedaj lahko luknjalni trni zaenkrat tako dolgo ostanejo v zbitih, še mehkih betonskih zidakih, dokler se letev pod betonskimi zidaki ne povleče proč. S tem se lukenj s premikanjem letev ne razmaže/zamaže.

Kot je bilo povedano že v zvezi s postopkom, je lahko priprava za izvedbo postopka zasnovana tudi tako, da kaluparska miza obsega odprtine, da so prednostno na središčnici odprtin razporejeni luknjalni trni, ki so pritrjeni na vsaj enem podsklopu, daje podsklop na strani, ležeči nasproti kalupu, razporejen na ali v kaluparski mizi in prestavljiv k ter proč od pestiča, kot tudi da je prestavitvena pot podsklopa tako odmerjena, da konci luknjalnih trnov segajo do pestiča v spuščenem položaju le-tega po eni strani, po drugi pa v odprtine znotraj h kalupu obrnjene zunanje površine kaluparske mize ali na kaluparski mizi ali vlečni pločevini razporejenih letev. Pri tem lahko tudi pestiči obsegajo odprtine, premaknitvena pot podsklopa pa je odmerjena tako, da konci luknjalnih trnov segajo do le-teh. Za sprejem podsklopa ali podsklopov je lahko kaluparska miza ali vlečna pločevina zasnovana dvostensko, podsklop pa sprejema nastavne naprave, vzmeti in podobno. Nastavne naprave in/ali vzmeti pa so lahko uležajene tudi zunaj kaluparske miza oz. vlečne pločevine. Pri nazadnje opisani pripravi sledi polnjenje in zbijanje betonskih zidakov na znan način in z znanimi pestiči, medtem ko sledi izdelovanje lukenj v betonskih zidakih z luknjalnimi trni, ki se jih po polnjenju kalupa z betonom potiska s kaluparsko mizo. Pri izvedbi z luknjalnimi trni v območju kaluparske mize pa se da luknjalne trne vtakniti v kalup tudi še predno je kalup zapolnjen z betonom, pri čemer takoj nato sledi zapolnitev in zbijanje.

Kako se izvede postopek in kako je zasnovana priprava, tj. ali so luknjalni trni pritrjeni na pestiču, kalupu ali kaluparski mizi, in ali se luknjalne trne uvaja v beton s strani pestiča ali kaluparske mize, je odvisno od tega, kako se da od primera do primera izvesti na najenostavnejši način in katere prednosti prevladajo.

Opozoriti je potrebno še na to, da je lahko prečni prerez luknjalnih trnov poljuben. Najprej je mišljeno, da so le-ti zasnovani okroglo. Izvedeni pa so lahko tudi ovalno, kvadratno oz. pravokotno. Prednostna je lahko tudi krožna oblika z ozkimi mostiči. Kako je izveden prečni presek luknjalnih trnov je manj vprašanje izdelovalnega postopka oz. izvedbe priprave kakor vprašanje, kakšen naj bo prečni presek odprtin v votlakih v izgotovljenem stanju in kakšne vodne količine naj bi se odvajalo.

Izum je v nadaljevanju pobliže opisan s pomočjo risb, na katerih je poenostavljeno prikazanih več izvedbenih primerov izuma, pri čemer kaže sl. 1 prerez skozi delni pogled kalupa s kaluparsko mizo v praznem stanju, sl. 2 prerez skozi kalup s kaluparsko mizo po sl. 2, vendar v zapolnjenem stanju, sl. 3 prerez po sl. 2, pri kateri pa je dodatno prikazan pestič s pestičnim drogom in podsklopom z luknjalnimi trni, sl. 4 pripravo za izdelovanje votlakov po sl. 3, pri čemer pa je podsklop z luknjalnimi trni dvignjen, sl. 5 pripravo po sl. 4, pri kateri sta tudi pestič in kalup dvignjena, na kaluparski mizi uležajena vlečna pločevina z letvami pa je odstranjena, sl. 6 detajlno izvedeno pripravo po sl. 3 v povečanem merilu, sl. 7 pripravo po sl. 4, prav tako v povečanem merilu, sl. 8 kalup v perspektivni predstavitvi, na katerem je pritrjen mostič z luknjalnimi trni, sl. 9 pripravo v povečanem merilu, podobno sl. 6, pri kateri so luknjalni trni pritrjeni na podsklopu, ki je uležajen znotraj votline vlečne pločevine, v dvignjenem položaju podsklopa oz. vtaknjenih luknjalnih trnov, sl. 10 pripravo, ustrezajočo sl. 9, pri kateri pa je podsklop z luknjalnimi trni spuščen, ki so s tem premaknjeni iz betona, kalup pa je dvignjen, in sl. 11 pripravo, podobno sl. 7, pri kateri pa so luknjalni trni trdno pritrjeni na pestiču.

Na sl. 1 do 12 je, dokler je prikazano posamično, z 1 označena kaluparska miza, na kateri je uležajena vlečna pločevina 2. Na vlečni pločevini 2 je razporejen kalup 3, ki se ga da dvigati in spuščati neodvisno od kaluparske mize 1. Tako kaluparska miza 1 z vlečno pločevino 2 kot tudi kalup 3 obsegajo na običajen način takšno velikost, da se da tvoriti množico votlin, tako da se da hkrati izdelati množico betonskih zidakov. S 4 je označen pestič, ki je pritrjen na potisnem drogu 5, kateri je vedno podprt z enim ali več podsklopi, npr. pestično ploščo, tako da je ustrezno velikosti kalupa predvideno več pestičev. Nadalje so z 6 označeni luknjalni trni, ki so po sl. 4 do 7 in 9 do 10 tako pritrjeni na podsklopu 10, da je na en betonski zidak predvideno več luknjalnih trnov, npr. štirje ali šest.

Kot je zlasti razvidno iz sl. 3, 5 in 7, so lahko na podsklopu 10 nameščeni prisloni 11, da le-ti pri dvigu kalupa 3 pridejo v stik s kalupom, kalup 3 pa dvigne podsklop 10 in s tem luknjalne trne 6.

Kot je nadalje razvidno s sl. 1 do 4, 6 in 9 ter 12, so na vlečni pločevini 2 predvidene letve 12, ki obsegajo odprtine 13 za luknjalne trne 6. Odprtine 13 so s svojo velikostjo prilagojene luknjalnim trnom 6, tako da so le-ti vodeni v letvah 12. Letve 12 po sl. 1 do 4, 6 in 12 so zasnovane votlo in so z odprtinami v vlečni pločevini 2 v delovni povezavi, tako da se lahko sprosti v letvah nabrani betonski material.

Po zbitju vlažnega betona po sl. 3 se luknjalne trne 6 po sl. 4 izvleče iz mehkega betona oz. po sl. 5 in 7 dvigne kalup 3 in preko prislonov 11 podsklop 10 z luknjalnimi trni, tako da se dobi končno oblikovane vendar še mehke betonske zidake 14 po sl. 5 in 7, ki se lahko po odstranitvi iz stroja strdijo.

Luknjalne trne 6 se da, kot je pojasnjeno v patentnih zahtevkih in splošnem opisu, dvigati in spuščati neodvisno od pestiča 4 oz. kalupa 3. Da pa se jih tudi z vzmetno silo ali tudi z mehansko, hidravlično ali pnevmatsko napravo preko podsklopa 10 premikati v smeri h kaluparski mizi 1 in takoj nato z dvigom iz kalupa 3 dvigniti preko prislonov 14. Podsklop 10 pa se da relativno glede na pestično ploščo premikati naprej in nazaj tudi preko nastavne naprave 15, ki prijemlje npr. na pestični plošči, kot je razvidno s sl. 6.

Kot je nadalje razvidno s sl. 8, ki prikazuje perspektivni tlorisni pogled na kalup 3, so lahko na kalupu 3 pritrjeni mostiči 16 - na sl. 8 je predstavljen le en mostič - na katerih so po sebi pritrjeni luknjalni trni 6 tako, da štrlijo v kalup 3 do kaluparske mize 1 oz. v odprtine 13 letev 12. Na prednosten način je širina mostičev prilagojena debelini luknjalnih trnov, mostič pa je navzgor izveden rezilasto, tako da se da brez ovir napolniti plastični beton. V tem primeru so pestiči prilagojeni prostim prečnim prerezom odprtin med mostiči in kalupom, tako da lahko sledi zadostno zbijanje betona.

Pri izvedbenem primeru po sl. 9 in 10 je luknjana pločevina 2 dvostensko zasnovana na takšen način, da nastanejo votline, v katere je tako nameščen podsklop 10 z luknjalnimi trni 6, da se da luknjalne trne od spodaj vtakniti v kalup v odprtine 13 v vlečni pločevini oz. v letve, in sicer toliko, da štrlijo v luknje 17 v pestičih 4.

Opozoriti je potrebno na to, da so luknjalni trni v luknjah 17 v pestičih, tako po izvedbenem primeru s sl. 9 in 10 kot tudi po izvedbenem primeru po sl. 1 do 7, vodeni tako, da beton med zbijanjem ne more izstopiti. Če so luknjalni trni 6 izvedeni konično, je potrebno paziti na to, da je tesnitev izvedena tako, da je preko širokega območja izvedena tesno, in to vsaj takrat, ko pestiči zbijajo beton.

Izvedbena primera po sl. 11 in 12 se razlikujeta od poprej opisanih izvedb v bistvu v tem, da so luknjalni trni 6 po sl. 11 trdno zvijačeni z vlečno pločevino 2, medtem ko so luknjalni trni 6 po sl. 12 zvijačeni s pestiči 4. Pripadajoči poteki zvijačenja so obširno pojasnjeni v splošnem opisu.

Metten

Produktions- und Handels-GmbH

Claims (22)

1. Postopek za izdelovanje betonskih zidakov s skoznjimi, ozkimi luknjami za odvajanje vode (votlaki), zlasti tlakovcev različnih formatov in velikosti, pri čemer sledi izdelovanje v vsaj enem, z betonom napolnjenem kalupu, ki je uležajen na kaluparski mizi, in vsaj enim pestičem, ki ustreza kalupu kot tudi površini zidaka, za zbijanje betona, zatem pa se betonski zidak strdi, značilen po tem, da so v območju pestiča (4) ali kaluparske mize (1) ali na kalupu (3) razporejeni luknjalni trni (6), da se slednje pred zbijanjem betona vsaj deloma vtakne znotraj kalupa (3), da se zatem beton zbije s pomočjo napredovalnega gibanja pestiča (4), da se nato luknjalne trne (6) ali zbit betonski zidak (14) vsaj deloma odstrani iz območja kalupa (3) ali luknjalnih trnov (6) in zatem pestič (4) kot tudi luknjalne trne (6), v kolikor se še ni zgodilo, umakne iz območja zbitih betonskih zidakov (14) ali se zbite betonske zidake (14) dvigne iz območja luknjalnih trnov (6), betonske zidake pa popolnoma vzame iz kalupa.

2. Postopek za izdelovanje betonskih zidakov po zahtevku 1, značilen po tem, da so luknjalni trni (6) pritrjeni na pestičih (4) in s slednjimi gibljivi sem in tja.

3. Postopek za izdelovanje betonskih zidakov po enem od zahtevkov 1 ali 2, značilen po tem, da so luknjalni trni (6) pritrjeni na kalupu (3) in s slednjim dvignjeni.

4. Postopek po enem od predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da da so luknjalni trni (6) pritrjeni na kaluparski mizi (1), in da se betonske zidake po zbijanju skupaj s kalupom (3) in pestičem (4) dvigne od kaluparske mize (1).

5. Postopek po enem od predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da je v območju pestičev (4) ali kaluparske mize (1) razporejen gibljiv podsklop (10) z luknjalnimi trni (6), da se luknjalne trne (6) pred zbijanjem betona vsaj deloma vtakne v beton znotraj kalupa (3), da se zatem beton zbije s pomočjo napredovalnega gibanja pestičev (4), da se nato luknjalne trne (6) vsaj deloma odstrani iz območja kalupa (3) in zatem pestiče (4) kot tudi luknjalne trne (6), če se to še ni zgodilo, umakne nazaj iz območja betonskih zidakov, betonske zidake pa v celoti vzame iz kalupa.

6. Postopek za izdelovanje betonskih zidakov po zahtevku 1, značilen po tem, da je podsklop (10) uležajen in voden zunaj pestiča (4), in da se luknjalne trne (6) potisne v beton skozi odprtine v pestiču (4) do kaluparske mize (1).

7. Postopek za izdelovanje betonskih zidakov po enem od zahtevkov 1 ali 2, značilen po tem, da je podsklop (10) uležajen in voden na kaluparski mizi (1), in da se luknjalne trne (6) potisne v beton skozi odprtine v kaluparski mizi (1) do pestiča (4).

8. Priprava za izvedbo postopka po enem od predhodnih zahtevkov, s kalupom za določanje stranskih ploskev enega ali več betonskih zidakov, ki se ga da uležajiti na kaluparski mizi in od le-te dvigniti, in z vsaj enim pestičem, ki je gibljiv sem in tja v smeri kalupa, značilna po tem, da so v območju pestičev (4) ali kaluparske mize (1) ali kalupa (3) razporejeni luknjalni trni (6), ki so vsaj med zbijanjem betona s pestiči (4) razporejeni znotraj zbijalnega prostora.

9. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da pestiči (4) obsegajo odprtine (17), da so prednostno na središčnici odprtin (17) razporejeni luknjalni trni (6), ki so pritrjeni na vsaj enem podsklopu (10), da je podsklop (10) razporejen na strani pestiča (4), ležeči nasproti kalupu (3), in vsaj deloma neodvisno od pestiča (4) premakljiv v smeri gibanja le-tega, in da je prestavitvena pot podsklopa (10) tako odmerjena, da konci luknjalnih trnov (6) v naprej pomaknjenem položaju pestičev (4) segajo po eni strani do kaluparske mize (1), po drugi pa nad površino betona v nazaj pomaknjenem položaju pestičev (4).

10. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da so luknjalni trni (6) vsaj v območju svojih prostih koncev zasnovani konično.

11. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da luknjalni trni (6) na svojih prostih koncih obsegajo konice.

12. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da na podsklopu (10) prijemlje vaj ena nastavna naprava (15), npr. s hidravličnim ali pnevmatskim valjem ali električno upravljano vreteno.

13. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da nastavna naprava nadalje prijemlje na pestiču (4) ali na s pestičem (4) povezanim delom.

14. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da je nastavna naprava zasnovana enostavno delujoče in je v delovni povezavi z vzmetmi, ki izvajajo protisilo.

15. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da je podsklop (10), ki nosi luknjalne trne (6), togo pritijena na potisnem drogu (5), ki povzroča gibanje tja in nazaj za luknjalne trne (6) in pestiče (4), in da so pestiči (4) s pomočjo vzmeti prožno uležajeni na podsklopu (10) ali potisnem drogu (5).

16. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da je prožnost pestičev (4) s pomočjo prislonov omejena vsaj v eno smer.

17. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da kalup (3) ali podsklop (10) obsegata nosove ali štrline (11), s katerimi kalup (3) pri dviganju vsaj deloma premakne s seboj tudi podsklop (10).

18. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da kaluparska miza (1) obsega vlečno pločevino (2), in da so na strani vlečne pločevine (2), obrnjeni k pestičem (4), pritijene letve (12), ki obsegajo polkrožen, koten ali kot rezilo oblikovan zunanji obris.

19. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da letve (12) obsegajo luknjalnim trnom (6) prirejene in prilagojene odprtine (13).

20. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da so letve zasnovane votlo.

21. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da vlečna pločevina (2) obsega odprtine (13), ki so v delovni povezavi z votlinami letev (12).

22. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da so vzdolžne osi letev (12) usmerjene vzporedno z gibalno smerjo vlečne pločevine (2).

24.

24.

25.

25.

26.

26.

Priprava za izvedbo postopka po enem od predhodnih zahtevkov, s kalupom za določanje stranskih ploskev enega ali več betonskih zidakov, ki se ga da uležajiti na kaluparski mizi in od le-te dvigniti, in z vsaj enim pestičem, ki je gibljiv sem in tja v smeri kalupa, značilna po tem, da kaluparska miza (1) obsega odprtine, da so prednostno na središčnici odprtin razporejeni luknjalni trni (6), ki so pritrjeni na vsaj enem podsklopu (10), da je podsklop (10) na strani, ležeči nasproti kalupu (3), razporejen na ali v kaluparski mizi (1) in prestavljiv k ter proč od pestiča, in da je prestavitvena pot podsklopa tako odmeijena, da konci luknjalnih trnov (6) segajo do pestiča (4) v spuščenem položaju le-tega po eni strani, po drugi pa v odprtine znotraj h kalupu (3) obrnjene zunanje površine kaluparske mize (1) ali na kaluparski mizi (1) ali vlečni pločevini (2) razporejenih letev (12).

Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da pestič (4) obsega odprtine (17), premaknitvena pot podsklopa (10) pa je odmerjena tako, da konci luknjalnih trnov (6) segajo do odprtin (17) pestiča (4), v spuščenem položaju le-tega.

Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da je kaluparska miza (1) ali vlečna pločevina (2) zasnovana dvostensko, podsklop (10) pa je uležajen in voden znotraj prostora med obema ostenjema.

Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da so luknjalni trni (6) zatesnjeno vodeni v pestiču (4) ali kaluparski mizi (1) ali vlečni pločevini (2) in/ali letvah (12).

Metten

Produktions- und Handels-GmbH

Zanj:

• sr p ·

22498-XII792-Iv

POVZETEK

Postopek in priprava za izdelovanje votlakov

Postopek in priprava za izdelovanje betonskih zidakov s skoznjimi, ozkimi luknjami za odvajanje vode (votlaki), zlasti tlakovcev različnih formatov in velikosti, pri čemer sledi izdelovanje v vsaj enem, z betonom napolnjenem kalupu. Za dosego ozkih lukenj so v območju pestičev ali kaluparske mize ali kalupa razporejeni luknjalni trni, ki se jih pred zbijanjem betona vtakne v kalup. Zatem se beton zbije, luknjalne trne odstrani iz območja kalupa, zbite betonske zidake v celoti vzame iz kalupov in posuši,