SI20546A - Skladiščna vrata - Google Patents

Abstract

Podboj skladiščnih vrat, ki vsebuje vodilo (1) in ki je oblikovan v enem delu s pomočjo stiskanja ali pa je dvodelen, kjer se oba dela lahko medsebojno sestavita oziroma zaskočita. Podboj vsebuje ravno površino (14F), katero obrnemo proti steni, da lahko pravilno pozicioniramo vrata in vodila in da je na obeh straneh vrat puščen prostor za sprejem zavese, če pade iz vodila.ŕ

Description

SKLADIŠČNA VRATA

Ozadje izuma

Izum se nanaša na skladiščna vrata. Izraz skladiščna vrata se nanaša na vrata, ki so nameščena v skladiščih, tovarnah, shrambah, lopah in podobno, da omogočajo povezavo med predeli posamezne zgradbe ali z okolico ter zagotavljajo temperaturno in zvočno izolacijo med omenjenimi predeli ali okolico.

Običajno morajo takšna vrata omogočiti hitro zapiranje ali odpiranje odprtine v steni zato da ljudem ali vozilom onemogočijo prehod in da omejijo čas, ko izolacija ni več zagotovljena.

En tip takšnih vrat vključuje element, ki je nameščen tako, da se med dvema vertikalama pomika navzgor in navzdol. Običajno imajo takšna vrata zastor ali roleto, ki se lahko pri odpiranju vrat zvije ali zloži na vrhu (ali na eni strani vrat). Tako je zastor običajno upogljiva plošča ali opaž, ki se zgiba. Nameščena je rotacijska gred, na primer nad odprtino, da zastor zvije lahko pa so nameščeni tudi jermena, da zastor dvignejo. Zastor je običajno ojačan z vsaj enim togim drogom, katerega konci drsijo skupaj s konci zastora v navpičnih (ali lahko tudi vodoravnih) drsnih vodilih, ki so nameščena v podboje ali pa jih kar tvorijo podboj i.

Drsna vodila služijo za vodenje koncev zastora in za zagotavljanje čimboljše možne izolacije.

Kratek opis izuma

Namen tega izuma je zagotoviti podboje ali drsna vodila za takšen tip vrat. Že znana drsna vodila so narejena iz ukrivljene pločevine ali z varjenjem, lahko pa tudi s stiskanjem (glej na primer nemške patentne prijave št. 74 11596, 74 12450 in 295 13 279). Običajno je potrebna namestitev drsnih vodil na nosilne podboje, pritrditev podbojev na drsna vodila ali na prečko na vrhu, kamor jih zavarimo, da lahko namestimo dele motorja in da lahko pritrdimo spodnje konce na temelje. Zunanje dele moramo očistiti in prebarvati.

Namen tega izuma je zagotoviti podboje z drsnimi vodili ali večnamenska vodila, katerih proizvodnja je enostavnejša, natančnejša, hitrejša in cenejša, medtem, ko imajo večjo trdnost in togost. Prav tako je namen tega izuma zagotoviti vrata, ki so narejena tako, da jih sestavljajo takšni podboj i.

Opis izuma

Slika 13 prikazuje pogled na skladiščna vrata z zložljivim zastorom, ki je običajen in dokaj splošen. Zastor je nameščen ob steno (10), da zapira in odpira odprtino v steni med dvema predeloma ali med zunanjim in notranjim delom. Vključuje zastor (61), nameščen tako, da se premika med podboji (62 in 63), ki vsebujejo drsna vodila po katerih tečejo konci zastora, ter tudi vmesni vložki (64). Vložki (64) so vstavljeni v prečne tokove v zastoru. Podboji (62) in (63) so medsebojno povezani na vrhu z vodoravno prečko (65) . Podboji in/ali prečke so pritrjene na steno na kakršenkoli primeren način. Vodoravni zgornji konec zastora je primerno pritrjen na notranji del prečke. Zastor se premika z navpičnimi jermeni (66), katerih spodnji konci so pritrjeni na dno vmesnega vložka (67), ki je sam po sebi pritrjen na spodnji vodoravni konec zastora, ki v zaprtem položaju leži na tleh ali v njihovi bližini.

Za dvig zastora so lahko jermena navita okrog gredi, ki je na vrhu prečke (65). Elektromotor nadzoruje gred, električna instalacija pa omogoča, da se zastor premika avtomatsko. Skozi zanke (68) nameščene na drogovih (64) potekajo jermena, ki zagotavljajo, da se z drogovi povezani deli zastora premikajo. V tokih za vmesnike (64) se nahajajo posebne odprtine, ki omogočajo vstavitev zank. Za avtomatsko odpiranje vrat, če se na primer približa vozilo, lahko namestimo poznane naprave.

Uporabni model št. 7 411 596 prav tako opisuje podboj, ki vključuje drsno vodilo. Podboj je narejen iz dveh delov, ki sta lahko izdelana s stiskanjem. Ti podboji imajo utore in rebra za različne vrste pritrditev: pritrditev dveh podbojev in pritrditev drsnih trakov za zaščito drsnikov pred izrabo in pospeševanjem drsenja.

Predmetni izum zagotavlja podboje za skladiščna vrata, ki vsebuje ploščo, ki se premika navzgor in navzdol med podboji, ki vključujejo drsna vodila za vodenje koncev plošče. Drsnik je narejen iz dveh sten, vsaka izmed njih pa ima zunanjo in notranjo površino, obe notranji površini določata drsni del med njima, ki je centriran na drsno ravnino, omenjeni podboj pa je značilen po tem, da obsega vsaj eno površino, ki je obrnjena proti steni tako, da je drsna ravnina vzporedna z omenjeno steno in tako da je stena na dovolj veliki razdalji od sosednje zunanje površine drsnega vodila in da je prostor med steno in omenjeno zunanjo površino neoviran, tako da lahko sprejme konce plošče, ko ta še ni vpeta v drsna vodila.

V prednostni upodobitve predmetnega izuma ima podboj zaprti del, ki določa notranji predel, ki lahko sprejema dodatke in različne člene, kot so na primer električne žice, vodi, kabli in protiuteži.

Po predmetnem izumu je podboj proizveden v eni sami operaciji. Prednostno omenjena operacija omogoča proizvodnjo podboja dokončno in v celoti do namestitve in obratovanja. Takšne operacije so: stiskanje, valjanje, vlečenje, kovanje v toplem, kontinuirano litje ali kovanje.

Po predmetnem izumu je podboj izdelan s sestavljanjem vsaj dveh delov, od katerih je vsaj en proizveden v eni sami operaciji. Po predmetnem izumu je vsaj en del izdelan s stiskanjem, valjanjem, vlečenjem, kovanjem v toplem, kontinuiranim litjem ali kovanjem.

Izum prav tako zagotavlja vrata, ki vključujejo vsaj en takšen podboj in prednostno dva simetrična podboja.

Prednostno taka vrata za vsak podboj vključujejo temelj za neposreden sprejem podboja, ki je nameščen na tleh.

V prednostni upodobitvi je vmesni del vrat iz vsaj enega zastora narejenega iz vsaj dveh skupaj postavljenih upogljivih plošč, medsebojno povezanih pravokotno z drogom in vsaj en konec vsake plošče tvori vodoravni predel s posebno debelino. Takšen drog ima dva utora, ki se navzven odpirata prek reže, katere konci so obrnjeni navznoter, da zadržijo odebeljene konce plošč.

Ko je vmesni del vrat narejen iz enega ali dveh upogljivih zastorov, je debelina stene vodila lahko taka, da zunanja površina omenjene stene leži v ravnini površine zastora.

V eni upodobitvi je ta vmesna plošča med vrati narejena iz vsaj enega zastora, ki ga ojačuje vsaj en drog, ki ima na konceh drsnike vključno z vodilnimi sorniki, ki se nahajajo v utoru v vodila, ter iz vsaj ene vodilne zanke, ki drsi proti zunanji površini stene vodila. Vodilne sornike ima lahko tudi valj.

Kratek opis slik

Izum je v nadaljevanju podrobneje opisan in prikazan na priloženih slikah, ki prikazujejo:

Slika 1 prikazuje prerez večnamenskega podboja po predmetnem izumu;

Slika 2 prikazuje pogled na element prikazan na sliki 1 z zgornje strani;

Slika 3 prikazuje delni prerez ene različice;

Slika 4 prikazuje delni prerez druge različice;

Slika 5 prikazuje pogled na temelj podbojev po predmetnem izumu;

Slika 6 prikazuje pogled na vodoravni prerez, ki prikazuje še eno upodobitev podboja po predmetnem izumu;

Slika 7 prikazuje pogled vodoravni prerez, ki prikazuje dva podboja, ki sta nameščena na steno, na katerikoli konec odprtine;

Slika 8 prikazuje pogled na vodoravni prerez, ki prikazuje še eno upodobitev tega izuma;

Slika 9 prikazuje pogled na vmesni vložek zastora z deli zastora na vsaki strani;

Slika 10 prikazuje pogled na konec vmesnega vložka zastora, ki ima drsnik primeren za drsenje v vodilu po predmetnem izumu;

Slika 11 prikazuje pogled na eno različico drsnika;

Slika 12 prikazuje pogled na delni vodoravni prerez konca vrat nad vmesnim vložkom; in

Slika 13 prikazuje pogled na običajna skladiščna vrata.

Podroben opis izuma

Vodilo (20), ki je prikazano na slikah 1 in 2 je narejeno, v tem primeru, iz dveh stiskanih delov z dvema izboklinama, ki onemogočata spajanje stiskanih delov. Del (1) tvori neupogljiv podboj med območjema (A in B) in ima vodoraven predel v obliki črke W, katerega robovi so zaokroženi ali v obliki dveh sosednjih U-jev, katerih sosednja dela sta na vrhu povezana skupaj z mrežo (4C), ki tvori hrbtišče vodila. Oba dela v obliki črke U sta ločena za širino, ki je potrebna za vodenje koncev zastora. Vsak od obeh U-jev, ki tvorita črko W, sestavljata steni (4A in 4B) vodila (4). Stene imajo notranje površine (14A) in (14B) in zunanje površine (14D) in (14E). Vodilo ima lahko odprto ali zaprto hrbtišče. V tem primeru je hrbtišče (4C) zaprto. Notranji površini (14A in 14B) sta ločeni in razmejujeta drsni predel za sprejemanje koncev premičnega zastora vrat. Ta drsni volumen določa drsno ravnino, ki sovpada z ravnino (16) zastora vrat (Slika 7), ko omenjeni zastor spustimo. V tem izumu so stene drsnika votle in imajo znatno debelino. Zunanji površini vodila (14D in 14E) določata drsni ravnini, ki so uporabne za določene elemente zastora, na primer za konce drogov za ojačanje zastora ali za drsne elemente. Pomembnost te oblike je podrobneje razložena spodaj. Del (2) tvori zaščito. Prednostno je v tem izumu prazen prostor med podboji in zaščito, katerega volumen je dovolj velik, omogoča da v ta del preide protiutež (3). Če je narejen s stiskanjem, se lahko oblikovani deli proizvedejo v velikih dolžinah in potem po želji narežejo. Narejeni so lahko iz lahkih zlitin, aluminija ali iz plastičnih snovi. Tako je mogoče dobiti dele, ki so lahki, močni, ne rjavijo, jih ni potrebno obdelovati ali barvati, kar je tako za proizvodnjo, kot za vzdrževanje zelo ekonomično.

Podboji so lahko izdelani tudi po drugih postopkih kot je vlečenje, valjanje, kovanje v toplem, kontinuirano litje ali kovanje. Prednostna je uporaba postopkov, pri katerih je možna proizvodnja podboja z eno samo operacijo, ali če je narejen iz dveh delov, da je vsaj en izdelan z eno samo operacijo.

V primeru prikazanem na Slikah 1 in 2, je podboj oblikovan s površino (14F), ki je vzporedna ravnini premikajoče plošče vrat. Ta površina (14F) služi namestitvi ob steno na rob odprtine, ki jo vrata odpirajo in zapirajo. Omenjeno površino namestimo na razdaljo d od zunanje površine (14E) sosednje stene vodila, osrednji rob (14G) omenjene površine pa namestimo dovolj stran od odprtine vodila, da nastane prazen prostor (15) med dvema površinama (14E in 14F), ki omogoča sprejem koncev zastora, ko omenjeni konci pridejo iz vodila (slika 7).

Vodilo odrežemo na želeno dolžino, da stoji na temelju, ki je prednostno ulit in ki je lahko takšen, kot je prikazan na sliki 5 (11). Temelj se sestoji iz osnovne plošče (12) in navpičnega profiliranega dela (13), ki je primeren za zunanji sprejem vodila (1, 2). Tako vrtanje luknje ni potrebno, kot tudi ne varjenje, s čimer se izognemo napakam in prihranimo čas. Tudi barvanje ni potrebno, ne med proizvodnjo in ne med vzdrževanjem. Izognemo se meram, ki so zaradi varjena približne in pogosto zahtevajo ponovno nastavitev, ponovno vrtanje in podobno.

V eni upodobitvi predmetnega izuma lahko zagotovimo utor v enem in/ali v drugem delu vodila, kar omogoča namestitev dodatnega elementa, pri čemer je omenjeni dodatni element lahko profiliran ali drugačen sestavni del. V delnem pogledu na sliki 3 sta prikazana dva utora (5 in 6). če je plošča iz zastora, ki se na vrhu zloži v obliki harmonike, je prednostno da ima ena stran vodila steno, ki zložene dele zastora poriva nazaj proti drugi strani. Slika 3 prikazuje izdolben del (7), ki se lahko zaklopi v utor (5), ki je na zunanjem robu vodila, drog (8) zastora ter zložene dele zastora (9), ki se zbirajo na nasprotni strani člena (7). Vodilo tega izuma lahko tako uporabimo za zložljiva vrata, pri katerih se zastor zvije na rotacijsko gred ali se na gred zloži, lahko tudi v obliki harmonike.

Za pritrditev kakršnegakoli pripomočka na vodilo, kot je ohišje nadzornega elementa, ročaj za sprostitev proti uteži in podobno, je možno na različna mesta namestiti utore. V našem primeru ima takšen utor lahko pečatni trak, ki je nameščen tako, da zastor v najnižjem položaju hermetično zapre.

Slika 4 prikazuje delni prerez namestitve vodila po predmetnem izumu na varnostni sistem. Votlino vodila (4), ki jo sestavljajo strani (14A, 14B) in ima hrbtišče (4C), odrežemo navpično in jo po krajšanju, namestimo nazaj, s pomočjo upogljivih zaponk (17 in 18). V votlini tako dosežemo nekaj elastične premičnosti okrog osrednjega položaja. S primernimi električnimi kontakti je možno zaznati silo, ki jo povzroča zastor na vodila ter tako zaznati silo na zastor. Nato je mogoče alarmni signal prenesti in sprožiti ukaz, na primer dvig zastora, ustavitev spuščanja ter ponoven dvig ali sprožitev zvočne opozorilne sirene in podobno.

Oblike sten vodila z dvema površinama (14A in 14D) ali (14B in 14E) iste stene, ki sta ločeni, služi najprej temu, da tako stenam vodila kot tudi podbojem v celoti da trdnost in togost. Stena vodila je lahko prav tako trdna in tanka, kot je prikazano na sliki 8, če dimenzije vrat to dovoljujejo. Podboji prikazani na slikah 6 in 8 lahko v predel (15) za vodili prav tako sprejmejo protiutež, ta predel pa lahko zapremo s pokrovom. Vsak izmed podbojev na slikah 1 in 6 ima ravni površini (14F) nameščeno proti steni, na robu odprtine, da vodilo (4) namesti tako, da je predel (15) prazen za sprejem zastora, ko zastor ni v vodilu. Podboj prikazan v prerezu na sliki 8 nima takšne ravne površine. Za ta podboj je lega določena z robovi (21 in 22) dveh dolžinskih robov (23 in 24), ki sta nameščena proti steni (10).

Kot je razvidno tako iz slike 1 kot iz slik (6 in 8), stene vodila izvirajo iz podboja. To pušča zunanji površini (14D in 14E) sten vodila neovirani. V vseh upodobitvah mora zunanja površina vodila (14E) ostati neovirana na dolžini, ki je vsaj tolikšna kot je globina vodila, zato da določi predel (15) za sprejem zastora, ko ta izpade iz vodila na strani, ki je bliže steni. Podobno mora zunanja površina (14D), ki je na strani, ki je od stene dlje, prav tako ostati neovirana, zato da koncem zavese omogoči sprejem če izpadejo iz vodila v smeri od stene.

Ko je vsaj ena stena vodila znatne debeline, je možno to izkoristiti tako, da uporabimo zastor katerega konce lahko namestimo proti omenjenim površinam ali pri katerih robovi vmesnih vložkov lahko vsebujejo drsnike ali vodilne člene, ki se nameščajo proti takšnim površinam.

Vrata so delno prikazana na Slikah 9, 10 in 12. Slika 9 je pogled na zastor v bližini končnega dela vmesnega vložka.

Vmesni vložek (30) je iz plastike oblikovan vmesni del pri katerem je posebno to, da ima dva kanala (35) in 36, ki sta odprta navzven vsak posebej prek zožanih koncev, ki sta obrnjena drug proti drugemu, zareza pa je organizirana tako, da sprejema in zadržuje odebeljene dele (37 in 38) trakov zastora (31A, 31B). V tem primeru je zastor narejen iz številnih trakov gibljive plošče (31A, 31B), ki so nameščeni vodoravno in povezani prek vmesnih vložkov. Na vodoravnih robovih imajo posebno debelino (37 in 38). To lahko dosežemo s palicami, ki so obdane z zavitim koncem traku. Tako je mogoče naložiti konec traku v zarezo (35) ali (36) vmesnega vložka. Robu se ne da sprostiti če se na trak deluje vlečna sila pravokotno na vmesnik.

Za vodenje zastora so na konceh palic nameščeni drsniki (40), primerni za sprejem v vodila tega izuma. Drsnik vsebuje štiri funkcionalne dele: osnovni del (43) (sliki 10 in 12), ki nosi ostale tri dele; zatič vodila (44, 58) narejen tako, da prodre v za to namenjen del vodila (4); del za podporo droga (45) prikazan s prekinjenimi črtami, za sprejem drogov, ki ima votlino (39) na vsaki izmed končnih strani (slika 9) za sprejemanje omenjenega končnega dela; in drsni jeziček (46), ki skupaj z zatičem (44) in z drsenjem ob zunanji površini (14D) stene vodila (4A), natančno vodi drog (30) in konec zavese 1 (glej sliko 12). Neobvezno je lahko osnovni del vodila (13) tudi ojačan, na primer z eno ali večimi kotnimi konzolami.

Prednostno ima stena vodila (4A) takšno debelino, da zunanja površina stene (14D) leži v ravnini zastora (16). To se doseže z izravnavanjem ravnine zastora vodoravno glede na os drsnika. Kot je prikazano na slikah 10 in 12, je utor za sprejemanje zastora (35) poravnan z zunanjo površino vodila (14D). Ko se uporablja takšen sistem, lahko konec zastora (31A) (slika 12) sega preko konca palice in ko je zastor pod pritiskom, na primer v najnižjem položaju, lahko pride na mesto omenjene površine (14D) in tako zagotavlja dobro tesnitev vrat. Osnovni del (43) drsnika se lahko namesti med hrbtišča utorov (35), (36) ali se drugače lahko tvori z dvema zarezama za sprejemanje odebeljenih delov trakov zavese, ki segajo pod konce droga. Spodnji del traku (31A) se lahko tako namesti v kanal v drsnem jezičku (46).

Kot je prikazano na sliki 10, se zastor namesti na isto stran kot zunanje površine vodila (14D), stran od stene.

Kakorkoli že s konfiguracijo tega izuma, lahko zastor namestimo na drugo stran vodila, proti zunanji površini (14E) vodila, ki je ob ravnini površine (14F) podboj, nameščenih ob steno, ker je prostor (15) dovolj velik, da sprejme zastor in zadrži med zunanjo površino (14E) in steno (10). Na sliki 11 je prikazan tloris drsnika (50), ki ponuja možnost namestitve dveh zastorov v iste podboje z istimi vodili. Ta drsnik vključuje osnovni del (51), zatič vodila (52), dva dela za podporo droga (53 in 54) in dva drsna jezička (55 in 56). Prednostno je lahko simetričen čez vodoravno ravnino, kar poenostavi namestitev vrat.

Tako je mogoče uporabiti drsnik primeren za sprejem dveh drogov z dvojno debelino ali z dvoslojnim zastorom. Na poznani lahko med obe plasti namestimo dvižne trakove.

Slika 12 prikazuje različico drsnika pri katerem je drsni zatič sestavljen iz valja (58) nameščenega tako, da se vrti na igli (59), pritrjeni na osnovni del drsnika. Valj se lahko tako vrti proti katerikoli površini (14A ali 14B) vodila (4). To zmanjšuje obrabo in hrup. Valj se lahko enostavno zamenja.

Za

NERGECO

Zone Berthoilet F-43220 Duineres ^FRANCE·

JanJio Pu

Claims (13)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Podboj za skladiščna vrata, ki vsebuje ploščo montirano tako, da se med podboji lahko pomika navzgor in navzdol, kjer omenjeni podboj vsebuje vodilo za vodenje enega robu plošče, ki ima dve steni od katerih ima vsaka notranjo in zunanji površino, kjer obe notranji steni definirata drsni volumen med njima, ki je centriran na drsno ravnino, značilen po tem, da ima vsaj eno površino (14F), ki je orientirana tako, da se lahko namesti na steno tako, da je drsna ravnina paralelna z omenjeno steno in tako, da se omenjena stena nahaja na dovolj veliki razdalji (d) od nasprotne zunanje površine (14E) vodila, in da je volumen med steno in omenjeno zunanjo površino (14E) neoviran tako, da lahko sprejme rob plošče, kadar je omenjena plošča iz vodila iztaknjena.
2. 2. Podboj po zahtevku 1, značilen po tem, da ima zaprti del, ki definira notranji volumen, ki lahko sprejme dodatne elemente, protiutež (3), kontrolne elemente in kanale.
3. 3. Podboj po zahtevku 1 ali 2, značilen po tem, da je izdelan z eno samo operacijo.
4. 4. Podboj po zahtevku 3, značilen po tem, da je izdelan s pomočjo stiskanja, vlečenja, valjanja, kovanja v toplem, kontinuirnega litja ali kovanja.
5. 5. Podboj po zahtevku 1 ali 2, značilen po tem, da je izdelan s sestavljanjem vsaj dveh delov, od katerih je vsaj en izdelan z eno samo operacijo.
6. 6. Podboj po zahtevku 5, značilen po tem, da je vsaj eden izmed delov izdelan s pomočjo stiskanja, vlečenja, valjanja, kovanja v toplem, kontinuirnega litja ali kovanj a.
7. 7. Podboj po kateremkoli zahtevku od 1 do 6, značilen po tem, da ima del, ki oblikuje vodilo, v horizontalnem prerezu, obliko dveh skupaj postavljenih črk U, katerih skupni veji sta medsebojno spojeni na vrhu s pomočjo mreže, tako da se omenjeni veji nahajata na določeni razdalji, ki je potrebna za vodenje robu zavese, oziroma zastora.
8. 8. Skladiščna vrata, značilna po tem, da obsegajo dva podboja po kateremkoli predhodnem zahtevku.
9. 9. Skladiščna vrata po zahtevku 8, značilna po tem, da vsak podboj vsebuje temelj (11) za neposredni sprejem podboja, katerega omenjeni temelj nosi.
10. 10.Skladiščna vrata po zahtevku 8 ali 9, značilna po tem, da plošča obsega vsaj eno zaveso, izdelano iz dveh skupaj postavljenih fleksibilnih ponjav (31A, 31B), ki sta vertikalno medsebojno povezani s pomočjo palice, vsaj po en rob obeh ponjav oblikuje vodoravni del s posebno debelino (37, 38), omenjena palica pa ima dva kanala (35, 36), ki se odpirata navzven preko zareze katere robovi so obrnjeni navznoter, da zadržijo odebeljene robove (37, 38) ponjav.
11. 11.Skladiščna vrata po zahtevku 8 ali 9, značilna po tem, da je plošča izdelana iz vsaj ene fleksibilne zavese, ki je ojačana z vsaj eno vodoravno palico, ali da ima vsaj ena stena (4A) vodila tako debelino, da zunanja površina (14D) omenjene stene leži v bistvu v ravnini zavese.
12. 12.Skladiščna vrata po zahtevku 11, značilna po tem, da imajo vsaj eno palico (30), ki ima na svojih konceh drsnike (40, 50) in vodilni sornik, ki je orientiran tako, da lahko sede in drsi v vodilu (4) in vsaj en drsni zatič (46, 55, 56), ki je nameščen tako da drsi po zunanji površini (14D, 14E) stene vodila.
13. 13.Skladiščna vrata po zahtevku 12, značilna po tem, da ima drsni zatič kolesce.