SI9200279A - Bogie for railway wagons of low floor level - Google Patents

Description

ABB HENSCHEL Waggon Union GmbH

Podvozje za železniške vagone z nizkim podom

Izum se nanaša na podvozje za železniške vagone z nizkim podom z okvirom podvozja, na katerem so preko po ene nihalke vrtljivo uležajena posamična kolesa, nihalka pa je pritrjena zgibno in opirajoče se preko primarnih vzmeti.

Iz EP 03 84 512 je znano tovrstno podvozje. Okvir podvozja je pri tem z dvojnim prečnim nosilcem zasnovan v bistvu kot črka H. Dvojna prečna nosilca sta na svojih prečnih koncih medsebojno povezana s pomočjo zunanjih dolžinsko poudarjenih nosilcev, ki v vzdolžni smeri podvozja malenkostno štrlijo čez dvojna prečna nosilca. Med dvojnim prečnim nosilcem je razporejen pokončno in vodoravno prečno gibljiv oplenski prečni nosilec. Ta oplenski prečni nosilec je na svojih prečnih koncih preko nihalk obešen v sekundarnih vzmeteh, ki so podprte na zunanjih dolžinsko poudarjenih nosilcih podvozja. Oplenski prečni nosilec nosi središčno ležišče za vrtilni tečaj vagonskega zaboja. Na obeh straneh tega ležišča za vrtilni tečaj so v prečni smeri podvozja na oplenskem prečnem nosilcu predvideni protiležaji, preko katerih se vagonski zaboj opira pri vožnji v ovinek. Zunanja dolžinsko poudarjena nosilca okvira podvozja nosita blizu svojih vzdolžnih koncev na nihalkah posamična kolesa, pri čemer so nihalke zgibno uležajene na zunanjih dolžinsko poudarjenih nosilcih in nihalke se preko primarnih vzmeti opirajo medsebojno in na okviru podvozja.

Pomanjkljiva pri tej znani izvedbi je ureditev oplenskega prečnega nosilca in obešenje le-tega na sekundarnih vzmeteh, ki na eni strani pomeni zamotano gradnjo in na drugi v območju med posameznimi kolesi ene vzdolžne strani podvozja terja tako veliko konstrukcijsko višino, da se značilnost nizkega poda železniškega vagona z nizkim podom vsaj v tem območju znatno prizadene in ni mogoče razporediti

031292 prečnih sedežev. Nadaljnja pomanjkljivost te predhodno znane konstrukcije je v tem, da so zaradi vodenja podvozja na zaboju vagona s pomočjo vrtilnega tečaja za uporabo pri železniških vagonih z nizkim podom potrebni dodatni zibalniški dušilniki, ki zmanjšujejo gospodarnost podvozja.

Podvozja s posamičnimi kolesi so nadalje znana iz EP 01 29 772. Pri tem podvozju so posamična kolesa prav tako preko nihalk uležajena na okviru podvozja. Podvozje te predhodne objave pa vsaj v območju med kolesi ene vzdolžne strani podvozja sega tako visoko, da le-to za železniške vagone z nizkim podom s skoznjimi tlemi vagona ni uporabljivo. Posamična kolesa za podvozja za železniški promet so kot taka nadalje znana iz DE-OS 35 38 513. Pri tej predhodni objavi so posamična kolesa na zaboju vagona obešena preko nihalk.

Iz prakse so nadalje znane nihalke za zgibno priključitev kolesnih osi za železniški promet, pri katerih so nihalke preko vzmeti podprte na okviru vrtilnega ogrodja.

Predloženemu izumu je za osnovo služila naloga, ustvariti podvozja za železniške vagone z nizkim podom, pri katerih lastnost nizkega poda zaboja vagona ostane povsem ohranjena in pri čemer so samo kolesna ohišja na voljo v območju koles podvozja, ki štrlijo v zaboj vagona in ki so tako razporejena pod sedeži, da se tla vagona lahko naredi skoznja.

Ta naloga se po izumu reši s tem, da do navezave okvira podvozja na zaboju vagona železniškega vagona z nizkim podom pride preko dveh z medsebojnim razmikom na prečnem nosilcu okvira podvozja zgibno uležiščenih zgibnopriključnih drogov, ki sta po drugi strani prav tako zgibno pritrjena na zaboju vagona, da je zaboj vagona preko sekundarnih vzmeti podprt na okviru podvozja, ki so spravljene v žepih prečnih koncev prečnega nosilca, in da v prečnem nosilcu na medsebojnem razmiku razporejena naslona omejujeta prečno gibanje zaboja vagona proti podvozju. Pri tem je v obliki kotnega vzvoda zasnovana nihalka izvedena dvokrako, pri čemer en konec nihalke obojestransko oklepa kratki, v vzdolžni smeri podvozja potekajoči konzoli na prečnih koncih prečnega nosilca okvira vrtilnega ogrodja in je tam zgibno uležajen, srednji konec nihalke obojestransko oklepa posamično kolo in nosi njegovo os in na tretjem koncu nihalke sta oba njena kraka medsebojno povezana in nalegata na primarne vzmeti. Na prečnem nosilcu podvozja je za vsako nihalko razporejena konzola, ki tvori protiležišče za primarno vzmet. S to zasnovo po izumu podvozja ostane tako območje med posamičnimi kolesi v prečni smeri podvozja kot tudi območje med posamičnimi kolesi vzdolžne strani podvozja brez elementov, ki bi terjali višino. Zaboj vagona železniškega vagona z nizkim podom se da potemtakem zasnovati prehodnega vse do kolesnih ohišij in brez motečih stopnic.

Prdnostno sta posamično kolo in pogon posamičnega kolesa, povezana v konstrukcijsko enoto, uležiščena v nihalki. Pri tem je prav tako na nihalki uležiščena zavora posamičnega kolesa in zasnovana tako, da deluje kot cokelna ali kolutna zavora na ohišje pogona. S to zasnovo posamičnega kolesa in njegovega pogona v konstrukcijsko enoto, ki se jo da hkrati uporabiti kot protiležišče za zavoro, se prav tako izognemo sestavnim delom, ki povečujejo višino in s tem motijo lastnost nizkega poda zaboja vagona.

Prednostno sta zgibnopriključna drogova podvozja sferično uležiščena. S tem sferičnim uležiščenjem se da s pomočjo prečnih naslonov omejene prečne premike zaboja vagona proti podvozju nemoteno prevajati v podvozje.

Podrobnosti izuma so obrazložene v načrtu na osnovi izvedbenega primera.

Pri tem kažejo sl. 1 podvozje po izumu v pogledu od strani, sl. 2 podvozje s sl. 1 v tlorisu, sl. 3 prerez po črti III-ΠΙ s sl. 2.

Okvir podvozja po izumu sestoji v bistvu iz prečnega nosilca 1. Prečni nosilec 1 je pri tem lahko, kot je ponazorjeno v skicah, zasnovan kot mononosilec ali, po izvedbenem primeru, ki ni predstavljen, kot dvojni prečni nosilec. Na prečnih koncih prečnega nosilca 1 sta razporejeni kratki, v vzdolžni smeri vozila potekajoči konzoli

2. Prečni nosilec 1 in konzoli 2 so izvedeni po načinu sestavljanja omar tako, da je rezultat ploska zgradba. Vsaka konzola 2 nosi na svojem prostem koncu po eno nihalko 3. Ta nihalka 3 je zasnovana v obliki kotnega vzvoda in dvokrako. En konec nihalke 3 obojestransko oklepa konzolo 2 in je na njej preko zgiba 4 zgibno uležiščen. Srednji konec nihalke 3 obojestransko oklepa posamično kolo 5, katerega os 6 je pritrjena v nihalki. Pri alternativnem izvedbenem primeru je os 6 lahko v nihalki 3 vrtljivo uležajena. Na tretjem koncu nihalke 3 sta obe njeni roki medsebojno povezani in se opirata na primarni vzmeti 7, ki je pritrjena na konzoli 8, razporejeni na zgornji strani prečnega nosilca 1. Konzola 8 je pri tem v svoji vodoravni razsežnosti tako zasnovana, da se projekcijska ploskev primarne vzmeti samo malenkostno prekoračuje.

V sredini podvozja so zunaj na prečnih nosilcih 1 razporejeni žepi 9, ki sprejmejo kot zračne ali vijačne vzmeti izvedene sekundarne vzmeti 10.

Nepredstavljeni zaboj vagona, ki v območju podvozja sestoji iz kratkega, s potniškimi moduli zgibno povezanega podvoznega modula, je vertikalno podprt s sekundarnimi vzmetmi podvozja. Na prečnem nosilcu 1 okvira podvozja sta z medsebojnim razmikom zgibno priključeno pritrjena zgibnopriključna drogova 11, ki sta s svojim drugim koncem prav tako zgibno gibljivo pritrjena na zaboju vagona. Ležaja 12 zgibnopriključnih drogov 11 sta pri tem sferično zasnovana. V prečni sredini podvozja sta nadalje na medsebojnem razmiku predvidena v prečnem nosilcu 1 prečna naslona 13. Ta prečna naslona 13 sodelujeta z ustreznima protiležiščema zaboja vagona in omejujeta prečni pomik zaboja vagona glede na podvozje. Na eni strani na prečnem nosilcu 1 okvira podvozja in na drugi strani na zaboju vagona razporejeni blažilniki 14 sunkov služijo za izboljšanje obnašanja teka.

Pri izvedbenem primeru izuma, predstavljenem v načrtih, je posamično kolo 5 vrtljivo uležajeno na osi 6 nihalke 3. Posamično kolo 5 je pri tem s svojim pogonom 16 združeno v konstrukcijsko enoto in vrtljivo uležajeno na osi 6 nihalke 3. Pogon 16 pri tem lahko po izumu sestoji iz neposrednega pogona ali motorja s priključenim prenosnikom. Na nihalki 3 je nadalje uležiščeno v izvedbenem primeru kot kolutna zavora izvedeno zavorno drogovje 17 z zavornim cilindrom 18. Zavora 17,18 pri tem deluje neposredno na ustrezno zasnovano ohišje pogona 16.

Po nadaljnjem izvedbenem primeru izuma, ki ni prikazan, je zavora 17, 18 lahko izvedena tudi kot cokelna zavora, delujoča na plašč pogona 16 ali na posamično kolo 5.

Kot je razvidno s skic, je podvozje po izumu na zaboj vagona vezano gibljivo pokončno proti sili vzmeti, vodoravno pa domala togo in vrtilnofiksno. Zgoraj opisana navezava zagotavlja breznagiben tek iz več podvoznih in potniških modulov sestoječih železniških vagonov z nizkim podom.

Claims (6)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Podvozje za železniške vagone z nizkim podom z okvirom podvozja, na katerem so preko po ene nihalke vrtljivo uležajena posamična kolesa, nihalka pa je pritrjena zgibno in opirajoče se preko primarnih vzmeti, značilno po tem, da do navezave okvira podvozja na zaboju vagona železniškega vagona z nizkim podom pride preko dveh z medsebojnim razmikom na prečnem nosilcu (1) okvira podvozja zgibno uležiščenih zgibnopriključnih drogov (11), ki sta po drugi strani prav tako zgibno pritrjena na zaboju vagona, da je zaboj vagona preko sekundarnih vzmeti (10) podprt na okviru podvozja, ki so spravljene v žepih (9) prečnih koncev prečnega nosilca (1), in da v prečnem nosilcu (1) na medsebojnem razmiku razporejena naslona (13) omejujeta prečno gibanje zaboja vagona proti podvozju.
2. 2. Podvozje po zahtevku 1, značilno po tem, da je v obliki kotnega vzvoda zasnovana nihalka (3) izvedena dvokrako, en konec nihalke (3) obojestransko oklepa kratki, v vzdolžni smeri podvozja potekajoči konzoli (2) na prečnih koncih prečnega nosilca (1) okvira vrtilnega ogrodja in je tam zgibno uležajen, srednji konec nihalke (3) obojestransko oklepa posamično kolo (5) in nosi njegovo os (6) in na tretjem koncu nihalke (3) sta oba njena kraka medsebojno povezana in nalegata na primarne vzmeti (7).
3. 3. Podvozje po zahtevkih 1 in 2, značilno po tem, da je na prečnem nosilcu (1) podvozja za vsako nihalko (3) razporejena konzola (8), ki tvori protiležišče za primarno vzmet (7).
4. 4. Podvozje po zahtevkih 1 do 3, značilno po tem, da sta posamično kolo (5) in pogon (16) posamičnega kolesa (5), povezana v konstrukcijsko enoto, uležiščena v nihalki (3).
5. 5. Podvozje po zahtevkih 1 do 4, značilno po tem, da je na nihalki (3) uležiščena zavora (17, 18) posamičnega kolesa (5) in zasnovana tako, da deluje kot cokelna ali kolutna zavora na ohišje pogona (16).
6. 6. Podvozje po zahtevkih 1 do 5, značilno po tem, da sta zgibnopriključna drogova (11) podvozja sferično uležiščena.