SI20174A

SI20174A - Aparat in postopek za moduliranje/demoduliranje z zaporednim omejevanjem najmanjšega zaporedja

Info

Publication number: SI20174A
Application number: SI9920006A
Authority: SI
Inventors: Immink Kornelis A. Schouhamer; Joseph A.H.M. Kahlman; Den Enden Van; T. Nakagawa; Y. Shin-Puku; T. Naohara; K. Nakamura
Original assignee: Koninklijke Philips Electronics N.V.; Sony Corporation
Priority date: 1998-05-29
Filing date: 1999-05-25
Publication date: 2000-08-31
Also published as: US20060132342A1; US20070063881A1; CZ2000308A3; CY1110892T1; CN1274484A; MY131577A; UA49081C2; PT1000467E; AU3725899A; ME01711B; CN100557981C; CA2298685A1; YU49188B; US7466246B2; HU229922B1; AR019600A1; SK288035B6; HRP20000050A2; US20040120408A1; NO332391B1

Abstract

Naloga: kako zapisati in predvajati podatke pri visoki gostoti linij. Sredtsvo za rešitev problema: enota (11) za določanje/vstavljanje DSV nadzornega bita vstavljanja DSV nadzorni bit za izvajanje DSV nadzora v vhodni podatkovni niz in daje izhodni podatkovni niz, ki vključuje DSV nadzorne bite, modulacijski enoti (12). Modulacijska enota (12) predvaja podatkovni niz z osnovno dolžino podatkov 2 bita v kodo spremenljive dolžine z osnovno kodno dolžino treh bitov v skladu s pretvorbeno tabelo in oddaja kodo, ki izvira od pretvorbe, NRZI kodirni enoti (13). Pretvorbena tabela, ki vključuje modulacijsko enoto (12), vključuje substitucijske kode za omejevanje števila zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja na vnaprej določeno vrednost in substitucijske kode za ohranjanje meje dolžine zaporedja. Poleg tega pretvorbena tabela izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja "1" elementa v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 "1" v elementu v kodi, ki izvira iz pretvorbe podatkovnega niza.ŕ

Description

KONINKLIJKE PHILIPS ELECTRONICS N. V. SONY CORPORATION

Aparat in postopek za moduliranje/demoduliranje z zaporednim omejevanjem najmanjšega zaporedja

PODROBEN OPIS IZUMA

Tehnično področje izuma

Na splošno se predloženi izum nanaša na aparat za moduliranje in postopek za moduliranje, aparat za demoduliranje in postopek za demoduliranje kot tudi na sredstvo za predstavitev programa. Bolj posebno se predloženi izum nanaša na prednostni aparat za moduliranje in prednostni postopek za moduliranje, na prednostni aparat za demoduliranje in prednostni postopek za demoduliranje kot tudi na prednostno sredstvo za predstavitev programa, ki se uporablja v operacijah za zapisovanje podatkov na sredstvo za zapisovanje z visoko gostoto zapisovanja in za predvajanje podatkov, ki so zapisani na sredstvu za zapisovanje z visoko gostoto zapisovanja.

STANJE TEHNIKE

Ko se podatki prenašajo po prenosni linij ali zapisujejo na sredstvo za zapisovanje, kot so magnetni disk, optični disk ali magnetooptični disk, se podatki modulirajo v kodo, ki je prilagojena prenosni liniji ali sredstvu za zapisovanje, preden se izvede prenos ali zapisovanje. Kot postopek moduliranja je poznano blokovno kodiranje. Pri blokovnem kodiranju se niz podatkov blokira v enote, od katerih vsaka obsega m x i bitov. Vsaka od enot, ki se bo odslej nazivala podatkovna beseda, se nato pretvori v kodno besedo, ki obsega n x i bitov v skladu s primernim pravilom kodiranja. Za i = 1 je ta kodna beseda koda s stalno dolžino. V primeru, da ima i množico vrednosti, od katerih je vsaka izbrana iz obsega 1 do imax, maksima od i, je rezultirajoča kodna beseda koda s spremenljivo dolžino. Na splošno se koda, ki rezultira iz blokovnega kodiranja, izrazi kot koda (d, k; m, n; r) s spremenljivo dolžino.

Tukaj se i imenuje omejitvena dolžina in rje imaks, največja omejitvena dolžina, d je najmanjše število 0 (ničel), ki se pojavljajo med dvema zaporednima 1. Na d se sklicuje kot na najmanjše zaporedje 0. Po drugi strani je k največje število 0, ki se pojavijo med dvema zaporednima 1. Na k se sklicuje kot na največje zaporedje 0.

V operaciji za zapisovanje kode s spremenljivo dolžino, ki se dobi z blokovnim kodiranjem, ki je bilo zgoraj opisano, na sredstvo za zapisovanje, kot so optični disk ali magnetooptični disk, npr. kompaktni disk (CD) ali minidisk (MD), je koda s spremenljivo dolžino podvržena NRZI (Non Retum to Zero Inverted) modulaciji, kjer se vsaka od 1 v kodi s spremenljivo dolžino tolmači kot inverzija, medtem ko se 0 tolmači kot ne-inverzija. Koda s spremenljivo dolžino, ki zaključuje NRZI modulacijo, se nato zapiše. Koda s spremenljivo dolžino, ki zaključuje NRZI modulacijo, se označuje kot valovni vlak zapisovanja. V primeru magnetooptičnega diska v skladu z zgodnjo ISO-specifikacijo, ki predpisuje ne posebno veliko gostoto zapisovanja, se vlak bitov, ki zaključujejo moduliranje zapisovanja, zapiše, kakršni so, ne da bi bili podvrženi NRZI modulaciji.

Oznaki Tmin in Tmaks naj označujeta najmanjše oz. največje inverzijske periode valovnega vlaka zapisovanja. V tem primeru je zato, da se zapisuje valovni vlak zapisovanja z visoko gostoto zapisovanja v smeri linearne hitrosti, prednostna dolga najmanjša inverzijska perioda Tmin ali veliko najmanjše zaporedje d. Poleg tega je s stališča tvorjenja ure zaželjeno, da se dela s kratko največjo inverzijsko periodo Tmaks ali z manjhnim največjim zaporedjem k. Da bi se zadostilo tem zahtevam, je bila predlagana množica modulacijskih postopkov.

Konkretno to pomeni, za optični disk, magnetni disk ali magnetooptični disk so predlagani ali se dejansko uporabljajo postopki moduliranja za tvorjenje kode RLL (1 -7) s spremenljivo dolžino, ki se izraža kot (1, 7; m, n; r), in koda RLL (2 - 7) s spremenljivo dolžino se izraža tudi kot (2, 7; m, n; r) in se koda RLL (1 - 7) s stalno dolžino tudi izraža kot (1, 7; m, n; 1), ki se uporablja v ISO-specifikaciji MO. Za aparat z diskom, ki se sedaj raziskuje in razvija, kot je optični disk ali magnetooptični disk, ki ima visoko gostoto zapisovanja, se običajno uporablja RLL koda (Run length Limited Code) z najmanjšim zaporedjem d enakim 1.

V nadaljnjem je prikazan primer pretvorbene tabele za kodo RLL (1 - 7) s spremenljivo dolžino.

RLL (1, 7; 2, 3; 2)

	Podatki	Koda
i = 1	11	00x
	10	010
	01	10x
i = 2	0011	000 00x
	0010	000 010
	0001	100 00x
	0000	100 010

Simbol x, ki se uporablja v pretvorbeni tabeli, ima vrednost ”1 za naslednji sledeči kanalski bit 0 ali ima vrednost 0 za naslednji sledeči kanalski bit 1. Največja omejitvena dolžina rje enaka 2.

Parametri kode RLL (1 - 7) s spremenljivo dolžino so (1, 7; 2, 3; 2). Najmanjša inverzijska perioda Tmin, ki se lahko izrazi z (d + 1) T, je tako enaka 2 (= 1 + 1) T, kjer je T bitna reža v valovnem vlaku zapisovanja. Najmanjša inverzijska perioda Tmin, ki se lahko izrazi tudi z (m / n) x 2 Tdata, je tako enaka 1,33 (=2/3x2) Tdata, kjer je Tdata bitna reža v podatkovnem nizu. Največja inverzijska perioda Tmaks, ki se lahko izrazi kot (k + 1) T, je tako enaka (7 + 1) T = 8T = 8 x (m / n) Tdata = 8x2/3 Tdata v

= 5,33 Tdata. Širina Tw okna odbiranja, ki se lahko izrazi tudi z (m / n) Tdata, je tako enaka 0,67 (= 2 / 3) Tdata.

V vlaku kanalskih bitov, ki zaključuje RLL (1-7) modulacijo, ki je prikazana na tabeli 1, je sicer frekvenca generiranja, ki ustreza periodi 2T, ki je enaka najmanjši inverzijski periodi Tmin, se večinoma opazi, da ji sledijo frekvence generiranja, ki ustrezajo periodam 3T in 4T. Dejstvo, daje mnogo robne informacije stvorjeno v kratkih intervalih, kot sta 2T in 3T, je prednostno za generiranje signala ure v mnogo primerih.

Ko se gostota črt zapisovanja nadalje povečuje, pa nasprotno minimalno zaporedje postaja problem. To se pravi, če se drugo za drugim stvorijo minimalna zaporedja 2T, je valovni vlak zapisovanja nagnjen k popačitvi, ki se tam pojavi. To je zato, ker je izhod 2T valov manjši od drugih valovnih izhodov in je zato laže prizadet z dejavniki, kot sta defokusiranje in tangencialni nagib. Poleg tega je pri visoki gostoti linij prizadeto tudi zapisovanje zaporednih minimalnih značk (2T) z motnjami, kot je šum. Tako bo tudi operacija predvajanja podatkov nagnjena k napakam. V tem primeru se opazi vzorec napak v reprodukciji podatkov kot premiki sprednjih ali zadnjih robov minimalne značke v mnogo primerih. Kot posledica narašča dolžina napake stvorjenih bitov.

Kot je bilo opisano zgoraj, se podatki, ko se prenašajo po prenosni linij ali zapisujejo na sredstvo za zapisovanje, modulirajo v kodo, ki je prilagojena prenosni linij ali sredstvu za zapisovanje, pred prenosom ali zapisovanjem. Če koda, ki rezultira od moduliranja, vsebuje komponento enosmernega toka, množica signalov napak, kot so napake sledenja, ki nastanejo pri krmiljenju servomehanizma pogona diska, nagibajo k spremembam ali zlahka pride do nastanka podrhtavanja. Iz tega razloga je zaželjeno, da se opravijo številni napori, da se prepreči, da bi modulirana koda vsebovala komponento enosmernega toka, kolikor je le možno.

Da se prepreči, da bi modulirana koda vsebovala komponento enosmernega toka, je bil predlagan DSV (Digital Sum Value) nadzor, da se prepreči, da bi modulirana koda vsebovala komponento enosmernega toka. DSV je celota, ki je ugotovljena s seštevanjem vrednosti vlaka bitov (simbolov podatkov), kjer so vrednosti +1 in -1 pripisane k 1 oz. 0” v vlaku, ki rezultira pri NRZI modulaciji (to se pravi, nivojskem kodiranju) vlaka kanalskih bitov. DSV je pokazatelj komponente enosmernega toka, ki je vsebovana v vlaku kod. Zniževanje absolutne vrednosti od DSV s pomočjo DSV nadzora je ekvivalentno zmanjševanju velikosti komponente enosmernega toka, kije vsebovana v vlaku kod.

DSV nadzor se ne uporablja za modulacijsko kodo, ki se tvori v skladu s tabelo za spremenljivo dolžino RLL (1-7), kije bila zgoraj prikazana kot tabela 1. DSV nadzor za takšen primer se doseže z računanjem DSV za vlak kodiranih bitov (vlak kanalskih bitov) po moduliranju za vnaprej določeno periodo časa in vstavljanje vnaprej določenega števila DSV nadzornih bitov v vlak kodiranih bitov (vlak kanalskih bitov).

V vsakem primeru so DSV nadzorni biti v bistvu redundantni biti. Če je treba upoštevati učinkovitost kodne pretvorbe, je torej zaželjeno, da se zmanjša število DSV nadzornih bitov na najmanjšo možno vrednost.

Če se vstavijo DSV nadzorni biti, je poleg tega tudi zaželjeno, da se obdržita najmanjše zaporedje d in naj večje zaporedje k nespremenjeni. To pa zato, ker bo sprememba v (d, k) imela učinek na karakteristike zapisovanja/predvajanja.

NALOGE, KI JIH JE TREBA REŠITI Z IZUMOM

Kot je bilo opisano zgoraj v operaciji za zapisovanje RLE kode pri visoki gostoti linij ali operaciji predvajanja RLL kode, ki je zabeležena pri visoki gostoti linij, se pojavi problem, da bo vzorec zaporednih najmanjših zaporedij d povzročil, da bo rada nastala dolga napaka.

V primeru RLL kode, kot je RLL (1-7) koda, DSV nadzor poleg tega potrebuje vstavljanje DSV nadzornih bitov v poljubni del niza kodnih besed (vlak kanalskih bitov). Ker so DSV nadzorni biti v bistvu redundantni biti, pa je zaželjeno, da se zmanjša število vstavljenih DSV nadzornih bitov na najmanjšo možno vrednost. Da se najmanjše zaporedje in največje zaporedje držita pri stalnih vrednostih, pa je število DSV nadzornih bitov vsaj 2. Tako je zaželjeno, da se zmanjša število DSV nadzornih bitov na celo manjšo vrednost.

Predloženi izum se nanaša na probleme, ki so bili zgoraj opisani. Naloga predloženega izuma je v tem, da omogoči, da se izvaja DSV nadzor, da se tvorijo visokoučinkoviti nadzorni biti na RLL kodi z (d, k; m, n), kjer je najmanjše zaporedje d = 1, to se pravi, RLL kodi z (1, 7; 2, 3), tako da se število zaporednih najmanjših zaporedij zmanjša, medtem ko se najmanjše zaporedje in največje zaporedje obdržita.

Druga naloga predloženega izuma je v tem, da se prepreči, da bi se napaka demodulacije povečevala, s tem da se uporabi pretvorbena tabela, ki ima najpreprostejšo možno konfiguracijo.

SREDSTVA ZA REŠEVANJE PROBLEMOV

Aparat za moduliranje po zahtevku 1 je označen s tem, da ima sredstva za pretvarjanje vhodnih podatkov v kodo v skladu s pretvorbeno tabelo, kjer omenjena pretvorbena tabela izvaja pretvorbeno pravilo, v skladu s katerim bo preostanek deljenja 1 elementa v nizu podatkov z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira od pretvorbe omenjenega podatkovnega niza, in pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele obsegajo:

osnovne kode za d = 1, k = 7, m = 2 in n = 3, kjer je d najmanjše zaporedje in k meja dolžine zaporedja;

prve substitucijske kode za omejevanje števila zaporednih pojavljanj omenjenega najmanjšega zaporedja d; in druge substitucijske kode za ohranjanje omenjene meje k dolžine zaporedja.

Postopek za moduliranje po zahtevku 23 je značilen po tem, da vključuje pretvorbeni korak za pretvarjanje vhodnih podatkov v kodo v skladu s pretvorbeno tabelo, kjer omenjena pretvorbena tabela izvaja pretvorbeno pravilo, v skladu s katerim bo ostanek pri deljenju 1 elementa v nizu podatkov z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira od pretvorbe omenjenega podatkovnega niza, in pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele obsegajo:

osnovne kode za d = 1, k - 7, m = 2 in n = 3, kjer je d najmanjše zaporedje in je k meja dolžine zaporedja;

Sredstvo za predstavitev programa po zahtevku 24, ki predstavlja program, ki izvaja obdelavo, ki vključuje pretvorbeni korak pretvarjanja vhodnih podatkov v kodo v skladu s podatki pretvorbene tabele v modulacijskem aparatu za pretvarjanje podatkov z osnovno dolžino podatkov m bitov v kodo (d, k; m, n; r) spremenljive dolžine z osnovno kodno dolžino n bitov, je značilno po tem, da omenjena pretvorbena tabela izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja 1 za element v nizu podatkov z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, Ovedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira od pretvorbe omenjenega podatkovnega niza, in pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele obsegajo:

prve substitucij ske kode za omejevanje števila zaporednih pojavljanj omenjenega minimalnega zaporedja d; in druge substitucij ske kode za ohranjanje meje k dolžine zaporedja.

Demodulacijski aparat po zahtevku 25 je značilen po tem, da ima pretvorbena sredstva za pretvarjanje vhodne kode v podatke v skladu s pretvorbeno tabelo, kjer omenjena pretvorbena tabela izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja 1 za element v nizu podatkov z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira iz pretvorbe omenjenega niza podatkov, in pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele obsegajo:

osnovne kode za d = 1, k = 7, m = 2 in n = 3, kjer je d najmanjše zaporedje in je k meja za dolžino zaporedja;

Demodulacijski postopek po zahtevku 28 je značilen po tem. da ima pretvorbeni korak pretvarjanja vhodne kode v podatke v skladu s pretvorbeno tabelo, kjer pretvorbena tabela izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira iz pretvorbe omenjenega podatkovnega niza, in pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele obsegajo:

osnovne kode za d = 1, k = 7, m = 2 in n = 3, kjer je d najmanjše zaporedje in je k meja dolžine zaporedja;

Sredstvo za predstavitev programa po zahtevku 29, ki vključuje pretvorbeno stopnjo pretvarjanja vhodne kode v podatke v skladu s pretvorbeno tabelo v demodulacijskem aparatu za pretvarjanje kode (d, k; m, n; r) spremenljive dolžine z osnovno dolžino kode n bitov v podatke z osnovno dolžino podatkov m bitov, je značilno po tem, da omenjena pretvorbena tabela izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku pri deljenju z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira od pretvorbe omenjenega podatkovnega niza, in pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele obsegajo:

Po modulacijskem aparatu iz zahtevka 1, modulacijskem postopku iz zahtevka 23, sredstvu za predstavljanje programa iz zahtevka 24, demodulacijskem aparatu iz zahtevka 25, demodulacijskem postopku iz zahtevka 28 in sredstvu za predstavljanje programa iz zahtevka 29 se pretvorbena obdelava izvede na osnovi pretvorbene tabele, ki izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira iz pretvorbe podatkovnega niza, in pretvorbene kode pretvorbene tabele obsegajo:

osnovne kode za d = 1, k - 7, m - 2 in n = 3;

prve substitucijske kode za omejevanje števila zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja d; in druge substitucijske kode za ohranjanje meje dolžine zaporedja.

PODROBEN OPIS PREDNOSTNIH IZVEDBENIH PRIMEROV

Preden se začne z razlago nekaterih prednostnih izvedbenih primerov predloženega izuma, da se pojasnijo povezave, ki povezujejo sredstvo po predloženem izumu, ki je opisan v zahtevkih, z izvajanjem sprejetih izvedbenih primerov v nadaljnjem opisu, ki označuje izum, vsakemu sredstvu sledi značilna izvedba, vključena v oklepajih v obliki sredstvo (izvedeno npr. z značilno izvedbo). Odveč pa je povedati, da ni namen sestaviti značilne izvedbe v omejujočem smislu. To se pravi sredstvo ni nujno omejeno na značilno izvedbo, kije povezana s sredstvom.

Modulacijski aparat po zahtevku 1 je značilen po tem, da ima pretvorbeno sredstvo (izvedeno npr. z modulacijsko enoto, kije prikazana na sl. 12) za pretvarjanje vhodnih podatkov v kodo v skladu s pretvorbeno tabelo (izvedena npr. s tabelo 2), kjer omenjena pretvorbena tabela izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu za 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu podatkovnih besed, ki izvira iz pretvorb omenjenega podatkovnega niza, in pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele obsegajo:

Po zahtevku 10 je modulacijski aparat iz zahtevka 10 nadalje značilen po tem, da ima sredstvo za vstavljanje sinhronizacij skega signala (izvedeno npr. z enoto 212 za vstavljanje sinhronizacijskega signala, ki je prikazana na sl. 9), ki vstavlja sinhronizacijski signal, vključujoč enoten vzorec, ki ni vključen v omenjene pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele, na katerikoli poljuben položaj omenjenega niza kodnih besed.

Po zahtevku 21 je modulacijski aparat iz zahtevka 1 nadalje značilen po tem, da ima nadalje DSV nadzorno sredstvo (izvedeno npr. z enoto 11, ki je prikazana na sl. 1, za določanje/vstavljanje DSV nadzornega bita) za nadziranje DSV-jev vhodnih podatkov in dovajanje omenjenih DSV-jev omenjenemu pretvorbenemu sredstvu.

Po zahtevku 22 je modulacijski aparat iz zahtevka 1 nadalje značilen po tem, da omenjeno pretvorbeno sredstvo obsega:

sredstvo za zaznavanje prve kode (izvedeno npr. z enoto 33, kije prikazana na sl. 3, za zaznavanje kode, ki omejujeje zaporedno pojavljanje najmanjšega zaporedja) za določanje omenjenih prvih substitucij skih kod za omejevanje števila zaporednih pojavljanj omenjenega najmanjšega zaporedja d; in sredstvo za zaznavanje druge kode (izvedeno npr. s sredstvom 34, ki je prikazan na sl. 3, za zaznavanje kode, ki zagotavlja največje zaporedje) za zaznavanje omenjenih drugih substitucijskih kod za ohranjanje meje dolžine zaporedja.

Demodulacijski aparat po zahtevku 25 je značilen po tem, da ima pretvorbeno sredstvo (izvedeno npr. z demodulacijsko enoto 111, ki je prikazana na sl. 5) za pretvarjanje vhodne kode v podatke v skladu s pretvorbeno tabelo, kjer omenjena pretvorbena tabela (izvedena npr. s tabelo 2) izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira iz pretvorbe omenjenega podatkovnega niza, in pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele obsegajo:

Po zahtevku 26 je demodulacijski aparat iz zahtevka 25 nadalje značilen po tem, da ima sredstvo za odstranjevanje bita (izvedeno npr. z enoto 112, ki je prikazana na sl. 5, za odstranjevanje DSV nadzornega bita) za odstranjevanje redundantnih bitov, ki so vstavljeni v vnaprej določene intervale v omenjeni kodi.

Prednostni izvedbeni primeri predloženega izuma so opisani v nadaljnjem. Da se olajša razumevanje razlage, je v nadaljnjem opisu polje bitov 0 in 1 za podatke pred pretvorbo, to se pravi, predpretvorbeni niz podatkov, predstavljeno kot vlak bitov, vključenih v () kot npr. (000011). Po drugi strani polje bitov 0 in 1 kode, ki izvira od pretvorbe, to se pravi, niz po-konverzijskih besednih nizov je predstavljen kot vlak bitov, ki so ločeni s parom simbolov, tako kot npr. 000100100. Spodaj podani tabeli 2 in 3 dajeta primer pretvorbene tabele za pretvarjanje podatkov v kodo v skladu s predloženim izumom.

<Tabela 2>
17PP.RML.32
Podatki	Koda
11	0
10	001
01	010
0011	010 100
0010	010 000

0001

000 100

000011	000 100 100
000010	000 100 000
000001	010 100 100
000000	010 100 000
110111	001 000 000 (nato 010)
00001000	000 100 100 100
00000000	010 100 100 100

če je xxl, potem *O* = OOO xx0, potem *0* =101 sync in končanje #01 000 000 001 (12 kanalskih bitov) ali #01 001 000 000 001 000 000 001 (24 kanalskih bitov)

# =0:	ne končati primera
# = 1:	končati primer

Zaključitvena tabela

00	000
0000	010 100
110111	001 000 000 (nato 010)

Ko so naslednji kanalski biti '010', pretvori '11 01 11' v '001 000 000', potem ko se uporabi glavna tabela in zaključitvena tabela.

Kot je prikazano v tabeli 2, pretvorbena tabela prikazuje kode, ki izvirajo iz pretvorbe, ki vključujejo osnovne kode, substitucij ske kode in zaključitvene kode. Pretvorbena obdelava se ne more izvesti brez osnovne kode. V pretvorbeni tabeli so osnovne kode kode, ki izvirajo iz pretvorbe podatkovnih nizov (11) v (000000). Pretvorbena obdelava se lahko izvede celo, če substitucijska koda ne obstaja. Če pa substitucijska koda obstaja, se lahko izvede bolj učinkovita pretvorbena obdelava. V pretvorbeni tabeli so substitucijske kode kode, ki izvirajo iz pretvorb podatkovnih nizov (110111), (00001000) in (00000000). Zaključitvena koda se uporablja za zaključevanje kode, ki izvira iz pretvorbe pri kateremkoli poljubnem položaju. Zaključitvene kode v tabeli so kode, ki izvirajo iz pretvorb podatkovnih nizov (00) in (0000). Pretvorbena tabela poleg tega tudi predpisuje sinhronizacij ske signale.

V tabeli 2 je minimalno zaporedje d enako 1, medtem ko je naj večje zaporedje k enako 7. Eden izmed elementov osnovnih kod vključuje nedoločeno kodo, to se pravi, kodo, kije nakazana z Bit, kije predstavljen s simbolom nedoločene kode, se lahko določi, daje bodisi 0 ali 1, da se ohranijo vrednosti najmanjšega zaporedja d in največjega zaporedja k, ne oziraje se neposredno predhodni ali sledeči niz kodnih besed. Da se prikaže v podrobnosti, če je 2-bitni podatkovni niz, ki gaje treba pretvoriti, enak (11), je lahko koda, ki izvira iz pretvorbe 000 ali 101 v odvisnosti od neposredno predhodnega niza kodnih besed. Se bolj specifično, Če je en sam kanalski bit neposredno predhodnega niza kodnih besed enak 1, se 2-bitni podatkovni niz (11) pretvori v kodo 000, da se ohrani najmanjše zaporedje d. Če je en sam kanalski bit neposredno predhodnega niza kodnih besed enak 0, pa se po drugi strani 2-bitni podatkovni niz (11) pretvori vkodo 101, da se ohrani največje zaporedje k.

Osnovne kode, ki so prikazane v pretvorbeni tabeli na tabeli 2, imajo strukturo spremenljive dolžine. Število osnovnih kod z omejitveno dolžino i enako 1 je 3, vrednost, ki je manjša od zahtevanega štrevila 4 (=2 ^Λ m = 2 ^Λ 2). Te tri osnovne kode so *0*, 001 in 010. Zato se v operaciji pretvarjanja podatkovnega niza sreča podatkovni niz, ki se ne da pretvoriti le z omejitveno dolžino i enako 1. Iz tega razloga je potrebno, da se na osnovne kode z omejitveno dolžino i do vrednosti 3 v tabeli 2 sklicuje v operaciji za pretvarjanje vseh podatkovnih nizov. To se pravi, osnovne kode z omejitveno dolžino i do 3 so vključene v tabeli 2, tako da se omogoča, da tabela 2 služi kot zadostna pretvorbena tabela.

Pretvorbena tabela v tabeli 2 prav tako vključuje substitucijske kode za omejevanje zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja d. Če je podatkovni niz (110111) in je niz kodnih besed, ki sledijo kodi, ki izvira iz pretvorbe podatkovnega niza, 010, se podatkovni niz pretvori v kodno besedo 010 000 000. Če je niz kodnih besed, ki sledijo kodi, ki izvira iz pretvorbe podatkovnega niza, drugačen od 010, pa se po drugi strani podatkovni niz (110111) pretvori v 2-bitne enote. Da se podrobno opredeli, se 2-bitni vlaki (11), (01) in (11) v podatkovnem nizu pretvorijo v niz kodnih besed *0* 010 in *0*. Kot rezultat se lahko zaporedna pojavljanja najmanjšega zaporedja d v nizu kodnih besed, ki izvirajo iz pretvorbe podatkovnega niza, lahko omejijo, s tem da se omeji število ponovljenih najmanjših zaporedij na največ 6.

Nadalje pretvorbena tabela v tabeli 2 izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira iz pretvorbe podatkovnega niza. To se pravi, če je 1 elementa v podatkovnem nizu sod, je 1 za element v nizu kodnih besed tudi sod in, če je 1 za element v podatkovnem nizu lih, je po drugi strani 1 za element v nizu podatkovnih besed tudi lih. Podatkovni niz (000001) se npr. pretvori v niz kodnih besed 010 100 000. V tem primeru je ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2 enak 1, kar je enako ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki sledijo iz pretvorbe na podatkovnem nizu. To se pravi, 1 podatkovnega niza in niz kodnih besed sta oba liha. Kot drug primer se podatkovni niz (000000) pretvori v niz kodnih besed 010 100 100. V tem primeru je ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu za 2 enak O, kar je enako ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira iz pretvorbe podatkovnega niza. To se pravi, 1 podatkovnega niza in niza kodnih besed sta oba soda.

Poleg tega je največja omejitvena dolžina r v pretvorbeni tabeli iz tabele 2 enaka 4. Kode v tabeli z omejitveno dolžino i enako 4 so substitucijske kode za izvajanje vrednosti 7 za največje zaporedje k. Na takšno substitucij sko kodo se sklicuje kot na kodo, ki zagotavlja naj večje zaporedje. To se pravi podatkovni niz (0000100) se pretvori v niz kodnih besed 000 100 100 100, medtem ko se podatkovni niz (00000000) pretvori v niz kodnih besed 010 100 100 100. Omeniti je treba, da se v tem primeru tudi ohranja vrednost najmanjšega zaporedja d pri vrednosti 1.

Če pretvorbena tabela 2 ne vključuje substitucij skih kod, ki imajo omejitveno dolžino i enako 4, je največja omejitvena dolžina r za tabelo enaka 3, kar povzroča, daje treba stvorih kodo z največjim zaporedjem k z vrednostjo 8. Ker tabela vključuje osnovne kode z omejitveno dolžino i enako 4, pa se lahko stvori koda z največjim zaporedjem k enakim 7.

Kolikor večje je največje zaporedje k, toliko bolj je na splošno neudobno tvorjenje signala ure in tako bolj skromna stabilnost sistema. Tako se z zmanjšanjem vrednosti največjega zaporedja k od 8 na 7 lahko značilnost sistema izboljša v skladu z zmanjšanjem naj večjega zaporedja k.

To se pravi, če se stvori pretvorbena tabela s tabele 2, da vključuje le osnovne kode, je največja omejitvena dolžina r za takšno tabelo enaka 3. V tem primeru je možno stvorih kodo, ki ima najmanjše zaporedje d enako 1 in največje zaporedje k enako 8. Poleg tega bo ostanek delitve 1 elementa v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira iz pretvorbe podatkovnega niza.

Če je stvorjena pretvorbena tabela, da tudi vključuje substitucijske kode za omejevanje zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja d dodatno k baznim kodam, je največja omejitvena dolžina r za takšno tabelo tudi enaka 3. V tem primeru pa je možno tvoriti kodo, ki ima najmanjše zaporedje d enako 1 in največje zaporedje k enako 8, medtem ko je število zaporednih najmanjših zaporedij d omejeno na zgornjo mejno vrednost. Poleg tega bo ostanek delitve 1 elementa v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira iz pretvorb podatkovnega niza.

Če se stvori pretvorbena tabela, da vključuje tudi substitucijske kode za zagotavljanje največjega zaporedja k z vrednostjo 7 poleg substitucij skih kod za omejevanje zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja d in osnovnih kod, je največja omejitvena dolžina r za taksno tabelo enaka 4. V tem primeru je možno stvoriti kodo, ki ima najmanjše zaporedje d enako 1 in največje zaporedje k enako 7, medtem ko je število zaporednih najmanjših zaporedij d omejeno na zgornjo mejno vrednost. Poleg tega bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 za element v nizu kodnih besed, ki izvira iz pretvorbe podatkovnega niza.

Na splošno pa velja, čim večja je največja omejitvena dolžina r, tem skromnejša je širitvena karakteristika demodulacijske napake, ki nastane v trenutku bitnega premika, to se pravi napaka, ki se stvori, ker se rob bita premakne naprej ali nazaj v smeri od njegovega normalnega položaja za 1 bit.

Primerjava tabele 1 s tabelo 2 pokaže, da je največja omejitvena dolžina r prejšnje 2, medtem ko je za zadnjo enaka 4. Tabela 2 mora torej rezultirati v karakteristiki, ki je slabša od tiste v tabeli 1. Rezultati simulacije, ki bo kot tabela 7 opisana pozneje, pa nakazujejo, da karakteristika tabele 2 ni tako skromna v primerjavi s tabelo 1. Kot je prikazano na tabeli 7, je povprečna pogostnost zlogovnih napak za tabelo 1 enaka 1,014 zlogov, medtem ko je le-ta za tabelo 2 enaka 1,67 zlogov, vrednost, ki ni mnogo večja od tiste za tabelo 1. Razlika v povprečni pogostnosti zlogovnih napak se lahko razume, da je povezana z dejstvom, da je število skupin pretvorbenih kod v tabeli 1 manjše od le-tega v tabeli 2 za razliko 2.

V primeru, v katerem se sinhronizacijski signal vstavi na katerikoli poljuben položaj v nizu kodnih besed (to se pravi, vlaku kanalskih bitov), ki so stvorjene kot posledica pretvorbe, ki se je izvedla v skladu s pretvorbeno tabelo 2, pa pretvorbena tabela tvori kodo, katere struktura ima spremenljivo dolžino. To je zato, ker pretvorbena tabela vključuje zaključitveno tabelo, ki predpisuje zaključitvene kode za zaključitev kode, ki izvira iz pretvorbe na katremkoli položaju. Zaključitvena koda se uporablja, kadarkoli je potrebno.

Privzemimo npr., da se sinhronizacijski signal vstavi na določeno mesto v kodi, ki izvira od pretvorbe. V tem primeru so predvsem v točki spoja med nizom kodnih besed neposredno pred določenim položajem in nizom kodnih besed neposredno za določenim položajem postavljeni spojni biti, medtem ko se ohranja najmanjše zaporedje d in največje zaporedje k in enolični vzorec, ki predstavlja sinhronizacijski signal, se postavi med spojne bite. Poglejmo vzorec sinhronizacijskega signala, ki razbije vrednost 7 največjega zaporedja k. V tem primeru je vzorec sinhronizacij skega signala z najmanjšo dolžino 12 bitna kodna beseda (to se pravi, 12 kanalski biti), podana kot sledi:

#01 000 000 001.

Simbol na čelu vzorca sinhronizacij skega signala je spojni bit, ki je lahko 0 ali 1 in bo opisan pozneje. Drugi kanalski bit, ki sledi bitu je 0 za ohranjanje najmanjšega zaporedja d. Tretji kanalski bit in sledeči biti so postavljeni z vrednostmi, ki tvorijo 9T enotni vzorec, pri čemer kodni vzorec ni predpisan v tabeli 2, da se dobi največje zaporedje k z vrednostjo 8. Kot je prikazano na zgornjem vzorcu, tretji kanalski bit in zadnji kanalski bit objemata 8 zaporednih 0 bitov. Omeniti je treba, da se lahko ohrani najmanjše zaporedje d celo, če se zadnji kanalski bit v vzorcu sinhronizacijskega signala postavi pri 1, s tem da se uporabi pretvorbena tabela v tabeli 2.

Nadalje sta obrazložena zaključitvena tabela in spojni bit v bitnem vzorcu sinhronizacijskega signala. Kot je prikazano v tabeli 2, je zaključitvena tabela sestavljena na naslednji način:

000

0000 010 100.

Zaključitvena tabela se zahteva za osnovne kode z omejitveno dolžino i, kar zagotavlja število parov, od katerih vsak obsega podatkovni niz in niz kodnih besed, manjši od zahtevanega števila 4 (= 2 ^Λ m = 2 ^Λ 2).

Da se opredeli podrobno, se v primeru tabele 2 za omejitveno dolžino i = 1, ker je število parov, od katerih vsak obsega podatkovni niz in niz kodnih besed, enako 3, zahteva zaključitvena tabela. Za omejitveno dolžino i = 2 se zahteva zaključitvena tabela, ker je število parov, pri čemer vsak obsega podatkovni niz in niz kodnih besed, tudi enako 3. Za omejitveno dolžino i = 3 je število parov, od katerih vsak obsega podatkovni niz in niz kodnih besed, enako 5, vključujoč par, ki ima substitucijsko kodo. Preostanejo 4 pari, od katerih vsak vključuje osnovno kodo. Ker je izpolnjeno zahtevano število 4, zaključitvena tabela ni potrebna. Za omejitveno dolžino i = 4 ni potrebno, da se obravnava zaključitvena koda, ker so nizi kodnih besed vsi substitucijske kode. Tako se zahteva zaključitvena tabela za omejitveno dolžino i = 1, pri čemer se uporablja zaključitvena koda za podatkovni niz (00). Prav tako se zahteva zaključitvena tabela za omejitveno dolžino i = 2, pri čemer se uporablja zaključitvena koda za podatkovni niz (0000). V skladu z zaključitveno tabelo se podatkovna niza (00) in (0000) pretvorita v nize kodnih besed 000 oz. 010100. Kot posledica seje pri operaciji vstavljanja sinhronizacij skega signala možno izogniti situaciji, v kateri podatki, ki so pred vzorcem sinhronizacijskega signala ne morejo biti več pretvorjeni. To se pravi, pretvorbeni sistem je sposoben, da izloči položaj, o katerem ni več možno pustiti, da koda neposredno pred sinhronizacijskim signalom služi kot zaključitev.

Bit vzorca sinhronizacijskega signala se uporablja za ločevanje primera uporabe zaključitvene tabele od primera, v katerem se zaključitvena tabela ne uporablja. Izraženo bolj določno, prvi kanalski bit na čelu vzorca sinhronizacijskega signala se nastavi 1, da nakazuje, da se uporablja zaključitvena koda, ali se nastavi 0, da se nakaže, da se ne uporablja zaključitvena koda. Na ta način je možno pravilno določiti, ali je oz. ali ni uporabljena zaključitvena tabela, to se pravi, ali je ali ni uporabljena zaključitvena koda.

Kot je bilo opisano zgoraj, je vzorec sinhronizacijskega signala z najmanjšo dolžino 12-bitna kodna beseda (to se pravi, 12 kanalskih bitov). Ker je vzorec sinhronizacijskega signala, ki razbije vrednost 7 največjega zaporedja k, zagotavlja pa največje zaporedje k z vrednostjo 8 (9T), sprejemljiv, se lahko sestavi katerikoli drugi sinhronizacij ski signalni vzorec, ki tvori kodno besedo z vsaj 12 biti. V primeru tvorbe

15-bitne kodne besede se lahko npr. stvorita naslednja dva sinhronizacij ska signala:

#01 000 000 001 010 #01 000 000 001 001.

V primeru tvorbe 21-bitne kodne besede se lahko izdela naslednji sinhronizacij ski signal:

#01 000 000 001 000 000 001.

Zgornji 21-bitni sinhronizacijski signal vključuje 2 zaporedna vzorca, od katerih vsak zagotavlja največje zaporedje k z vrednostjo 8 (9T). Takšen sinhronizacijski signal se lahko zazna z višjo stopnjo zanesljivosti. Nato se v primeru tvorjenja 24-bitne kodne besede lahko izdela naslednji sinhronizacij ski signal:

”#01 001 000 000 001 000 000 001.

Zgornji sinhronizacijski signal, katerega vzorec ima obliko 3T - 9T - 9T, zmanjša verjetnost, da se pojavi veliko zaporedje (T), pred in/ali za dvema zaporednima vzorcema, od katerih vsak daje največje zaporedje k z 8 (9T) kot tudi povečuje moč odbiranja. Možno je izbrati moč odbiranja, ki naj jo zagotavlja sinhronizacijski signal v skladu z zahtevami sistema.

Tabela 3 je druga značilna pretvorbena tabela, ki jo daje na razpolago predloženi izum.

<Tabela 3> 17PP.RML.52
i = 1 Glavna tabela:
Podatki	Koda
00	101
01	100
10	001
11	000
i = 2 Substitucijska tabela A (meje d do 1)
0000	100 010
0001	101 010
1000	000 010
1001	001 010

i = 3 Substitucijska tabela B (meje k do 8) 111111 000010010 111110001 010010

011110 101 010010 011111 100010010 i = 4 Substitucijska tabela C (meje RMTR do 6)

chan~0	00010001 10010001	100 010 010 010 100 000 010 010
chan—1	10010001	000 010 010 010
r = 4 Substitucijska tabela D (meje k do 7)
chan 010	11100000	000 001 010 010
chan 010	11100010	100 001 010 010
chan 010	11100001	001 010 010 010
chan 010	11100011	101 010 010 010

Sync podatki: xl-------0X ch.: xx0 100 000 000 10x (12 kanalskih bitov) podatki: xl ---------0x ch.: xx0 100 000 000 100 000 000 10x (24 kanalskih bitov)

Zaključitev:

dodaj podatkovne bite '01' ali Ί Γ na začetku in '00' ali '01' na koncu

Pretvorbena tabela v tabeli 3 ima strukturo, po kateri so za najmanjše zaporedje d = 1, naj večje zaporedje k = 7 in za omejitveno dolžino i = 1,4 (= 2 ^Λ m = 2 ^Λ 2) dane na razpolago osnovne kode. To se pravi, za omejitveno dolžino i = 1 so postavljene v glavno tabelo 4 osnovne kode. Za omejitveno dolžino i = 2 ali več so na razpolago nadomestitvene kode za omejujoče parametre, kot sta najmanjše zaporedje d in največje zaporedje k. Povedano bolj opredeljeno, tabela A za omejitveno dolžino i = 2 prepisuje nadomestitvene kode za omejevanje najmanjšega zaporedja d na 1. Za tabelo B omejitvena dolžina i = 3 predpisuje nadomestitvene kode za omejevanje največjega zaporedja k na zgornjo mejo 8. Tabela C za omejitveno dolžino i = 4 predpisuje nadomestitvene kode za omejujoče zaporedno pojavljanje najmanjšega zaporedja d, ki ima vrednost 1. Tabela D za omejitveno dolžino i = 4 predpisuje nadomestitvene kode za omejitev največjega zaporedja k na zgornjo mejo 7. V pretvorbeni tabeli po tabeli 3 je torej največja omejitvena meja r = 4.

Kot je bilo opisano zgoraj, pretvorbena tabela v tabeli 3 vključuje nadomestitvene kode za omejevanje zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja d. Podatkovni niz (0001001) se npr. pretvori v niz kodnih besed 100 010 010 010. Kar zadeva podatkovni niz (10010001), se sklicuje na neposredno predhodno kodno besedo, da se določi, ali je neposredno predhodni kanalski bit 0 ali 1. Če je neposredno predhodni kanalski bit 0, se podatkovni niz pretvori v niz kodnih besed 100 000 010 010. Če je neposredno predhodni kanalski bit 1, pa se po drugi strani podatkovni niz pretvori v niz kodnih besed 000 010 010 010. Zato ima niz kodnih besed, ki izvirajo od podatkovne pretvorbe, število zaporedoma pojavljajočih se najmanjših zaporedij omejeno na največ 6.

Poleg tega pretvorbena tabela v tabeli 3 izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu podatkovnih besed, ki izvira od pretvorbe podatkovnega niza. To se pravi, če je 1 za element v podatkovnem nizu sod, 1 za element v nizu kodnih besed je tudi sod in, če je 1 za element v podatkovnem nizu lih, je po drugi strani 1 za element v nizu kodnih besed tudi lih. Npr., podatkovni niz (1000) se pretvori v niz kodnih besed 000 010. V tem primeru je ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2 je enak 1, kar je enako ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira od pretvorbe podatkovnega niza. To se pravi 1 podatkovnega niza in niz kodnih besed sta oba liha. Nadaljnji primer, podatkovni niz (111111) se pretvori v niz kodnih besed 000 010 010. V tem primeru je ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2 enak 0, kar je enako ostanku deljenja z 2 1 elementa v nizu kodnih besed, ki izvira iz pretvorbe podatkovnega niza. To se pravi 1 podatkovnega niza in niz kodnih besed sta oba soda.

Poleg tega so kode v pretvorbeni tabeli v tabeli 3 z omejitveno dolžino i z vrednostjo 4 enako največji omejitveni dolžini r nadomestitvene kode za izvajanje vrednosti 7 največjega zaporedja k. V primeru pretvorbe, ki uporablja taksno nadomestitveno kodo, se sklicuje na neposredno predhodni niz kodnih besed. Izraženo podrobneje, če je neposredno predhodni niz kodnih besed enak 010, se pretvorba izvede. Če je podatkovni niz (11100000) in je neposredno predhodni niz kodnih besed enak 010 npr., se pretvorba izvede in ima za rezultat niz kodnih besed 000 001 010 010. In še en primer, če je podatkovni niz (11100010) in je neposredno predhodni niz kodnih besed enak 010, se podatkovni niz pretvori v niz kodnih besed 100 001 010 010.

Pretvorbena tabela v tabeli 3, kije podana zgoraj, se ne more sestaviti iz osnovnih kod le zato, da se izvede RLL kodiranje. RLL koda z zagotovljenim najmanjšim zaporedjem d in zagotvljenim največjim zaporedjem k se lahko tvori z uporabo osnovnih kod v glavni tabeli kot tudi nadomestitvenih kod v tabeli A za omejitveno dolžino i enako 2 in tabeli B za omejitveno dolžino i enako 3. V tem primeru je največja omejitvena dolžina r enaka 3 in je možno stvoriti kodo, ki ima najmanjše zaporedje d enako 1 in največje zaporedje k enako 8. V tem primeru bo ostanek deljenja 1 v elementu v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 ”1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira od pretvorbe podatkovnega niza.

v

Ce je tabela C, ki predpisuje nadomestitvene kode za omejevanje zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja d vključena v konfiguracijo pretvorbene tabele 3 dodatno glavni tabeli in tabelama A in B, je največja omejitvena dolžina r enaka 4 in je možno stvorih kodo, ki ima najmanjše zaporedje d enako 1, največje zaporedje k enako 8 in omejeno število zaporednih pojavljanj najmanjših zaporedij d. Poleg tega bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira od pretvorbe podatkovnega niza. Vedeti je treba, da se v tem primeru ni vedno potrebno sklicevati na neposredno predhodni niz kodnih besed, kot v primeru uporabe tabele C v tabeli 3.

Če je tabela D, ki predpisuje nadomestitvene kode za zagotavljanje največjega zaporedja k enakega 7, vključena v konfiguracijo tabele 3 poleg glavne tabele in tabel A in B in tabele C, ki predpisuje nadomestitvene kode za omejevanje zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja d, je največja omejitvena dolžina r enaka 4 in je možno stvoriti kodo, ki ima najmanjše zaporedje d enako 1, največje zaporedje k enako 7 in omejeno število zaporednih pojavljanj najmanjših zaporedij d. Poleg tega bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu podatkovnih besed, ki izvira od pretvorbe podatkovnega niza.

Zaključitvena tabela v tabeli 2 se ne zahteva pri obdelavi za vstavitev sinhronizacij skega signala v poseben položaj v nizu kodnih besed (ali vlaku kanalskih bitov), ki izvira od pretvorbe ob uporabi pretvorbene tabele v tabeli 3. To je zato, ker se v skladu s pretvorbeno tabelo po tabeli 3 koda lahko konča pri omejitveni dolžini i enaki 1.

Da se doseže, da vstavljanje vzorca sinhronizacij skega signala rezultira v kar se da učinkoviti kodi, je treba vzorec določiti na naslednji način. 3-bitna kodna beseda, ki stoji neposredno pred enotnim vzorcem (ali nizom kodnih besed), ki služi kot sinhronizacijski signal, in 3-bitna kodna beseda, ki neposredno sledi enotnemu vzorcu, sta kodni besedi, ki izvirata iz pretvorbe v skladu s tabelo 3. 3 biti kodnih besed, ki so neposredno pred in neposredno za enotnim vzorcem, imajo vsak format, v katerem so podatkovni biti in spojni biti povezani, kot sledi.

Predvsem so 3 biti neposredno predhodne kodne besede določeni na naslednji način. Preizkusi se m-bitna enota podatkovne besede pred pretvorbo, kjer je m = 2. Prvi bit

2-bitne enote na čelu podatkovne besede pred pretvorbo je informacijski bit, medtem ko ima drugi bit vrednost 1 za najavo sinhronizacij skega signala. 2-bitna enota na čelu podatkovne besede se pretvori v kodno besedo (kanalski biti) v skladu s tabelo 3. Zaradi boljše opredelitve, m bitov (2 bita) podatkovne besede (xl) se pretvorita v m bitov (3 biti) kodne besede xxO.

Nato se določijo 3 biti neporedno sledeče kodne besede na sledeči način. Prav tako se razišče m-bitna enota podatkovne besede pred pretvorbo, kjer je m = 2. V tem primeru pa ima prvi bit 2-bitne enote na čelu podatkovne besede pred pretvorbo vrednost 0 zaradi nakazovanja sinhronizacijskega signala, medtem ko je drugi bit informacijski bit. 2-bitna enota na čelu podatkovne besede se pretvori v kodno besedo (kanalski biti) v skladu s tabelo 3. Zaradi boljše opredelitve: m bitov (2 bita) podatkovne besede (0x) se pretvorita v n bitov (3 biti) kodne besede 10x.

Ko se enotni vzorec sinhronizacijskega signala vstavi kot vzorec, ki razbije vrednost 7 največjega zaporedja k, vzorec sinhronizacijskega signala, ki se lahko izvede z najkrajšo možno dolžino, vključuje kodno besedo enotnega vzorca z vsaj 12 biti (12 kanalskimi biti), kije podana na naslednji način:

xxO 100 000 000 10x, kjer je vrednost x odvisna od pretvorbene tabele. Zgornja 15-bitna kodna beseda vključuje 3 x bite. 2 x bita sta na čelu kodne besede, medtem ko je 1 x bit na njenem repu. 3 x biti predstavljajo 2-bitno enoto podatkovne besede pred pretvorbo. Preostalih 12 kanalskih bitov kodne besede je redundančni del, kije dejansko prisoten v vzorcu sinhronizacijskega signala. Tretji kanalski bit kodne besede je nastavljen pri 0, da se ohrani najmanjše zaporedje d. Kar zadeva preostanek, ki se začenja s 4 kanalskim bitom, se 9T nastavi kot vzorec sinhronizacij skega signala, da se zagotovi največje zaporedje k enako 8. Zaradi boljše opredelitve, osem 0 se razvrsti zaporedno med Γ'ίη'Ί.

Kot je bilo opisano zgoraj, je enotni vzorec sinhronizacij skega signala z največjo dolžino 12-bitna kodna beseda (to se pravi, 12 kanalskih bitov). Ker je vzorec sinhronizacij skega signala, ki prekine vrednost 7 za naj večje zaporedje k, zagotavlja pa največje zaporedje k enako 8 (9T), sprejemljiv, se lahko stvori katerikoli drugi vzorec sinhronizacij skega signala, ki oblikuje kodno besedo enoličnega vzorca z vsaj 12 biti. V primeru oblikovanja 15-bitne kodne besede enoličnega vzorca se lahko npr. izdela naslednji sinhronizacij ski signal:

xx0 100 000 000 100 10x.

V primeru oblikovanja 21-bitne kodne besede se lahko izdela naslednji sinhronizacijski signal:

Χχχχο 100 000 000 100 000 000 10x.

Zgornji 21-bitni sinhronizacij ski signal obsega dva zaporedna vzorca, od katerih vsak zagotavlja največje zaporedje k enako 8 (9T). V skladu s sinhronizacijskim signalom se lahko poveča moč detekcije. Možno je izbrati moč detekcije, da bo zagotavljala sinhronizacij ski signal v skladu z zahtevami sistema.

Precej podobno kot običajni postopek, se potem ko je podatkovni niz pretvorjen z uporabo pretvorbene tabele, podobne tisti, ki je prikazana kot tabela 2 ali 3, DSV nadzor lahko izvaja z dodajanjem bitov DSV nadzora na vnaprej določenih intervalih vlaku kanalskih bitov, ki rezultirajo od pretvorbe. Z uporabo povezave med podatkovnim nizom in nizom kodnih besed, ki izvira od pretvorbe, ki temelji na tabeli 2 in 3, pa se DSV nadzor lahko izvaja s še višjo stopnjo učinkovitosti.

Za boljšo opredelitev se pretvorbeno pravilo upošteva tako, da bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira od pretvorbe podatkovnega niza. Vstavljanje DSV nadzornih bitov, ki imajo vrednost 1, da se nakaže pretvorba, in vrednost 0, da se nakaže nepretvorba, v vlak kanalskih bitov, je ustrezno vstavljanju DSV nadzornih bitov, ki imajo vrednost 1, da se nakaže pretvorba, in vrednost 0, da se nakaže nepretvorba v vlak podatkovnih bitov.

Kot primer se obravnava slučaj, v katerem se 3 biti (001) podatkov pretvorijo v skladu s tabelo 2. Naj bo DSV nadzorni bit x, ki sledi 3 bitom, vstavljen med podatke. V tem primeru podatki, ki vključujejo DSV nadzorni bit postanejo (001-x), kjer je x 1-bitni nadzorni bit, ki ima vrednost 0 ali 1. Za x = 0 so podatki, ki vključujejo DSV nadzorni bit pretvorjeni v skladu s tabelo 2 na naslednji način:

Podatkovni niz Niz kodnih besed

0010 010 000

Za x = 1 pa po drugi strani se podatki, ki vključujejo DSV nadzorni bit, pretvorijo v skladu s tabelo 2 na naslednji način:

Podatkovni niz

Niz kodnih besed

0011

010 100

Z uporabo kodiranja nivoja preko NRZI modulacije na nizu kodnih besed, ki izvirajo od pretvorb z uporabo tabele 2, se dobi naslednji nivojsko kodirani kodni niz:

Podatkovni niz 0010

0011

Niz kodnih besed 010 000 010 100

Kodirani kodni niz 011111

011000

Kot je prikazano v zgornji tabeli, so zadnji 3 biti prvega kodiranega kodnega niza invertirani biti zadnjih 3 bitov drugega kodiranega kodnega niza. Zgornji rezultati pomenijo, da se lahko z izbiro (1) ali (0) kot vrednosti za DSV nadzorni bit izvaja DSV nadzor znotraj podatkovnega niza.

V nadaljnjem se obravnava redundančnost, ki se vnese z DSV nadzorom. Izvajanje DSV nadzora z vstavljanjem enega DSV nadzornega bita v podatkovni niz ustreza izvajanju DSV nadzora z vstavljanjem 1,5 DSV nadzornih bitov v vlak kanalskih bitov, kjer je vrednost 1,5 recipročna vrednost pretvorbenega razmerja m/n = 2/3 po tabelah 2 in 3. Da se izvaja DSV nadzor za RLL (1-7) tabelo, kot je prikazana na tabeli 1, je potrebno uporabiti nadzor v vlaku kanalskih bitov. V tem primeru se zahtevata vsaj 2 kanalska bita, da se ohrani najmanjše zaporedje d, ki povzroča relativno redundančnost visoko v primerjavi z DSV nadzorom, ki se uporablja na podatkovnem nizu za tabeli 2 in 3. Z drugimi besedami v predloženem sistemu se z izvajanjem DSV nadzora v podatkovnem nizu lahko učinkovitost DSV nadzora izboljša.

V nadaljnjem je pojasnjen izvedbeni primer izvedbe modulacijskega aparata, ki je zagotovljen s predloženim izumom, s sklicevanjem na sliko 1. V tem izvedbenem primeru se podatkovni niz pretvori v kodo spremenljive dolžine (d, k; m, n; r) = (1,7; 2,3; 4) ob uporabi tabele 2.

Kot je prikazano na sl. 1, modulacijski aparat 1 obsega enoto 11 za določanje/vstavljanje DSV nadzornega bita, da se določi, ali je vrednost DSV nadzornega bita 1 ali 0 in da se vstavi DSV nadzorni bit v katerikoli poljubni interval v podatkovnem nizu, ki se mu dovaja, pri čemer je tam vstavljena modulacijska enota 12 za moduliranje podatkovnega niza z DSV-biti in NRZI kodirna enota 13 za pretvarjanje izhoda modulacijske enote 12 v vlak zapisovalnega vala. Poleg tega ima modulacijski aparat 1 tudi enoto 14 za časovni nadzor za tvorjenje časovnih signalov in dovajanje signalov raznim komponentam.

Na sl. 2 je prikazan pojasnjevalni diagram, ki se uporablja za opisovanje obdelave, ki se izvaja z enoto 11 za določanje/vstavljanje DSV nadzornih bitov. Kot je prikazano na sliki, se vrednosti DSV nadzornih bitov določajo in se vstavljajo DSV nadzorni biti v podatkovni niz v katerekoli poljubne intervale. Da se vstavi DSV nadzorni bit na mesto med kose podatkov DATA1 in DATA2 vstopajočega podatkovnega niza, npr. enota 11 za določanje/vstavljanje DSV nadzornega bita računa kumulativni DSV za podatke do DATA1. Ves DSV se izračuna z izvajanjem naslednjih korakov:

pretvarjanje DATA1 v vlak kanalskih bitov; izvajanje NRZI modulacije na vlaku bitov;

pripisovanje vrednosti +1 k H (visoki) nivoju (1) in vrednosti -1 k L (nizki) nivoju (0) rezultata NRZI modulacije; in dodajanje vrednosti, ki so predpisane nivojem rezultata NRZI modulacije.

Prav tako enota 11 za določanje/vstavljanje DSV nadzornih bitov računa ves DSV za segment DATA2, ki sledi DATA1. xl naj bo DSV nadzorni bit, ki naj se vstavi na mesto med podatkovna kosa DATA1 in DATA2. Enota 11 za določanje/vstavljanje DSV nadzornih bitov določa vrednost DSV nadzornega bita xl, tako da se absolutna vrednost vsote DSV-jev za DATA1, xl in DATA2 približuje nič.

Če se DS V nadzorni bit xl nastavi pri (1), se nivojske kode segmenta DATA2, ki sledijo DATA1, invertirajo. Če se DS V nadzorni bit xl nastavi pri (0), pa se po drugi strani nivojske kode segmenta DATA2, ki sledi DATA1, ne invertirajo. To je zato, ker bo v vsakem elementu pretvorbenih tabel 2 in 3 ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira od pretvorbe podatkovnega niza. Tako mora biti vstavljanje (1) bita v podatkovni niz spremljano z vstavljanjem 1” v niz kodnih besed, ki izvira od pretvorbe podatkovnega niza, pri čemer je v tem primeru nakazana inverzija.

Potem ko je bila določena vrednost DSV nadzornega bita xl, ki je prikazana na sl. 2, kot je opisano zgoraj, se DSV nadzorni bit x2 vstavi med DATA2 in DATA3, s čimer se zagotovi vnaprej določeni podatkovni interval med xl in x2 za izvajanje DSV nadzora na isti način. V tem primeru je kumulativni DSV vsota kumulativnega DSV za podadtke do DATA1, DSV vrednosti za xl in DSV za podatke za segment DATA2.

Kot je bilo opisano zgoraj, se DSV nadzorni biti vstavijo v podatkovni niz, preden se podatkovni niz modulira z modulacijsko enoto 12, da se stvori vlak kanalskih bitov.

Sl. 3 je blokovni diagram, ki prikazuje značilno konfiguracijo modulacijske enote 12. Kot je prikazano na sliki register 31 pomika tam shranjene podatke za 2 bita, hkrati dovaja izhod enoti 32 za presojo omejitvene dolžine, enoti 33 za detektiranje kode, ki omejuje zaporedno pojavljanje, enoti 34 za detekcijo kode, ki zagotavlja mejo dolžine zaporedja in vsem pretvorbenim enotam 35-1 do 35-4. Pomikalni register 31 zagotavlja toliko bitov, kot se jih zahteva za obdelavo, vsaki od komponent 32 do 35.

Enota 32 za presojanje omejitvene dolžine določa omejitveno dolžino i podaatkov in dovaja dolžino i multiplekserju 36. Ko enota 33 za zaznavanje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja zazna posebno podatkovno besedo, ki je podvržena omejitvi zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja d, enota 33 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja dovede detekcijski signal od te (i = 3), ki nakazuje omejitveno dolžino i, enoti 32 za presojanje omejitvene dolžine. V primeru tabele 2 je posebna podatkovna beseda (110111). Ko enota 34 za detekcijo kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja zazna posebno podatkovno besedo, ki zahteva zagotovitev največjega zaporedja k, enota 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja dovede detekcijski signal od te (i = 4), ki nakazuje omejitveno dolžino i, enoti 32 za presojo omejitvene dolžine. V primeru tabele 2 je posebna podatkovna beseda (00001000) ali (00000000).

Kadar se zazna posebna podatkovna beseda z enoto 33 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja ali z enoto 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja, enota 32 za presojanje omejitvene dolžine preda omejitveno dolžino i posebne podatkovne besede multiplekserju 36. Hkrati enota 32 za presojanje omejitvene dolžine lahko tudi določi drugo vrednost za omejitveno dolžino sama po sebi. V tem primeru pa enota 32 za presojanje omejitvene dolžine pusti, da ima omejitvena dolžina, ki je bila dostavljena od enote 33 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja ali enote 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja, prednost glede na tisto, ki jo določi sama. Z drugimi besedami izbere se večja omejitvena dolžina.

Vsaka od pretvorbenih enot 35-1 do 35-4 tvori presojo, ali se ali pa se osnovna koda za podatke, ki je dovedena do njih, ne katalogizira v pretvorbeni tabeli, ki je tam vdelana. Če se najde osnovna koda katalogizirana, se podatki pretvorijo v kodno besedo, ki je predstavljena z osnovno kodo, in kodna beseda, ki rezultira od pretvorbe, se dovede multiplekserju 36. Če se osnovna koda za podatke ne katalogizira v pretvorbeni tabeli, pa po drugi strani pretvorbene enote 35-1 do 35-4 zavržejo podatke.

Omeniti je treba, daje vsaka od pretvorbenih enot 35-i predvidena za delo na pretvorbi podatkov z omejitveno dolžino i do 4, ker je modulacijski aparat 12 predviden za pretvorbeno tabelo po tabeli 2. To se pravi, vsaka od pretvorbenih enot 35-i je predvidena za delo za pretvorbo podatkov do največje omejitvene dolžine r, kije enaka 4.

Multiplekser 36 izbere kodo, ki izhaja iz pretvorbe, ki se izvaja z eno od pretvorbenih enot 35-i, ki ustreza omejitveni dolžini i, ki se dovaja od enote 32 za presojo omejitvene dolžine. Izbrana koda se nato odda s pomočjo vmesnega pomnilnika 37 kot zaporedni podatki.

v

Časovno vodenje upravljanja za vsako komponento se nadzira v sinhronizaciji s časovnimi signali, kijih tvori enota 14 za nadzor časovnega vodenja.

V nadaljnjem je opisano delovanje izvedbenega primera.

Predvsem pomikalni register 31 dovaja toliko podatkovnih bitov, kot se zahteva pri obdelavi, kot je oblikovanje presoje v 2-bitnih enotah, enoti 32 za presojo omejitvene dolžine, enoti 33 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja, enoti 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja in vsem pretvorbenim enotam 35-1 do 35-4.

Opremljena z vgrajeno pretvorbeno tabelo, kot je tabela 2, enota 32 za presojo omejitvene dolžine določa vrednost omejitvene dolžine i, s tem da se sklicuje na pretvorbeno tabelo, in dovaja to vrednost multiplekserju 36.

V enoti 33 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja je vgrajena podatkovna beseda, ki jo je treba zamenjati s substitucijsko kodo za omejevanje zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja d po tabeli 2 ob predpostavki, da je vdelana naslednja kodna beseda 010. V primeru tabele 2 je podatkovna beseda (110111). Kadar se zazna omejitev zahteve po podatkih za zaporedna pojavljanja najmanjšega zaporedja d kot posledica sklicevanja na ta del pretvorbene tabele, enota 33 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja odda signal za detektiranje, ki nakazuje, da je omejitvena dolžina i = 3, enoti 32 za presojo omejitvene dolžine.

Po drugi strani so v enoti 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja vgrajene podatkovne besede, ki jih je treba nadomestiti s substitucijskimi kodami za zagotavljanje meje dolžine zaporedja po tabeli 2. V primeru tabele 2 so podatkovne besede (00001000) in (00000000). Ko se detektira zagotovitev zahteve po podatkih za mejo dolžine zaporedja kot posledica sklicevanja na ta del pretvorbene tabele, enota 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja odda enoti 32 za presojanje omejitvene dolžine detekcijski signal, ki nakazuje, da je omejitvena dolžina i = 4.

Ko sprejme detekcijski signal, ki nakazuje, daje omejitvena dolžina i = 3, v primeru tabele 2 od enote 33 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja, enota 32 za presojanje omejitvene dolžine odda vrednost i = 3 multiplekserju 36, celo če ob tistem času enota 32 za presojanje omejitvene dolžine določi vrednost omejitvene dolžine i sama, namesto da bi oddala multiplekserju 36 vrednost, ki jo določi sama. Ko sprejme detekcijski signal, ki nakazuje, da je omejitvena dolžina i = 4, v primeru tabele 2 od enote 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja, enota 32 za presojanje omejitvene dolžine prav tako preda vrednost i = 4 multiplekserju 36, celo Če ob tem času enota 32 za presojanje omejitvene dolžine določi vrednost omejitvene dolžine i sama, namesto da bi multiplekserju 36 oddala vrednost, ki jo je določila sama.

To pomeni, da enota 32 za presojanje omejitvene dolžine predaja vrednost omejitvene dolžine i, ki jo sprejme od enote 33 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja ali enote 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja multiplekserju 36 namesto, da bi oddala vrednost, ki jo je določila sama, če je vrednost omejitvene dolžine i določena z enoto 33 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja ali enote 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja različna od vrednosti, ki jo je določila sama. Z drugimi besedami večja omejitvena dolžina se izbere, da se prenese multiplekserju 36.

Sl. 4 prikazuje diagram kot primer obdelave, ki se izvaja z enoto 32 za presojanje omejitvene dolžine, z enoto 33 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja in z enoto 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja, s tem daje prikazan primer s konkretnimi izrazi.

Kot je bilo opisano zgoraj, so v enoti 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja podatkovne besede (00001000) in (00000000) iz tabele 2 vdelane kot del njene funkcije za določanje vrednosti omejitvene dolžine i. Ko se 8-bitni podatki, ki so prilagojeni podatkovni besedi (00001000) ali (00000000) dovedejo enoti 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja, enota 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja enoti 32 za presojanje omejitvene dolžine odda detekcijski signal, ki nakazuje, daje omejitvena dolžina i = 4.

V enoti 33 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja pa so po drugi strani vdelane podatkovne besede (110111) po tabeli 2 kot njena funkcija za določanje vrednosti omejitvene dolžine i. Ko se 6-bitni podatki, ki so prilagojeni podatkovni besedi (110111), dovedejo enoti 33 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja in je 3-bitna kodna beseda, ki izvira od pretvorbe, ki sledi podatkovni besedi, enaka 010, enota 33 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja odda enoti 32 za presojanje omejitvene dolžine detekcijski signal, ki nakazuje, da je omejitvena dolžina i = 3. Vedeti je treba, daje 3-bitna kodna beseda 010 rezultat pretvorbe podatkovnega niza, ki ima vrednost (01), (001) ali (00000) pred pretvorbo. Z drugimi besedami, funkcija vključuje podatkovni niz (110111) + (01/001/00000).

Ko se detektirajo 6-bitni podatki, ki so prilagojeni podatkovni besedi (110111), se podatki do 5-bitov, ki sledijo 6-bitnim podatkom, primerjajo s podatkovno besedo (01) ali (001) ali (00000), da se določi, če se ujemajo drug z drugim. Če so vstopni podatki (11011101), (11011001) ali (11011100000), enota 33 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja enoti 32 za presojanje dolžine zaporedja odda detekcijski signal, ki nakazuje, daje omejitvena dolžina i = 3.

V enoti 32 za presojanje omejitvene dolžine so vdelani podatkovni nizi pretvorbene tabele po tabeli 2. Če se enoti 32 za presojanje omejitvene dolžine dovajajo 6-bitni podatki, ki so prilagojeni podatkovni besedi (000011), (000010), (000001) ali (000000), enota 32 za presojanje omejitvene dolžine določi, daje vrednost omejitvene dolžine i = 3. Če se enoti 32 za presojanje omejitvene dolžine dovajajo 4-bitni podatki, ki so prilagojeni podatkovni besedi (0011), (0010) ali (0001), enota 32 za presojanje omejitvene dolžine določi, daje vrednost omejitvene dolžine i enaka 2. Če se enoti 32 za presojanje omejitvene dolžine dovajajo 2-bitni podatki, ki so prilagojeni podatkovni besedi (11), (10) ali (01), enota 32 za presojanje omejitvene dolžine določi, daje vrednost omejitvene dolžine i enaka 1.

Predpostavi se, da se dovajajo 6-bitni podatki (000010). V tem primeru enota 32 za presojanje omejitvene dolžine določi, da je vrednost omejitvene dolžine i enaka 3. Privzame se tudi, da 2 bitoma (00) sledijo 6-bitni podatki. Enoti 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja se torej dovajajo 8-bitni podatki, ki so prilagojeni podatkovni besedi (00001000), kar povzroči, da enota 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja odda detekcijski signal, ki nakazuje, da je omejitvena dolžina i = 4, enoti 32 za presojanje omejitvene dolžine. V tem primeru enota 32 za presojanje omejitvene dolžine pusti, da ima signal, ki prenaša vrednost 4 od enote 34 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja prednost pred vrednostjo 3, ki jo določi sama, in presodi, da ima omejitvena dolžina i vrednost

4.

Kot je bilo opisano zgoraj, se omejitvena dolžina podatkov, ki obsegajo vlak iz več (1) in (0), se lahko določi v skladu s pretvorbeno tabelo po tabeli 2 s sklicevanjem na dovedeno podatkovno besedo z do 8 bitov, kar ustreza največji omejitveni dolžini, in če je potrebno, 3-bitne kodne besede. Kot alternativa se lahko določi omejitvena dolžina podatkov, ki obsegajo vlak iz več (1) in (0), s tem da se sklicuje le na dovedene podatkovne besede z do 11 biti.

Enota 32 za presojanje omejitvene dolžine multiplekserju 36 dovaja vrednost omejitvene dolžine i, kije določena na ta način.

Vedeti je treba, da enota 32 za presojanje omejitvene dolžine lahko tudi določi vrednost omejitvene dolžine i v naraščajočem vrstnem redu vrednosti i, začenši z najmanjšo vrednostjo, to se pravi v vrstnem redu i = 1, i = 2, i =3 in i = 4, v nasprotju s tistim, kije prikazan na sl. 4.

Pretvorbene enote 35-1 do 35-4 imajo vse pretvorbeno tabelo, ki ustreza vrednosti omejitvene dolžine, pripisano njim. Bolj podrobneje pretvorbene 35-1 do 35-4 imajo pretvorbene tabele za i = 1, i = 2, i = 3 oz. i = 4. Če se pretvorbeno pravilo za podatke, ki so dovedeni katerikoli od pretvorbenih enot od 35-1 do 35-4, katalogizira v tabeli pretvorbene enote, se 2 x i biti dovedenih podatkov pretvorijo v 3 x i bite kot v skladu s katalogiziranim pretvorbnenim pravilom. Rezultirajoča koda se nato dovede multiplekserju 36.

Multiplekser 36 izbere kodo, ki rezultira od pretvorbe ki jo je izvedla ena izmed pretvorbenih enot 35-i, ki ustreza omejitveni dolžini i, ki jo dovede enota 32 za presojanje omejitvene dolžine. Izbrana koda se nato odda preko vmesnega pomnilnika 37 kot zaporedni podatki.

Kot je prikazano v tabeli 2 za omejitveno dolžino i = 3 pretvorbena tabela ne vključuje substitucijske kode za podatkovni niz (110111), kar zahteva omejitev v zaporednih ponavljajočih se pojavljanjih najmanjšega zaporedja d. Privzemimo, da se dovede naslednji podatkovni niz:

(1101110111011101).

V tem primeru se pretvorbena obdelava izvede v naslednjem redu podatkovnih besed:

(11), (01), (11), (01) in tako dalje. Kot posledica pretvorbe se stvori naslednji niz kodnih besed (vlak kanalskih bitov):

101 010 101 010 101 010 101 010.

Nato se na značilen način uporabi NRZI modulacija na stvorjenem nizu kodnih besed, da se izvede nivojsko kodiranje. Ker pride do inverzije logike z časovnim vodenjem 1 v signalu, se zgornji niz kodnih besed pretvori v naslednji niz kodnih besed:

110 011 001 100 110 011, kjer se najmanjši inverzijski intervali od 2T nadaljujejo skozi niz. Ko se zapisuje ali predvaja pri visoki gosti linij, postane takšen kodni niz vzorec, ki zlahka povzroči napako pri izvajanju zapisovanja ali predvajanja.

Privzame se, da pretvorbena tabela v tabeli 2 tudi predpisuje substitucij sko kodo za podatkovni niz (110111), kar zahteva omejitev pri ponavljajočih se zaporednih pojavljanjih minima d. Sedaj naj se dovede naslednji podatkovni niz:

(1101110111011101).

V tem primeru prva podatkovna beseda (11011101) v podatkovnem nizu obsega podatkovno besedo (110111), kiji sledi podatkovna beseda (01), kar se pretvori v niz kodnih besed 010. Na ta način se prva podatkovna beseda pretvori v naslednji niz kodnih besed:

001 000 000 010.

Na podoben način druga podatkovna beseda (11011101) v podatkovnem nizu tudi obsega podatkovno besedo (110111), ki ji sledi podatkovna beseda (01), ki se pretvori v niz kodnih besed 010. Tako se prva podatkovna beseda pretvori v naslednji niz kodnih besed:

001 000 000 010.

Kot posledica se podatkovni niz pretvori v naslednji niz kodnih besed:

001 000 000 010 001 000 000 010..., kjer se prepreči ponavljajoče se zaporedno pojavljanje najmanjšega zaporedja d. To se pravi, vzorec, ki zlahka povzroči napako pri izvajanju zapisovanja ali predvajanja pri visoki gostoti linij, se odpravi. Vedeti je treba, da se pri pretvorbi podatkovnega niza v niz kodnih besed, ki so bile zgoraj opisane, držita najmanjše zaporedje d in največje zaporedje k pri svojih ustreznih vrednostih.

Kot je bilo opisano zgoraj, se pretvorba izvede z modulacijskim aparatom 1 in temelji na pretvorbeni tabeli po tabeli 2. Vedeti je treba, da se pretvorba lahko izvede tudi z uporabo pretvorbene tabele po tabeli 3. V tem primeru je enota 33 za detektiranje kodne besede za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja, ki se uporabi v modulacijski enoti 12, prikazana na sl. 3 in je opremljena s tabelo C za omejitveno dolžino i = 4 po tabeli 3. Po drugi strani je enota 34 za detektiranje kode za zagotavljanje omejitve dolžine zaporedja opremljena s tabelo A za omejitveno dolžino i = 2, s tabelo B za omejitveno dolžino i - 3 in s tabelo D za omejitveno dolžino i enako 4 po tabeli 3.

V tabelah 2 in 3 se sicer lahko spremeni sestava vsakega para podatkovnega niza in niza kodnih besed znotraj skupine iste omejitvene dolžine. V primeru skupine z omejitveno dolžino i = 1 po tabeli 2 je sestava vsakega para originalno prikazana spodaj:

	Podatki	Koda
i=l	11	0
	10	001
	01	010

Sestava parov se lahko spremeni na naslednji način:

	Podatki	Koda
i=l	11	Q
	10	010
	01	001

Celo s spremenjeno sestavo parov bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira iz pretvorbe podatkovnega niza.

V nadaljnjem je obrazložen izvedbeni primer demodulacijskega aparata po predloženem izumu, sklicujoč se na sl. 5. V predloženem izvedbenem primeru se koda s spremenljivo dolžino (d, k; m, n; r) - (1, 7; 2, 3; 4) demodulira nazaj v podatkovni niz ob uporabi tabele 2.

Kot je prikazano na sl. 5, demodulacijski aparat 10 obsega demodulacijsko enoto 111 za demoduliranje signala, ki se sprejme po prenosni linij, ali signala, ki ga predvaja zapisovalno sredstvo, ob uporabi demodulacijske tabele ali inverzne pretvorbene tabele in enote 112 za odstranjevanje DSV nadzornega bita, da se odstranijo DSV nadzorni biti, ki so vstavljeni v podatkovni niz, ki izvira od demoduliranja pri poljubnih intervalih od podatkovnega niza, da se nazaj vzpostavi prvotni podatkovni niz. Vmesni pomnilnik 113 se uporablja za začasno shranjevanje zaporednih podatkov, ki so stvorjeni z enoto 112 za odstranjevanje DSV nadzornih bitov. Podatki, ki so shranjeni v vmesnem pomnilniku 113, se ponovno preberejo pozneje z vnaprej določeno prenosno hitrostjo, da se stvori izhodni signal. Enota 114 za nadzor časovnega vodenja stvori časovne signala in dovaja signale mnogim komponentam, da se nadzoruje Časovno vodenje njihovih operacij.

Sl. 6 predstavlja blokovni diagram, ki prikazuje konfiguracijo demodulacijske enote

111. Kot je prikazano na sliki, ima demodulacijska enota 111 komparator 121 za pretvarjanje signala, ki ga sprejme od prenosne linije, ali signala, ki se predvaja s sredstva za zapisovanje, v binarne podatke. Ce je signal, ki se dovaja komparatorju 121 signal, ki zaključuje NRZI, modulacijo (to se pravi nivojsko kodiranje), je signal podvržen postopku inverznega NRZI kodiranja (to se pravi, postopku robnega kodiranja). Enota 122 za presojanje omejitvene dolžine določi omejitveno dolžino i digitalnega signala, ki ga sprejme od komparatorja 121. Ko enota 123 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja detektira posebno kodo za omejevanje zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja d v digitalnem signalu, ki je stvorjen s komparatorjem 121, enota 123 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja odda detekcijski signal (i = 3), ki nakazuje omejitveno dolžino i, enoti 122 za presojanje omejitvene dolžine. V primeru tabele 2 je posebna koda 001 000 000. Ko enota 124 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja detektira posebno kodo za zagotavljanje največjega zaporedja k, enota 124 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja dovede detekcijski signal (i = 4) od nje, ki nakazuje omejitveno dolžino i, enoti 122 za presojanje omejitvene dolžine. V primeru tabele 2 je posebna koda 000 100 100 100 ali 010 100 100 100.

Enote 125-1 do 125-4 za inverzno pretvorbo imajo vsaka tabelo, ki se uporablja za inverzno pretvarjanje n x i bitnih kod s spremenljivo dolžino v m x i-bitne podatke. V primeru tabele 2 imajo enote 125-1 do 125-4 za inverzno pretvarjanje tabele za inverzno pretvarjanje za omejitveno dolžino i = 1 do oz. 4, ki so v bistvu iste kot pretvorbene tabele, ki so vdelane v pretvorbene enote 35-1 do 35-4, ki so bile opisane predhodno. Multiplekser 126 izbere enega izmed izhodov, ki so stvorjeni z enotami 125-1 do 125-4 za inverzno pretvorbo v odvisnosti od rezultata presoje, ki ga dobi od enote 122 za presojo omejitvene dolžine.

V nadaljnjem je pojasnjeno delovanje demodulacijske enote 111, kije prikazana na sl.

6. Signal, ki je sprejet s prenosne linije, ali signal, ki je predvajan s sredstva za zapisovanje, se dovede komparatorju 121, da se podvrže primerjavi. Signalni izhod komparatorja 121 je digitalni signal inverzne NRZI kode, to se pravi kode z 1, ki nakazuje rob. Digitalni signal se nato dovede enoti 122 za presojo omejitvene dolžine, da se določi omejitvena dolžina i signala, s tem da se uporabi pretvorbena tabela (strogo govorjeno: tabela za inverzno pretvorbo) po tabeli 2. Rezultat presoje, to se pravi vrednost omejitvene dolžine i, ki jo določi enota 122 za presojo omejitvene dolžine, se dovede multiplekserju 126.

Digitalni signalni izhod komparatorja 121 se poleg tega dovede tudi enoti 123 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja. Enota 123 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja ima vdelan del za inverzno pretvorbo, ki vključuje substitucijsko kodo inverzne tabele iz tabele 2 za omejevanje zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja d. V primeru tabele 2 je substituicijska koda kodna beseda 001 000 000. Ko se koda 001 000 000 ne 100, ki je katalogizirana v tabeli za inverzno pretvorbo za omejevanje zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja d, zazna iz digitalnih podatkov, enota 123 za detektiranje kode za omejevanje zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja odda omejitveno dolžino i = 3 enoti 122 za presojo omejitvene dolžine.

Digitalni signalni izhod komparatorja 121 se nadalje dovaja tudi enoti 124 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja. Enota 124 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja ima vdelan del inverzne pretvorbe, ki vključuje substitucijske kode inverzne tabele iz tabele 2 za ohranjanje največjega zaporedja k. V primeru tabele 2 so substitucijske kode kodne besede 000 100 100 100 in 010 100 100 100. Kadar se kodna beseda 000 100 100 100 ali 010 100 100 100, kije katalogizirana v tabeli za inverzno pretvorbo za ohranjevanje največjega zaporedja k, detektira v digitalnih podatkih, enota 124 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja odda omejitveno dolžino i = 4 enoti 122 za presojo omejitvene dolžine.

Sl. 7 je diagram, ki prikazuje povzetek obdelave za določanje omejitvene dolžine i modulirane kode, ki se dovaja demodulacijskemu aparatu 100. Kot je prikazano na sliki ima enota 124 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja vdelan del inverzne pretvorbe, ki vključuje kodne besede 000 100 100 100 in 010 100 100 100 inverzne tabele po tabeli 2. Kadar se 12-bitni niz kodnih besed, ki so dovedene enoti 124 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja, ujema s katero od kodnih besed v delu za inverzno pretvorbo, enota 124 za detekcijo kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja odda omejitveno dolžino i = 4 enoti 122 za presojo dolžine omejitve.

Prav tako ima enota 123 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja vdelan del za inverzno pretvorbo, ki vključuje kodno besedo 001 000 000 inverzne tabele po tabeli 2. Ko se 12-bitni niz kodnih besed, ki so dovedene enoti 123 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja prilagodi 001 000 000 ne 100, enota 123 za detektiranje kode za omejevanje zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja odda omejitveno dolžino i = 3 enoti 122 za presojo omejitvene dolžine. Vedeti je treba, da je detektiranih 12 bitov niza kodnih besed dejansko 001 000 000 010, celo če nima ničesar opraviti z določanjem omejitvene dolžine v posebnem primeru.

Enota 122 za presojanje omejitvene dolžine ima vdelano tabelo za inverzno pretvorbo po tabeli 2. Če je 9-bitni niz kodnih besed, ki so dovedene enoti 122 za presojo omejitvene dolžine, 000 100 100 ali 010 100 100 ali če je 12-bitni niz kodnih besed, ki soji dovedene, 000 100 000 ne 100 ali 010 100 000 ne 100, enota 122 za presojo omejitvene dolžine določi, daje omejitvena dolžina i = 3. Če je 6-bitni niz kodnih besed, ki so dovedene enoti 122 za presojo omejitvene dolžine, 010 100 ali 000 100 ali če je 9-bitni niz kodnih besed, ki soji dovedene, 010 000 ne 100, pa po drugi strani enota 122 za presojo omejitvene dolžine določi, da je omejitvena dolžina i enaka 2. Če je 3-bitni niz kodnih besed doveden enoti 122 za presojo omejitvene dolžine, 000, 101 in 001 ali 010, enota 122 za presojo omejitvene dolžine določi, daje omejitvena dolžina i enaka 1.

Vedeti je treba, da enota 122 za presojanje omejitvene dolžine, enota 123 za detektiranje kode za omejevanje zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja in enota 124 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja lahko vse izvajajo obdelavo v rastočem vrstnem redu vrednosti i, začenši od najmanjše, to se pravi, v vrstnem redu od i = 1, i = 2, i = 3 in i = 4, v nasprotju z vrstnim redom, ki je prikazan na sl. 7.

Privzame se, da enota 122 za presojo omejitvene dolžine lahko tudi določi vrednost omejitvene dolžine i v zaporedju i = 2, i = 3 in i = 4 in se niz kodnih besed 000 100 100 100 dovede enoti 122 za presojo omejitvene dolžine. Enota 122 za presojo omejitvene dolžine primerja niz kodnih besed, ki so ji dovedene, s kodnimi besedami v vdelani pretvorbeni tabeli v rastočem vrstnem redu vrednosti omejitvene dolžine i, začenši z najmanjšo, da se oblikuje presoja, ali je ali ni niz kodnih besed v skladu s kodnimi besedami. Niz kodnih besed 000 100 100 100, ki je doveden enoti 122 za presojo omejitvene dolžine, se prilagodi eni izmed kodnih besed za vse omejitvene dolžine i=l,i = 2, i = 3mi = 4. V tem primeru se izbere največja omejitvena dolžina in se dovede multiplekserju 126.

Tabela za inverzno pretvorbo enote 125-1 za inverzno pretvorbo je izvedena kot pomnilnik, v katerem je kos podatkov (11) shranjen pri naslovih 101 in 000, medtem ko so kosi podatkov (10) in (01) shranjeni pri naslovih 001 oz. 010. Vsaka od tabel za inverzno pretvorbo v enotah 125-2 in 125-4 za inverzno pretvorbo je izvedena kot pomnilnik za shranjevanje podatkov na isti način kot enota 125-1 za inverzno pretvorbo. Niz kodnih besed z 3 x i biti, ki je doveden enoti 125-i za inverzno pretvorbo, se pretvori nazaj v podatkovni niz z 2 x i biti, kije nato doveden multiplekserju 126.

Multiplekser 126 izbere enega izmed podatkovnih nizkovki se dovajajo enotam 125-1 do 125-4 za inverzno pretvorbo v skladu z rezultatom izhoda omejitvene dolžine i pri enoti 122 za presojo omejitvene dolžine.

Tabela 4 je tabela za inverzno pretvorbo po tabeli 2.

Tabela za inverzno pretvorbo (1, 7; 2, 3; 4)

Niz kodnih besed Niz demoduliranih podatkov

101	11
000	11
001	10
010	01

010 100	0011
010 000 (ne 100)	0010
000 100	0001
000 100 100	000011
000 100 000 (ne 100)	000010
010 100 100	000001
010 100 000 (ne 100)	000000

i = 3: Prepreči najmanjšo dolžino prehodnega zaporedja 001 000 000 (ne 100) 110111 i = 4: Omejuje k na 7

000 100 100 100 010 100 100 100

00001000

00000000

Sl. 8 je diagram poteka, ki se uporablja kot referenca pri razlagi operacij, kijih izvaja enota 112 za odstranjevanje DSV nadzornega bita. Enota 112 za odstranjevanje DSV.nadzomega bita je opremljena z notranjim števcem. Kot je prikazano na sliki, se diagram poteka začenja s korakom Sl, pri katerem se število bitov v podatkovnem nizu, kije doveden demodulacijski enoti 111, šteje z notranjim števcem. Tok obdelave gre nato na korak S2, da se oblikuje presoja, ali je oz. ali ni število bitov doseglo vrednost, ki predstavlja vnaprej določene podatke intervala, pri katerem je vstavljen DSV nadzorni bit. Če izid presoje nakazuje, da število bitov ne ustreza poljubnemu podatkovnemu intervalu, se tok obdelave nadaljuje do koraka S3, pri katerem se podatki, ki so dovedeni demodulacijski enoti 111, oddajo vmesnemu pomnilniku 113, kakršni so. Izhod presoje nakazuje, da števila bitov ustreza vnaprej določenemu podatkovnemu intervalu, kar nakazuje, da je tekoči bit DSV nadzorni bit, po drugi strani pa se obdelava koraka S3 preskoči. To se pravi, tekoči bit podatkovnega niza se zavrže, namesto da bi bil v tem primeru predan vmesnemu pomnilniku 113.

V vsakem primeru se obdelava nadaljuje do koraka S4, pri katerem se izvaja obdelava, da se vstavi naslednji podatkovni niz. Tok obdelave se nato nadaljuje do koraka S5, da se oblikuje presoja, ali je bilo oz. ali ni bilo obdelovanje vseh podatkov zaključeno. Če obstojijo podatki, ki jih je še treba obdelati, se tok obdelovanja vrne koraku Sl, da se ponovi izvedba obdelovanja. Če izhod presoje, ki se izoblikuje v koraku S5, nakazuje, da so bili vsi podatki obdelani, pa se po drugi strani obdelava konča.

Kot posledica se DSV nadzorni biti odstranijo iz podatkovnega izhoda s pomočjo enote 112 za odstranjevanje DSV nadzornih bitov. Podatki se nato oddajo preko vmesnega pomnilnika 113.

V skladu z zgornjim opisom demodulacijska enota 111 uporablja pretvorbeno tabelo po tabeli 2 ali, povedano natančneje, tabelo za inverzno pretvorbo po tabeli 4. Vedeti je treba, da se lahko podobna obdelava izvede z uporabo pretvorbe po tabeli 3 ali, podrobneje povedano, tabele za inverzno pretvorbo po tabeli 5, kije podana spodaj. V tem primeru je enota 123 za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja, ki se uporablja v modulacijski enoti 111, ki je prikazana na sl. 6, opremljena s tabelo C za omejitveno dolžino i = 4 po tabeli 3. Na drugi strani pa je enota 124 za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja opremljena s tabelo A za omejitveno dolžino i = 2, s tabelo B za omejitveno dolžino i = 3 in s tabelo D za omejitveno dolžino i = 4 po tabeli 3.

Tabela za inverzno pretvorbo (1, 7; 2, 3; 4)

Niz kodnih besed Niz demoduliranih podatkov r = 1 Glavna tabela

101	00
100	01
001	10
000	11

r = 2 Substitucijska tabela A (Omejuje d na 1) 100 010 0000

101 010 0001

000 010 1000

001 010 1001 r = 3 Substitucijska tabela B (Omejuje k na 8)

000 010 010

001 010 010 101 010 010 100 010 010

111111

111110

0111110

0111111 r = 4 Substitucijska tabela C (Omejuje RMTR na 6)

100 010 010 010 100 000 010 010

000 010 010 010

00010001

10010001

10010001 r = 4 Substitucijska tabela D (Omejuje k na 7)

000 001 010 010

11100000

100 001 010 010

11100010

001 010 010 010

11100001

101 010 010 010

11100011

Obstojajo pa primeri, v katerih je potrebno v podatke vstaviti sinhronizacijski signal (Sync). Nadalje, sta izvedbena primera modulacijskega aparata 1 in demodulacijskega aparata 100, ki sta lahko kos podatkom z vstavljenimi sinhronizacijskimi signali, opisana s sklicevanjem na sl. 9 oz. 10. Tudi v primeru teh izvedbenih primerov se podatkovni niz modulira v kodo s spremenljivo dolžino (d, k; m, n; r) = (1, 7; 2, 3; 4).

V drugem modulacijskem aparatu po predloženem izumu, kije prikazan na sl. 9, kjer so sinhronizacij ski signali vstavljeni v vnaprej določenih intervalih, se izhod enote 11 za določanje/vstavljanje DSV nadzornih bitov dovaja enoti 211 za določanje sinhronizacijskega signala. Enoti 211 za določanje sinhronizacij skega signala se dovaja tudi izhod modulacijske enote 12. Ko enota 211 za določanje sinhronizacij skega signala določi sinhronizacij ski signal od signalov, ki se dovajajo od enote 11 za določanje/vstavljanje DSV nadzornih bitov in modulacijske enote 12, enota 211 za določanje sinhronizacij skega signala odda sinhronizacij ski signal enoti 212 za vstavljanje sinhronizacij skega signala. Enota 212 za vstavljanje sinhronizacij skega signala vstavlja sinhronizacij ski signal, ki ga dovede enota 211 za določanje sinhronizacijskega signala, v modulirani signal, ki se dovede od modulacijske enote 12, in dovede njen izhod NRZI kodirni enoti 13. Preostanek konfiguracije je isti kot modulacijski aparat 1, ki je prikazan na sl. 1.

V primeru vzorca 24-bitne kodne besede, ki je namenjen kot sinhronizacij ski signal, se sinhronizacij ski signal pretvori z enoto 211 za določanje sinhronizacij skega signala v skladu s tabelo 2 v naslednjo kodo #01 001 000 000 001 000 000 001, kjer simbol # označuje bit, ki je odvisen od neposredno predhodnega podatkovnega niza, ki vključuje DSV -nadzorni bit, če sploh kakšen je, razmejen z vstavljanjem sinhronizacij skega signala. Povedano podrobneje, kadar se uporabi zaključitvena tabela za zaključitev operacije, da se modulira omejen podatkovni niz z uporabo pretvorbene tabele, = 1. Kadar se uporabi tabela 2 za zaključitev namesto zaključitvene tabele, pa je po drugi strani = 0. Modulacijska enota 12 ima tako izhod = 1 ali = 0, ki se vodi k enoti 211 za določanje sinhronizacij skega signala, kadar se uporabi oz. ne uporabi zaključitvena tabela. Ko sprejme vrednost # od modulacijske enote 12, enota 211 za določanje sinhronizacij skega signala pripne vrednost na čelu sinhronizacij skega signala in nato odda sinhronizacij ski signal enoti 212 za vstavljanje sinhronizacij skega signala.

Enota 212 za vstavljanje sinhronizacij skega signala vstavi sinhronizacij ski signal, ki se dovaja od enote 211 za določanje sinhronizacij skega signala, v modulirani signal, ki ga dovaja modulacijska enota 12, in dovaja njen izhod DRŽI kodirni enoti 13. Preostanek obdelave je isti kot pri modulacijskem aparatu 1, ki je prikazan na sl. 1.

Prvi podatki, ki sledijo vstavljenemu sinhronizacijskemu signalu se pretvorijo, začenši s svojim čelom, ne da bi se obravnavali podatki, ki so neposredno pred sinhronizacijskim signalom. Modulacijska enota 12 in enota 211 za določanje sinhronizacij skega signala sta obe opremljeni s števcem za štetje števila vnaprej določenih intervalov, pri katerih so vstavljeni sinhronizacij ski signali. Vsebine števcev se uporabljajo za določanje položaja sinhronizacijskega signala.

Kot je bilo zgoraj opisano, izvedbeni primer, kije prikazan na sl. 9, uporablja pretvorbeno tabelo s tabele 2. Vedeti je treba, da se lahko tudi uporabi pretvorbena tabela po tabeli 3. V tem primeru enota 211 za določanje sinhronizacij skega signala privzame 12-bitno kodno besedo, kije podana spodaj kot vzorec sinhronizacij skega signala:

xxO 100 000 000 10x, kjer je simbol x bit, kije odvisen od neposredno predhodnega in neposredno sledečega podatkovnega niza, ki vključuje DSV nadzorni bit, če sploh kakšen je, omejen z vstavitvijo sinhronizacij skega signala. Trije biti načelu in trije biti na repu sinhronizacijskega signala so označeni s tabelo 3, kot sledi. Naj bo (p) zadnji podatkovni niz, ki je omejen z vstavljanjem sinhronizacij skega signala, in (q) prvi podatkovni niz, ki neposredno sledi sinhronizacijskemu signalu. Podatkovni niz (pl) se pretvori v 3 bite na čelu sinhronizacij skega signala, medtem ko se podatkovni niz (0q) pretvori v 3 bite na repu sinhronizacij skega signala, s tem da se uporabi tabela 3. Trije biti na čelu in trije biti na repu sinhronizacijskega signala, ki rezultirajo od pretvorbe, objemajo središčne bite 100 000 000, da se stvori vzorec. Na ta način se lahko stvori sinhronizacijski signal, ki prekine zahtevano največje zaporedje k, vendar ga vedno ohrani pri k enako 8 (9T).

Sl. 10 je blokovni diagram, ki prikazuje značilno konfiguracijo izvedbenega primera drugega demodulacij skega aparata 100 za demoduliranje kode, ki rezultira od modulacije, ki se izvaja z modulacijskim aparatom 1, ki je prikazan na sl. 9. Kot je prikazano na sl. 10, se v sedanjem izvedbenem primeru vstopajoči signal, ki je prenešen preko vnaprej določene prenosne poti, dovede demodulacijski enoti 111 in enoti 221 za identificiranje sinhronizacijskega signala. Enota 221 za identificiranje sinhronizacijskega signala uporablja vhodni signal in signal, ki ga sprejme od enote 111 za demoduliranje, da identificira sinhronizacijski signal in odda sinhronizacijski signal enoti 222 za odstranjevanje sinhronizacijskega signala. Enota 222 za odstranjevanje sinhronizacijskega signala odstrani sinhronizacijski signal iz demoduliranega signala, ki se dovede od enote 111 za demoduliranje v skladu s signalom, ki ga odda enota 221 za identificiranje sinhronizacijskega signala. Demodulirani signal, ki so mu bili odstranjeni sinhronizacijski signali, se nato dovede enoti 112 za odstranjevanje DSV nadzornega bita. Preostanek konfiguracije je isti kot pri demodulacijskem aparatu 100, kije prikazan na sl. 5.

Enota 221 za identificiranje sinhronizacijskega signala ima vdelan števec za štetje števila kodnih besed. Vsebine števca se uporabljajo za določanje položaja vsakega od sinhronizacij skih signalov, ki so vstavljeni v niz podatkovnih besed v vnaprej določenih intervalih. Potem ko se je identificiral položaj vzorca sinhronizacijskega signala, se prebere bit, ki se določi pri modulaciji. To se pravi, bit na čelu sinhronizacijskega signala se prebere in odda demodulacijski enoti 111. Če je čelni bit 1, demodulacijska enota 111 uporablja zaključitveno tabelo tabele 2 pri demoduliranju kode, ki je neposredno pred sinhronizacij skim signalom. Če je čelni bit 0, pa po drugi strani demodulacijska enota 111 uporablja tabelo pretvorbenih kod v tabeli 2 pri demoduliranju kode, ki je neposredno pred sinhronizacij skim signalom. Preostali biti sinhronizacijskega signala se zavržejo, ker ne nosijo nobene informacije.

Enota 221 za identificiranje sinhronizacijskega signala oddaja identifikacijski signal za identificiranje bitov, ki sestavljajo sinhronizacijski signal, enoti 222 za odstranjevanje sinhronizacijskega signala. Enota 222 za odstranjevanje sinhronizacijskega signala odstrani sinhronizacijski signal iz demoduliranega signala, ki se dovede od demodulacijske enote 111 v skladu z identifikacijskim signalom, ki ga odda enota 221 za identificiranje sinhronizacijskega signala. Demodulirani signal, ki so mu bili odstranjeni sinhronizacijski signali, se nato dovede enoti 112 za odstranjevanje DSV nadzornih bitov.

Kot je bilo opisano zgoraj, demodulacijski aparat 100, kije prikazan na sl. 10, uporablja pretvorbeno tabelo po tabeli 2. Vedeti je treba, da se prav tako lahko uporablja tabela 3. V tem primeru pa npr. enota 221 za identificiranje sinhronizacijskega signala uporablja vsebine števca za določanje položaja vsakega sinhronizacijskega signala, ki so bili vstavljeni v niz podatkovnih besed v vnaprej določenih intervalih. Potem ko se je identificiral položaj vzorca sinhronizacij skih signalov, enota 221 za identificiranje sinhronizacij skega signala odda signale, ki opredelujujejo 3-bitne kodne besede na čelu in repu vzorca sinhronizacij skih signalov, enoti 111 za demoduliranje, da se od demodulacijske enote 111 zahteva, da te kodne besede tudi demodulira, ker vsaka vključuje podatkovni niz.

Enota 221 za identificiranje sinhronizacij skega signala odda signal, ki opredeljuje bite enoličnega vzorca sinhronizacij skega signala brez kodnih besed, ki vključuje podatkovne nize, enoti 222 za odstranjevanje sinhronizacij skih signalov. Enota 222 za odstranjevanje sinhronizacij skih signalov na ta način lahko odstranjuje le bite sinhronizacij skega signala, to se pravi, bite enoličnega vzorca, ki je določen s signalom, ki ga sprejme od enote 221 za identificiranje sinhronizacij skega signala.

Sl. 11 prikazuje diagram, ki ponazarja primer kode za zapisovanje sinhronizacijskih signalov in DSV nadzornih bitov, ki so vstavljeni vanjo. V tem primeru se uporablja 24-bitna kodna beseda kot sinhronizacijski signal. DSV nadzor se izvaja pri intervalih 56 podatkovnih bitov in sinhronizacijski signal se vstavi za vsakih 5 izvajanj DSV nadzora. Tako je Število kodnih besed, to se pravi število kanalskih bitov na vsak sinhronizacijski signal enako:

+ (1 + 56 + 1 + 56 + 1 + 56 + 1 + 56 + 1 + 56 + 1) X 1,5 = 453 kodnih besed (kanalskih bitov).

Relativna redundantnost, ki se uvede v podatkovne besede, je okoli 7,3 %, kot je razvidno iz naslednjega računanja:

količina podatkov - (56 X 5) 1,5/453 = 420/453 = 0,927. relativna redundantnost je torej = 1 - 0,927 = 0,0728 = 7,3 %.

Izumitelji in nekateri drugi ljudje izvajajo simulacije ob uporabi pretvorbenih tabel, ki so opisane zgoraj, da se stvorijo rezultati moduliranja. Rezultati moduliranja podatkovnega niza, ki vključuje vstavljene DSV nadzorne bite z omejenimi zaporednimi pojavljanji Tmin, so opisani spodaj. Pri simulaciji sta bili uporabljeni tabeli 2 in 3. Simulacija ob uporabi tabele 1 za običajno RLL (1-7) moduliranje je bila tudi uporabljena zaradi primerjave.

Pri simulacijah se je izvajal DSV nadzor z vstavljanjem enega DSV nadzornega bita na vsakih 56 podatkovnih bitov naključnih podatkov, ki vključujejo 13.107.200 bitov, izbranih naključno, in podatki so bili nato pretvorjeni v niz kodnih besed (ali vlak kanalskih bitov), s tem da se je uporabila pretvorbena tabela po tabeli 2 ali 3. V drugi simulaciji so bili naključni podatki, ki obsegajo 13.107.200 naključno stvorjenih bitov, pretvorjeni v niz kodnih besed (ali vlak kanalskih bitov), s tem da se je uporabila pretvorbena tabela po tabeli 1 ali 2, nato so bili vstavljeni kanalski biti kot DSV nadzorni biti za vsakih 112 kodnih besed ali 112 kanalskih bitov rezultirajočega niza kodnih besed, da seje izvedel DSV nadzor.

Razlog, zakaj je bil pri simuliranju ob uporabi tabele 2 ali 3 vstavljen en DSV nadzorni bit na vsakih 56 podatkovnih bitov, medtem ko sta bila pri simuliranju ob uporabi tabele 1 vstavljena dva DSV nadzorna bita na vsakih 112 kodnih besed, je v tem, da se doseže, da se relativna redundantnost povzroči z DSV nadzornimi biti v skladu z obema simulacijama. Če je število bitov, ki se zahtevajo za DSV nadzor v enem primeru drugačno kot v drugem primeru in je treba relativno redundantnost izdelati enolično v obeh primerih, tabela 2 ali 3, ki omogoča, da se izvaja DSV nadzor z visoko stopnjo učinkovitosti, zagotavlja dobro nizkopasovno karakteristiko v primerjavi s tabelo 1.

Numerične vrednosti simulacijskih rezultatov so izračunane na naslednji način: Ren_cnt [1 do 101: število pojavov enega samega minimalnega zaporedja na 10 zaporednih najmanjših zaporedij.

T_size [2 do 10]: Štetje pojavljanja 2T zaporedja do 10T zaporedja.

Sum: Število bitov

Total: Število dolžin zaporedja, to se pravi, celotno število pojavljanja 2T zaporedja, 3T zaporedja itd.

Average Run: (vsota/celota)

Numerične vrednosti porazdelitve zaporedij: (T_size[i]* (i)/Sum), kjer je i = 2, 3, 4, ...10.

Numerične vrednosti v vrsticah 2T do 10T v tabeli 6 so numerične vrednosti porazdelitve zaporedij.

Numerične vrednosti porazdelitve zaporednih najmanjših zaporedij:

(Ren_cnt[i]*(i))/T_size[2T], kjer je i = 1, 2, 3, 4, ... 10.

Numerične vrednosti v vrsticah RMTR (1) do RMTR (9) po tabeli 6 so numerične vrednosti v porazdelitvi zaporednih najmanjših zaporedij.

Max_RMTR: Največje število ponavljanj najmanjših zaporedij, vrh DSV: Vrhovi računanih DSV vrednosti na pozitivnih in negativnih straneh, opazovani v postopku izvajanja DSV nadzora na vlaku kanalskih bitov.

Računanje relativne redundantnost, ki jo povzroči vstavitev enega DSV bita na vsakih 56 podatkovnih bitov, temelji na dejstvu, da en DSV bit obstoji na vsakih 56 podatkovnih bitov. Relativna redundantnost se torej računa na naslednji način:

relativna redundantnost = 1/(1 + 56) - 1,75 %.

Računanje relativne redundantnosti, ki je povzročena z vstavitvijo dveh DSV bitov na vsakih 112 kodnih bitov, temelji na dejstvu, da obstojita dva DSV bita na vsakih 112 bitov kodnih besed. Relativna redundantnost se torej računa na naslednji način:

relativna redundantnost = 2/(2 +112)= 1,75 %.

Ista redundantnost se torej dobi za oba primera.

PP17 Primerjava

	<Tabela 2>	<Tabela 3>	<Tabela 1>
Povprečje	17PP-32	17PP-52	+2bit -DC (DSV nadzor)	(Brez-DO (Brez DS3 nadzora)
Zaporedje	3.3665	3.4048	3.3016	3.2868
Vsota	20011947	20011947	20011788	19660782
Celota	5944349	5877654	6061150	5981807
2T	0.2256	0.2246	0.2417	0.1419
3T	0.2217	0.2069	0.2234	0.2281
4T	0.1948	0.1935	0.1902	0.1915
5T	0.1499	0.1491	0.1502	0.1511
6T	0.1109	0.1904	0.1135	0.1141
7T	0.0579	0.0814	0.0561	0.0544
8T	0.0392	0.0351	0.0218	0.0188
9T		- 0.0023
10T		- 0.0009
RMTR(l)	0.3837	0.3890	0.3628	0.3641
RMTR (2)	0.3107	0.3137	0.2884	0.2883
RMTR (3)	0.1738	0.1906	0.1717	0.1716
RMTR (4)	0.0938	0.0806	0.0909	0.0907
RMTR (5)	0.0299	0.0228	0.0456	0.0452
RMTR (6)	0.0081	0.0033	0.0219	0.0217
RMTR (7)			0.0100	0.0099

RMTR (8) ------- -------- 0.0047 0.0046

RMTR (9) ------ ---------- 0.0022 0.0022

Max RMTR 6 6 18 18

Vrh DSV # -36 do 36 # -35 do 40 * -46 do 43 * -1783 do 3433 podatkovnih bitov + 1 dc bit, 1,75 %) 112 c bitov + 2 dc bita, 1,75 %).

Zgoraj navedeni rezultati potrjujejo, daje z uporabo tabel 2 in 3 izveden RLL (1, 7) sistem, medtem ko se hkrati ohranjajo najmanjša in največja zaporedja in je število zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja omejeno na 6. Poleg tega rezultati DSVjev potrjujejo, da se DSV nadzor lahko izvaja v podatkovnem nizu (to se pravi, vrednosti vrha DSV so vsebovane v vnaprej določenem obsegu), in v tem primeru, ker je učinkovitost DSV nadzornih bitov visoka, je možno dobiti nizkopasovne komponente, ki so bolj zadovoljive kot običajni postopek vstavljanja DSV bitov v niz kodnih besed (vlak kanalskih bitov). DSV rezultati potrjujejo, daje v primeru tabele 1 razlika med pozitivnim in negativnim vrhom DSV-jev 89 (= 46 + 43), medtem ko sta v primeru tabel 2 in 3 razliki 72 = (36 + 36) oz. 75 (= 35 + 40), ki sta obe manjši od vrednosti za tabelo 1.

Iz gornjega opisa je očitno, da v primerjavi z običajnim RLL (1 - 7) sistemom, to se pravi, sistemom, ki temelji na tabeli 1, tako imenovani 17PP sistem, ki uporablja tabelo 2 ali 3, lahko omeji število ponavljanj najmanjšega zaporedja kvečjemu na 6. Kot rezultat se lahko pričakuje izboljšanje karakteristike napak pri visoki gostoti linij.

Ker je učinkovitost DSV nadzora izvrstna, izvajanje DSV nadzora v 17PP sistemu ob isti 1,75 % relativni redundantnosti kot pri običajnem RLL (1-7) sistemu poleg tega rezultira v manjši razliki med negativno in pozitivno vršnjo vrednostjo. Kot posledice se lahko izvajajo stabilne operacije zapisovanja/predvajanja, ker se lahko oslabijo nizkopasovne komponente.

Nadalje seje izvajala simulacija tudi zato, da se preveri širjenje demodulacijske napake, ki jo povzroči bitni pomik v vlaku kanalskih bitov, ki nastane pri istih naključnih podatkih, ki so bili opisani za zgornji primer. Rezultat preverjanja nakazuje, daje najslabše širjenje napak v 17PP sistemu enako 3 zlogom. Rezultat pa tudi potrjuje, daje frekvenca dejanskega tvorjenja napake vse prej kot 0, vrednost, ki ne nakazuje tako močnega poslabšanja v primeijavi z običajnim RLL (1-7) sistemom. Ugotovljene so bile povprečne pogostosti zlogovnih napak: za tabelo 1 1.014 zloga, za tabelo 2

1.167 zloga in za tabelo 3 1,174 zloga. Vedeti je treba, da za pretvorbene tabele po predloženem izumu numerične vrednosti za rezultate pogostosti napak vključujejo DSV nadzorne bite, vendar za običajni RLL (1-7) sistem numerična vrednost ne vključuje DSV nadzornih bitov. To se pravi, da se za merjenja ne more nujno reči, da so bila izvedena pod istimi pogoji. Razlika v pogoju merjenj lahko vpliva na numerične vrednosti in je zato potrebno, da se upošteva učinek razlike na vrednosti pri primerjavi.

Odzivi na napake pomika

	<Tabela 2> 17PP-32	<Tabela 3> 17PP-52	<Tabela 1> +2bit-DC
Najslabši primer	3 zlogi	3 zlogi	2 zloga
(de biti)	vključeni	vključeni	izključeni
Zlogovna napaka (0)	0.028	0.096	0.080
Zlogovna napaka (1)	0.777	0.0635	0.826
Zlogovna napaka (2)	0.195	0.268	0.094
Zlogovna napaka (3)	0.000	0.001

Povprečje

Pogostost zlogovne napake 1,167 zloga 1,174 zloga 1,014 zloga

Kot je bilo opisano zgoraj, v predloženem izvedbenem primeru pretvorbene tabele z najmanjšim zaporedjem d enakim 1, največjim zaporedjem k enakim 7 in pretvorbenim razmerjem m/n enakim 2/3 vključujejo substitucijske kode za omejevanje števila zaporednih pojavljanj najmanjše dolžine zaporedja, kar povzroča naslednje učinke:

(1) Učinkovitost zapisovanja in predvajanje pri visoki gostoti linij in toleranca glede na tangencialni nagib sta izboljšani.

(2) Možno je zmanjšati število nizkonivojskih odsekov, da se poveča natančnost valovne obdelave, kot sta AGC in PLL, in da se izboljša vsestranska karakteristika.

(3) V primerjavi z običajnim sistemom je možno imeti izvedbo z majhno dolžino pomnilniške poti za bit abi kode ali podobne in na ta način zmanjšati velikost vezja.

Poleg tega bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 za element v nizu kodnih besed, ki izvira od pretvorbe podatkovnega niza, kar zagotavlja naslednje dodatne učinke:

(4) Število redundatnih bitov za DSV nadzor se lahko zmanjša.

(5) Pri najmanjšem zaporedju d enakem 1 in pretvorbenih parametrih (m, n) enakih (2, 3) se DSV nadzor lahko izvaja z 1,5 bitno kodno besedo.

(6) Poleg nizke relativne redundantnosti se lahko ohranita najmanjše in največje zaporedje d oz. k.

Pretvorbene tabele nadalje posebno vključujejo substitucijske kode za ohranjanje meje dolžine zaporedja, kar povzroča nadaljnje dodatne učinke:

(7) Tabele so kompaktne.

(8) Širjenje modulacijske napake, ki jo povzroča bitni pomik, se lahko dovede v isto stanje kot pri običajnem sistemu, ki temelji na tabeli 1.

Vedeti je treba, da CD-ROM in pomnilnik na osnovi trdne snovi, komunikacijska sredstva, kot so omrežja in sateliti, se lahko uporabljajo poleg sredstva za zapisovanja, kot je magnetni disk, kar zadeva sredstvo za predstavitev programa, ki predstavlja računalniški program, ki gaje treba izvesti za izvedbo zgoraj opisane obdelave.

UČINKI IZUMA

Kot je bilo opisano zgoraj, se v skladu z modulacijskim aparatom po zahtevku 1, modulacijskim postopkom po zahtevku 23, sredstvom za predstavitev programa po zahtevku 24, demodulacijskim aparatom po zahtevku 25, demodulacijskim postopkom po zahtevku 28 in sredstvom za predstavitev programa po zahtevku 29, pretvorbena obdelava izvaja na osnovi pretvorbene tabele, ki izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 za element v nizu podatkovnih besed, ki izvira od pretvorbe podatkovnega niza, in pretvorbene kode pretvorbene tabele obsegajo:

osnovne kode za d = 1, k = 7, m = 2 in n = 3;

prve substitucijske kode za omejevanje števila zaporednih pojavljanj najmanjšega zaporedja d; in druge substitucijske kode za ohranjanje meje k dolžine zaporedja.

Kot rezultat tega se DSV nadzor lahko izvaja, s tem, da se uporabi majhno število redundantnih bitov in niz kodnih besed se lahko zapiše in predvaja z malo napakami pri visoki gostoti linij. Poleg tega se lahko zmanjša rast širjenja demodulacijske napake, ki je povzročena z bitnim pomikom.

KRATEK OPIS SLIK

Izvedbeni primeri predloženega izuma so bili opisani s sklicevanjem na naslednje diagrame, kjer je:

sl. 1 blokovni diagram, ki prikazuje značilno konfiguracijo izvedbenega primera modulacijskega aparata po predloženem izumu;

sl. 2 pojasnjevalni diagram, ki se uporablja za opisovanje obdelave, ki se izvaja z enoto 11 za določanje/vstavljanje DSV nadzornega bita, ki se uporablja v modulacijskem aparatu, kije prikazan na sl. 1;

sl. 3 blokovni diagram, ki prikazuje značilno konfiguracijo modulacijske enote 12, ki se uporablja v modulacijskem aparatu, kije prikazan na sl. 1; sl. 4 diagram, ki daje kot primer obdelavo, ki se izvaja z modulacijsko enoto 12, ki je prikazana na sl. 3;

sl. 5 blokovni diagram, ki prikazuje značilno konfiguracijo izvedbenega primera demodulacijskega aparata po predloženem izumu;

sl. 6 blokovni diagram, ki prikazuje značilno konfiguracijo demodulacijske enote 111, ki se uporablja v demodulacijskem aparatu po sl. 5;

sl. 7 pojasnjevalni diagram, ki se uporablja za vpis obdelave, ki se izvaja z demodulacijsko enoto 111, kije prikazana na sl. 6;

sl. 8 diagram poteka, ki se uporablja kot referenca v razlagi obdelav, ki se izvajajo z enoto 112 za odstranjevanje DSV nadzornih bitov, ki se uporabljajo v demodulacijskem aparatu, kije prikazan na sl. 5;

sl. 9 blokovni diagram, ki prikazuje nadaljnjo značilno konfiguracijo izvedbenega primera modulacijskega aparata po predloženem izumu;

sl. 10 blokovni diagram, ki prikazuje drugo značilno konfiguracijo izvedbenega primera demodulacij skega aparata po predloženem izumu; in sl. 11 diagram, ki prikazuje primer kode za zapisovanje s sinhronizacijskimi signali in DSV nadzornimi biti, ki so vstavljeni vanjo.

SPISEK GLAVNI REFERENČNIH OZNAK enota za določanje/vstavljanje DSV nadzornih bitov modulacijska enota

NRZI kodirna enota pomikalni register enota za presojo omejitvene dolžine enota za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja enota za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja 35-1 do

35-4 pretvorbene enote multiplekser vmesni pomnilnik

111 demodulacijska enota

112 enota za odstranjevanje DSV nadzornih bitov

121 komparator

122 enota za presojo omejitvene dolžine

123 enota za detektiranje kode za omejevanje zaporednega pojavljanja najmanjšega zaporedja

124 enota za detektiranje kode za zagotavljanje meje dolžine zaporedja 125-1 do 125-4 enote za inverzno pretvorbo

126 multiplekser

Za

KONINKLIJKE PHILIPS ELECTRONICS N.V. SONY CORPORATION:

Claims

Patentni zahtevki

1. Modulacijski aparat za pretvarjanje podatkov z osnovno podatkovno dolžino m bitov v kodo (d, k; m, n; r) spremenljive dolžine z osnovno kodno dolžino n bitov, kjer je d najmanjše zaporedje in je k meja dolžine zaporedja, pri čemer je omenjeni modulacijski aparat označen s tem, da ima pretvorbeno sredstvo za pretvarjanje vhodnih podatkov v kodo v skladu s pretvorbeno tabelo, kjer omenjena pretvorbena tabela izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira od pretvorbe omenjenega podatkovnega niza, za 2, in pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele obsegajo:

osnovne kode za d = 1, k = 7, m = 2 in n = 3;

prve substitucijske kode za omejevanje števila zaporednih pojavljanj omenjenega najmanjšega zaporedja d; in druge substitucijske kode za ohranjanje omenjene meje k dolžine zaporedja.
2. Modulacijski aparat po zahtevku 1, označen s tem, da je število parov, od katerih vsak obsega podatkovni niz in kodni niz, ki sestavlja omenjene osnovne kode za omejitveno dolžino i enako 1, manjše od 4 (= 2 ^Λ m = 2 ^Λ 2).
3. Modulacijski aparat po zahtevku 1, označen s tem, da imajo omenjene osnovne kode omenjene pretvorbene tabele strukturo s spremenljivo dolžino.
4. Modulacijski aparat po zahtevku 1, označen s tem, da omenjene osnovne kode omenjenih pretvorbenih tabel vključujejo kodo *0*, kjer je simbol * nedoločna koda, ki je 0, če je neposredno pred njo ali neposredno zanjo kodna beseda 1, in 1, če je neposredno predhodna ali sledeča kodna beseda 0, kar pomeni, daje omenjena koda *0* ali 000” ali 101.
5. Modulacijski aparat po zahtevku 1, označen s tem, da omenjene pretvorbene kode omenjenih pretvorbenih tabel vključujejo kode, od katerih je vsaka določena z ozirom na neposredno sledeči niz kodnih besed ali neposredno sledeči podatkovni niz.
6. Modulacijski aparat po zahtevku 1, označen s tem, da omenjene pretvorbene kode omenjenih pretvorbenih tabel vključujejo kode, od katerih je vsaka določena z ozirom na neposredno sledeči niz kodnih besed ali niz kodnih besed posebne vrste.
7. Modulacijski aparat po zahtevku 5, označen s tem, da so omenjene kode, od katerih je vsaka določena z ozirom na neposredno sledeči niz kodnih besed ali neposredno sledeči podatkovni niz prve ali druge substitucijske kode.
8. Modulacijski aparat po zahtevku 1, označen s tem, daje število parov, od katerih vsak obsega podatkovni niz in kodni niz, ki sestavlja omenjene osnovne kode za omejitveno dolžino i enako 1, enako 4 (= 2 ^Λ m = 2 ^Λ 2).
9. Modulacijski aparat po zahtevku 1, označen s tem, da so za omenjene omejitvene dolžine i enake 2 ali več omenjene pretvorbene kode vse omenjene prve in druge substitucijske kode.
10. Modulacijski aparat po zahtevku 1, označen s tem, da so omenjene pretvorbene kode za omejitveno dolžino i enako 2 kode za ohranjanje omenjenega najmanjšega zaporedja d pri 1.
11. Modulacijski aparat po zahtevku 1, označen s tem, da omenjene pretvorbene kode omenjenih pretvorbenih tabel vključujejo kode, od katerih je vsaka določena z ozirom na neposredno predhodni niz kodnih besed.
12. Modulacijski aparat po zahtevku 1, označen s tem, da ima omenjeni aparat nadalje sredstvo za vstavljanje sinhronizacijskega signala, ki vključuje enotni vzorec, ki ni vključen v omenjenih pretvorbenih kodah omenjene pretvorbene tabele, na katerikoli poljubni položaj omenjenega niza kodnih besed.
13. Modulacijski aparat po zahtevku 12, označen s tem, da omenjeni enotni vzorec je vzorec, ki prekine omenjeno največje zaporedje k.
14. Modulacijski aparat po zahtevku 12, označen s tem, da omenjeni enotni vzorec je vzorec, ki ohranja omenjeno najmanjše zaporedje d,
15. Modulacijski aparat po zahtevku 12, označen s tem, da enotni vzorec v omenjenem sinhronizacijskem signalu obsega eno kodno besedo na njegovem čelu, ki služi kot povezovalni bit s kodno besedo, ki izvira od pretvorbe, do neposredno sledečih podatkov, drugi bit za ohranjanje omenjenega najmanjšega zaporedja d in tretji bit.
16. Modulacijski aparat po zahtevku 12, označen s tem, da je omenjeni sinhronizacij ski signal po velikosti vsaj 12 kodnih besed.
17. Modulacijski aparat po zahtevku 12, označen s tem, da za sinhronizacij ski signal, po velikosti vsaj 21 kodnih besed, omenjeni sinhronizacij ski signal vključuje vsaj dva vzorca z največjim zaporedjem k enakim 8.
18. Modulacijski aparat po zahtevku 12, označen s tem, da omenjene pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele vključujejo zaključitvene kode, vsaka za končanje omenjene kode, ki izvira od pretvorbe.
19. Modulacijski aparat po zahtevku 18, označen s tem, da so omenjene zaključitvene kode predpisane za omenjene osnovne kode z omejitveno dolžino i, za katero je število parov, od katerih vsak obsega podatkovni niz in kodni niz, ki sestavljajo omenjene osnovne kode, manjše od 4 (= 2^Λ m = 2 ^Λ 2), in izvajajo pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu podatkovnih besed, ki izvir od pretvorb omenjenega podatkovnega niza.
20. Modulacijski aparat po zahtevku 12, označen s tem, daje zato, da se identificira omenjena zaključitvena koda, ena kodna beseda na čelu omenjenega vzorca sinhronizacijskih signalov, ki služi kot povezovalni bit, nastavljena kot 1, kadar se uporablja omenjena zaključitvena koda, in kot 0, kadar se ne uporablja omenjena zaključitvena koda.
21. Modulacijski aparat po zahtevku 12, označen s tem, da je omenjeni enolični vzorec vstavljen med 3 bite na čelu omenjenega sinhronizacij skega signala in 3 bite na repu omenjenega sinhronizacij skega signala in se omenjeni 3 biti na omenjenem čelu in omenjeni 3 biti na omenjenem repu vsak uporabljajo kot povezava, ki vključuje mešane podatke in povezovalne bite.
22. Modulacijski aparat po zahtevku 12, označen s tem, da:

ima vodilni prvi izmed 3 bitov na čelu omenjenega sinhronizacij skega signala vrednost, ki predstavlja podatkovne besede pred pretvorbo, gledano v m-bitnih enotah; je naslednji drugi izmed 3 bitov nastavljen na 1, da predpisuje omenjeni sinhronizacijski signal;

je vodilni prvi izmed 3 bitov v repu omenjenega sinhronizacij skega signala nastavljen na 0, da predpisuje omenjeni sinhronizacijski signal; in ima naslednji drugi od 3 bitov v omenjenem repu vrednost, ki predstavlja omenjene podatkovne besede pred pretvorbo, gledano v m-bitnih enotah.

6Ί
23. Modulacijski aparat po zahtevku 1, označen s tem, da ima omenjeni aparat nadalje sredstvo za DSV nadzor za nadziranje DSV za vnesene podatke in za dovajanje omenjenih DSV-jev omenjenemu pretvorbenemu sredstvu.
24. Modulacijski aparat po zahtevku 1, označen s tem, da pretvorbeno sredstvo obsega:

sredstvo za detektiranje prve kode, ki detektira prve omenjene substitucijske kode za omejevanje števila zaporednih pojavljanj omenjenega najmanjšega zaporedja d; in sredstvo za detektiranje druge kode, ki detektira omenjene druge substitucijske kode za ohranjanje meje dolžine zaporedja.
25. Modulacijski prostopek za sprejem v modulacijskem aparatu za pretvarjanje podatkov z osnovno podadtkovno dolžino m bitov v kodo (d, k; m, n; r) spremenljive dolžine z osnovno kodno dolžino n bitov, kjer je d najmanjše zaporedje in k meja dolžine zaporedja, pri čemer je omenjeni modulacijski postopek označen s tem, da vključuje pretvorbeni korak pretvarjanja vhodnih podatkov v kodo v skladu s pretvorbeno tabelo, kjer omenjena pretvorbena tabela izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu podatkovnih besed, ki izvira od pretvorbe omenjenega podatkovne niza, in pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele obsegajo:

osnovne kode za d = 1, k = 7, m = 2 in n = 3;

prve substitucijske kode za omejevanje števila zaporednih pojavljanj omenjenega najmanjšega zaporedja d; in druge substitucijske kode za ohranjanje omenjene meje k dolžine zaporedja.
26. Sredstvo za predstavitev programa, ki predstavlja program, ki izvaja obdelavo, ki vključuje pretvorbeni korak pretvarjanja vhodnih podatkov v kode v skladu s podatki pretvorbene tabele v modulacijskem aparatu za pretvarjanje podatkov z osnovno podatkovno dolžino m bitov v kodo (d, k; m, n; r) spremenljive dolžine z osnovno kodno dolžino n bitov, kjer je d najmanjše zaporedje in k meja dolžine zaporedja, pri čemer je omenjeno sredstvo za predstavitev programa označeno s tem, da omenjena pretvorbena tabela izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo preostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu podatkov besed, ki izvira iz pretvorbe omenjenega podatkovnega niza, in pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele obsegajo:

osnovne kode za d = 1, k = 7, m = 2 in n = 3;

prve substitucijske kode za omejevanje števila zaporednih pojavljanj omenjenega najmanjšega zaporedja d; in druge substitucijske kode za ohranjanje omenjene meje k dolžine zaporedja.
27. Demodulacijski aparat za pretvarjanje kode (d, k; m, n; r) s spremenljivo dolžino z osnovno kodno dolžino n bitov v podatke z osnovno podatkovno dolžino m bitov, kjer je d najmanjše zaporedje in k meja dolžine zaporedja, pri čemer je omenjeni demodulacijski aparat označen s tem, da ima pretvorbeno sredstvo za pretvarjanje vhodne kode v podatke v skladu s pretvorbeno tabelo, pri čemer omenjena pretvorbena tabela izvaja pravilo, po katerem bo vsak ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu podatkovnih besed, ki izvira iz pretvorbe omenjenega podatkovnega niza, in pretvorbene kode pretvorbene tabele obsegajo:

osnovne kode za d = 1, k = 7, m = 2 in n = 3;

prve substitucijske kode za omejevanje števila zaporednih pojavljanj omenjenega najmanjšega zaporedja d; in druge substitucijske kode za ohranjanje omenjene meje k dolžine zaporedja.
28. Demodulacijski aparat po zahtevku 27, označen s tem, da ima omenjeni aparat nadalje sredstvo za odstranjevanje bitov, ki odstranjuje redundančne bite, ki so vstavljeni v vnaprej določenih intervalih v omenjeno kodo.
29. Demodulacijski aparat po zahtevku 28, označen s tem, da so omenjeni redundantni biti DSV biti ali sinhronizacijski signali.
30. Demodulacijski postopek, ki ga je treba sprejeti v demodulacijskem aparatu za pretvarjanje kode (d, k, m, n; r) spremenljive dolžine z osnovno kodno dolžino n bitov v podatke z osnovno podatkovno dolžino m bitov, kjer je d najmanjše zaporedje (in k je meja dolžine zaporedja), pri čemer je omenjeni modulacijski postopek označen s tem, da ima pretvorbeno stopnjo pretvarjanja vhodne kode v podatke v skladu s pretvorbeno tabelo, po kateri omenjena pretvorbena tabela izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1, vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira od pretvorbe omenjenega podatkovnega niza, in pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele obsegajo:

osnovne kode za d = 1, k = 7, m = 2 in n = 3;

prve substitucijske kode za omejevanje števila zaporednih pojavljanj omenjenega najmanjšega zaporedja d; in druge substitucijske kode za ohranjanje omenjene meje k dolžine zaporedja.
31. Sredstvo za predstavitev programa, ki predstavlja program, ki vključuje pretvorbeni korak pretvarjanja vhodne kode v podatke v skladu s pretvorbeno tabelo v demodulacijskem aparatu za pretvarjanje kode (d, k; m, n; r) spremenljive dolžine z osnovno kodno dolžino m bitov v podatke z osnovno podatkovno dolžino m bitov, kjer je d najmanjše zaporedje in k meja dolžine zaporedja, pri čemer je omenjeno sredstvo za predstavitev programa označeno s tem, da omenjena pretvorbena tabela izvaja pretvorbeno pravilo, po katerem bo vsak ostanek deljenja 1 za element v podatkovnem nizu z 2, ki ima vrednost 0 ali 1 vedno enak ostanku deljenja z 2 1 v elementu v nizu kodnih besed, ki izvira od pretvorbe omenjenega podatkovnega niza, in pretvorbene kode omenjene pretvorbene tabele obsegajo:

osnovne kode za d = 1, k = 7, m = 2 in n = 3;

prve substitucijske kode za omejevanje števila zaporednih pojavljanj omenjene ga najmanjšega zaporedja d; in druge substitucijske kode za ohranjanje omenjene meje k dolžine zaporedja.