SI9820007A - Postopek za pripravo farmakološko sprejemljive soli N-(1(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline - Google Patents

Abstract

Podan je postopek za pripravo farmakološko sprejemljive soli N-(1(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline, ki obsega kondenziranje aminokisline in N-(1(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida pod bazičnim pogojem, izvedbo dekarboksilacije pod pogojem med nevtralnim in kislim, da dobimo N-(1(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino in tvorbo njene farmakološko sprejemljive soli, v katerem proizvodnjo stranskega produkta (3) preprečimo tako, da v vodni tekočini izvedemo serijo operacij do tvorbe farmakološko sprejemljive soli ali do izolacije farmakološko sprejemljive soli. Predloženi izum omogoča pripravo farmakološko sprejemljive soli N-(1(S)- etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline visoke kakovosti v tržnem merilu, z visokim dobitkom in z ekonomično učinkovitostjo.ŕ

Description

Postopek za pripravo farmakološko sprejemljive soli N-(l(S)-etoksikarbonil-3-feniIpropil)-L-alanil-aminokisline

Tehnično področje

Predloženi izum se nanaša na postopek za ekonomično pripravo N-(1(S) etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline, predstavljene s formulo (2):

CH, RT /-A ¹ N <O)^CH₂ CH, CHNHCHCO-N-CH-CO-OH ₍₂)

COOCH,CH, v kateri j e skupina:

R¹ R² I I

-N-CH-COnpr. skupina, predstavljena s formulo:

Λ

r<C O -

ali ali njene farmakološko sprejemljive soli visoke kakovosti, v visokem, v tržnem merilu ugodnem dobitku. N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislina (2) in njena farmakološko sprejemljiva sol sta zelo uporabni spojini kot različna antihipertenzivna sredstva, kot je N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Lprolin (enalapril) in njegov maleat (enalapril maleat).

Stanje tehnike

Kot postopek za pridobivanje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilaminokisline (2) ali njene farmakološko sprejemljive soli je znan postopek, v katerem se N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislina (2) proizvede tako, da se izhaja iz aminokisline, predstavljene s formulo (1):

H-N-CH-CO-OH (D

-N-Cfl-CO v kateri je skupina. enaka, kot je definirana zgoraj, in N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin N-karboksianhidrida, predstavljenega s formulo

CH₃

I V O-O cooch₂ ch₃

(8) nakar se iz njiju tvori njena farmakološko sprejemljiva sol. Znan je npr. postopek za pripravo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L~alanil-L-prolina ali njegovega maleata, kot je opisan v japonski nepreizkušeni patentni prijavi št. 48696/1987.

Zgoraj omenjena japonska nepreizkušena objavljena patentna prijava št. 48696/1987 opisuje postopek, prikazan spodaj.

1. N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrid in 1 do 1,5kratno molamo količino L-prolina kondenziramo v sistemu mešanih topil vode in organskega topila z visoko ali nizko sposobnostjo mešanja z vodo pod bazičnim pogojem (prednostno pH 9 do 10), nakar se kondenzacijski produkt dekarboksilira, da dobimo reakcijsko zmes, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarboml-3-fenilpropil)-L-alanil-Lprolin. Zgoraj omenjena objavljena patentna prijava opisuje, da se dobi visok reakcijski dobitek v sistemu mešanih topil vode in organskega topila, ki ima visoko sposobnost mešanja z vodo, kot je aceton.

2. Organsko topilo z visoko sposobnostjo mešanja z vodo, kot je aceton, se oddestilira od zgoraj omenjene reakcijske zmesi in nadomesti z etilacetatom, ki je organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, in z njim se ekstrahira N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin. V tem postopku se vodna plast nasiti z natrijevim kloridom, da se pospeši učinkovitost ekstrakcije N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-prolina, ki ima visoko topnost v vodi.

3. Ekstrakcijska raztopina se dehidratira z uporabo brezvodnega natrijevega sulfata, nakar se topilo odstrani s koncentriranjem, da se dobi N-(l(S)-etoksikarbonil3 -fenilpropil)-L-alanil-L-prolin.

4. N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin in acetonitril se zmešata, k tej zmesi se doda maleinska kislina ob segrevanju na 70 °C in zmes se postopoma ohladi, da se dobi N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleat.

5. Ν-( 1 (S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleat se očisti s prekristalizacijo iz acetonitrila.

Ugotovljeno pa je bilo, da postopki, v katerih se N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)L-alanil-aminokislina (2) proizvede iz aminokisline (1) in N-(l(S)-etoksikarbofm-bfenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida, in se nato pretvori v njeno farmakološko sprejemljivo sol, vključno s postopkom, ki je opisan v zgoraj omenjeni publikaciji, potencialno vključujejo probleme proizvodnje stranskih produktov, ki povzročijo pomanjkljivosti v dobitku in kakovosti diketopiperazinskega derivata, predstavljenega s formulo (3):

CH_{3 Z}CB-CO_X ch₂ch₂ ch-n; ..

^XCO-CH^Z

I

R²

- R’ (3) cooch₂ch₃

R¹ R² I Γ

-N-CH-COv kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj,

N-(l(S)-karboksi-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (v nadaljevanju imenovane tudi karboksi derivat (4)), predstavljene s formulo (4):

CH_S R¹ R² i ii \O/-CH₂ ch₂ chnhchco—n— ch—co—oh (4)

COOH

R¹ R² I I , -N-CH-COv kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj, in

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina, predstavljenega s formulo (5):

₃

CB, <^FCH, CB, CBNBCBCOOB ₍₅₎

COOCBiCB,

V proizvodnji v tržnem merilu, ki zahteva dolg operacijski čas, je še zlasti omembe vredna proizvodnja stranskega produkta, diketopiperazinskega derivata (3), ki vodi do nepričakovanega zmanjšanja v dobitku želene spojine. Nadalje, kadar se proizvajata stranska produkta, karboksi derivat (4) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanin (5), je odstranitev teh spojin izredno težka in povzroča kopičenje pri čiščenju.

Poleg tega vsebuje postopek, opisan v japonski nepreizkušeni objavljeni patentni prijavi št. 48696/1987, probleme zapletenih postopkov, kot je uporaba velike količine ekstrakcij skega topila, uporaba različnih vrst topil, nadomestitev reakcijskega topila z ekstrakcijskim topilom in nasičenje vodne plasti z anorgansko soljo ter, zaradi takšnih zapletenih postopkov, probleme porabe dolgega Časa, povečanja aparatur, povečanja stroškov in podobno.

Kot je opisano zgoraj je zelo pomembno, da bi razvili enostaven postopek za ekonomično pripravo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) ali njene farmakološko sprejemljive soli visoke kakovosti, z visokim dobitkom v tržnem merilu.

Predmet predloženega izuma je zagotoviti izredno enostaven postopek za ekonomično pripravo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) in njene farmakološko sprejemljive soli visoke kakovosti, z visokim dobitkom v tržnem merilu, pri katerem je preprečena proizvodnja stranskih produktov, diketopiperazinskega derivata (3), karboksi derivata (4) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5)·

Predmet predloženega izuma je še zlasti zagotoviti izredno enostaven postopek za ekonomično pripravo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina in njegovega maleata visoke kakovosti z visokim dobitkom v tržnem merilu, pri Čemer bi ta postopek rešil zgoraj omenjene probleme.

Najprej smo ugotovili, da lahko proizvodnjo stranskega produkta, diketopiperazinskega derivata (3), zmanjšamo tako, da v prisotnosti vode izvedemo serijo operacij za proizvodnjo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilaminokisline (2) iz aminokisline (1) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanin.N-.karboksianhidrida in tvorbo njene farmakološko sprejemljive soli, kar je posledica zaščitnega efekta pri ciklizacijski reakciji, ki je posledica solvatacije vode kot protičnega topila, ter učinka preprečitve dehidratacije, ki ga v bistvu poseduje voda, kot tudi z izbiro pogojev, pri katerih ostane N-karbamska kislina, proizvedena v reakcijskem sistemu, kot bazična sol.

Nadalje smo ugotovili, da lahko N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilaminokislino (2) z nizko vsebnostjo diketopiperazinskega derivata (3), karboksi derivata (4) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5) dobimo tako, da v prisotnosti vode pod specifičnimi reakcijskimi pogoji izvedemo proizvodnjo N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) iz aminokisline (1) in N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida.

Nadalje smo ugotovili, da lahko N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilaminokislino (2) in njeno farmakološko sprejemljivo sol visoke kakovosti pripravimo v visokem dobitku ~p° izredno preprostem postopku tako, da združimo zgoraj omenjena postopka.

Nadalje smo ugotovili, da lahko N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Lprolin izredno enostavno in učinkovito ločimo brez nasičevanja vodne faze z anorgansko soljo in brez uporabe velike količine ekstrakcijskega topila tako, da izvedemo operaciji ekstrakcije in ločevanja pod specifičnim temperaturnim pogojem, še zlasti za N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin, ki ima visoko topnost v vodi, kar zahteva zapletene operacije ekstrakcije in ločevanja.

Opis izuma

Predloženi izum se nanaša na (1) postopek za pripravo farmakološko sprejemljive soli N-(l(S)-etoksikarbonil-3 fenilpropilj-L-alanil-aminoki&iine, predstavljene s formulo (2):

CH₃ R¹ R² I I I

CH₂ CH₂ CHNHCHCO—N—CH—CO—OH ₍₂₎

COOCH₂CH_s

R¹ R²

-N-CH-COv kateri je skupina: skupina, izbrana iz skupine, katero sestavljajo:

•4 ki obsega kondenziranje aminokisline, predstavljene s formulo (1):

R¹ R²

H-N-CH-CO-OH ⁽¹⁾ <2>

c h₂ c h

R¹ R²

-N-CH-COv kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj, in N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida, predstavljenega s formulo (8):

CH₃ .C H - C O chn; | (g)

I ^XC0-0 cooch₂ ch₃ pod bazičnim pogojem, dekarboksiliranje proizvedenega derivata karbaminske kisline pod pogojem med nevtralnim in kislim, da dobimo N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2), in tvorbo njene farmakološko sprejemljive soli, pri čemer proizvodnjo stranskega produkta, diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (3):

CH, /CH-CO\ CH, CH, CH—N;

^XCO-CH^Z (3)

N—R¹

R²

COOCH,CH, v kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj, preprečimo tako, da v vodni tekočini izvedemo serijo operacij od reakcije do tvorbe farmakološko sprejemljive soli, ali serijo operacij od reakcije do izolacije farmakološko sprejemljive soli, i

(2) postopek (1) zgoraj, v katerem v reakciji proizvodnje N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) izvedemo kondenzacijo tako, da vsaj enega izmed N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida in bazičnega sredstva za naravnavo pH postopoma dodajamo k voani tekočini, ki vsebuje aminokislino (1) in, če je potrebno, N-(l(S)-etoksikarbonil-3-femlpropil)-L-alanin-N karboksianhidrid, pri čemer pH vodne tekočine vzdržujemo v območju od 9 do 12, in nato izvedemo dekarboksilacijo, da dobimo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanil-aminokislino (2), ki ima nizko vsebnost diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (3):

CH, _ZCH-CO\

CH, CH, CH-/ N—R¹

ΧΟ-CH·

I

X² (3)

COOCHiCHj

R¹ R² v kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj,

N-(l(S)-karboksi-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline, predstavljene s formulo (4):

CH, R¹ X²

CH, CH, CHNHCHCO—N—CH—CO—OH (4)

COOH

Γ f v kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj in

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina, predstavljenega s formulo (5):

CH,

(5)

COOCH,CH, $

(3) postopek po gornjem (2), v katerem vsaj enega izmed N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida in sredstva za naravnavo bazičnega pH postopoma dodajamo v obdobju vsaj 1/4 ure, (4) postopek po gornjih (1), (2) ali (3), v katerem uporabimo vsaj dva molska ekvivalenta aminokisline (1) glede na N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanin.N-karboksianhidrid, (5) postopek po gornjem (1), v katerem v reakciji proizvodnje N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) reakcijo sprožimo tako, da N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrid dodamo k vodni tekočini, ki vsebuje vsaj 2 molska ekvivalenta aminokisline (1), pri čemer nastane bazična sol na osnovi N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrida in potem, ko pH vodne tekočine doseže območja od 9 do 12, k vodni tekočini postopoma dodamo sredstvo za naravnavo bazičnega pH da izvedemo kondenzacijo, pri čemer pH vzdržujemo v območju od 9 do 12, in nakar izvedemo dekarboksilacijo, da dobimo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilaminokislino (2), ki ima nizko vsebnost diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (3):

JI—R¹ (3)

R¹ R^!

L¹ v kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj,

N-(l(S)-karboksi-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislme, predstavljene s formulo (4):

(4)

v kateri je skupina:

R¹ R’

I I

-N-CH-COenaka, kot je definirana zgoraj, in

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina, predstavljenega s formulo (5):

CH

(5) (6) postopek po gornjem (2) ali (5), v katerem pH vodne tekočine, ki ima pH od 9 do 12, vzdržujemo v območju pH 10,5 ± 1,0, (7) postopek po gornjih (1), (2), (3), (4), (5) ali (6), v katerem vodna tekočina obsega organsko topilo in vodo v masnem razmerju od 96:4 do 0:100, (8) postopek po gornjem (7), v katerem je organsko topilo organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, (9) postopek po gornjem (7) ali (8), v katerem je organsko topilo vsaj en član, izbran iz skupine, ki*sestoji iz halogeniranega ogljikovodika, estra maščobne kisline, ketona in etra, (10) postopek po gornjih (2), (3), (4), (5), (6), (7), (8) ali (9), v katerem v reakciji kondenzacije aminokisline (1) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrida izvedemo mešanje in primešanje pri mešalni moči vsaj 0,1 kW/m , (11) postopek po kateremkoli od gornjih (1) do (10), v katerem farmakološko sprejemljivo sol N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislme (2) tvorimo v mediju, ki obsega organsko topilo in vodo v masnem razmerju od 96:4 do 0:100, pri čemer medij vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil.aminokislino (2), ločimo navedeno N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilaminokislino (2) od reakcijske zmesi po reakciji tako, da N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2) prenesemo v katerokoli od faz v dvofaznem mediju, ki obsega vodo in organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, (12) postopek po gornjih (1), (2), (3), (4), (5), (6) ali (7), v katerem v operacijah proizvodnje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-femlpropil)-L-alanil-aminokislme (2) in tvorbe njene farmakološko sprejemljive soli izvedemo serijo operacij od reakcije do tvorbe farmakološko sprejemljive soli, ali serijo operacij od reakcije do izolacije farmakološko sprejemljive soli v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, (13) postopek po kateremkoli od gornjih (1) do (12), v katerem je aminokislina (1) L-prolin in je proizvedena N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislina (2) N-( 1 (S)-etoksikarbonil-3-femlpropil)-L-alanil-L-prolm.

(14) postopek po gornjem (13), v katerem z uporabo dvofazne tekočine, ki obsega vodo in organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, N-(l(S)-etoksikarbonil3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin prenesemo v fazo organskega topila tako, da ločimo dvofazno tekočino pri temperaturi vsaj 20 °C, ali ga prenesemo v vodno fazo tako, da ločimo dvofazno tekočino pri temperaturi manjši od 20 °C, in tvorimo njegovo farmakološko sprejemljivo sol v fazi organskega topila ali v vodni fazi in ga, če je potrebno, izoliramo, (15) postopek po gornjem (13) ali (14), v katerem je njegova farmakološko sprejemljiva sol njegova maleinska sol, (16) postopek po gornjem (15), v katerem stopnje tvorbe in kristalizacije soli izvedemo v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, v kateri soobstoji organska sol, *

(17) postopek po gornjih (13), (14), (15) ali (16), v katerem njegovo maleinsko sol tvorimo tako, da vodno tekočino, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanil-L-prolin, postopoma dodajamo k vodni tekočini, ki vsebuje maleinsko kislino, (18) postopek po gornjih (15), (16) ali (17), v katerem stopnje tvorbe in kristalizacije soli izvedemo pri od 40 do 70 °C, (19) postopek po kateremkoli od gornjih (1) do (18), v katerem v seriji operacij od reakcije proizvodnje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) do tvorbe farmakološko sprejemljive soli, ali v seriji operacij od reakcije do izolacije farmakološko sprejemljive soli, obstaja vsaj ekvimolarna količina vode glede na proizvedeno N-( 1 (S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2), (20) postopek za pripravo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata, pri čemer postopek, v katerem izvedemo stopnje tvorbe in kristalizacije soli v vodni tekočini, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin in maleinsko kislino, izvedemo v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, ob soobstoju organske soli in/ali pri od 40 do 70 °C, (21) postopek po gornjem (20), pri čemer postopek izvedemo z uporabo reakcijske zmesi po proizvodnji N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina, (22) postopek za pripravo farmakološko sprejemljive soli N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokisline predstavljene s formulo (2):

(2) v kateri je skupina:

COOCH_:CHj

-N-CH-COskupina, izbrana iz skupine, katero sestavljajo

CH₃ ch₃

ki obsega tvorbo farmakološko sprejemljive soli N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)L-alanil-aminokisline iz N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2), katero vsebuje reakcijska zmes po proizvodnji N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2), in, če je potrebno, izolacijo farmakološko sprejemljive soli, pri katerem preprečimo proizvodnjo stranskega produkta diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (3):

CH,

CH-C0\

O-CH, CH» CH-/ ^XCO-CH^Z I

N—R¹

COO.CH.CH, (3) c

ι*Γ v kateri je skupina: enaka, kot je definirano zgoraj, tako, da operacijo izvedemo v mediju, ki obsega organsko topilo in vodo, v katerem je delež vode višji od masnega razmerja organsko topilo/voda 96/4, (23) postopek po gornjem (22), v katerem tvorimo farmakološko sprejemljivo sol v fazi organskega topila, v kateri soobstoji voda, in katero dobimo z ekstrakcijo ali s spiranjem reakcijske zmesi, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilaminokislino (2), in, če je potrebno, izoliramo njeno farmakološko sprejemljivo sol, (24) postopek po gornjem (22) ali (23), v katerem obstaja vsaj ekvimolama količina vode glede na N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2) v operacijah tvorbe in, če je potrebno, izolacije farmakološko sprejemljive soli N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2), (25) postopek po gornjih (22), (23) ali (24), v katerem je N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokislina (2) N-( 1 (S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Lprolin, (26) postopek po gornjih (22), (23), (24) ali (25), v katerem je farmakološko sprejemljiva sol sol maleinske kisline, (27) postopek po gornjih (22), (23), (24), (25) ali (26), v katerem stopnje tvorbe in kristalizacije soli izvedemo pri od 40 do 70 °C, (28) postopek ločevanja N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina, v katerem z ločevanjem dvofaznega medija, ki obsega vodo in organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, pri čemer medij vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-prolin, pri temperaturi vsaj 20 °C prenesemo N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin v fazo organskega topila, ali pa z ločevanjem dvofaznega medija pri temperaturi manjši od 20 °C prenesemo N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin v vodno fazo, (29) postopek po gornjem (28), v katerem je organsko topilo ester ocetne kisline, (30) postopek po gornjem (28) ali (29), v katerem v postopku prenosa N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina v fazo organskega topila izvedemo ta prenos tako, da pri tem ne nasitimo vodne faze z anorgansko soljo, (31) postopek za pripravo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina, ki obsega proizvodnjo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-femlpropil)-L-alanil-L-prolina iz L-prolina in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-femlpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida, v katerem kondenzacijo izvedemo tako, da vsaj enega izmed N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida in sredstva za naravnavo bazičnega pH postopoma dodajamo k vodni tekočini, ki vsebuje L-prolin in, če je potrebno, N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrid, pri čemer pH vodne tekočine vzdržujemo v območju od 9 do 12, in nato izvedemo dekarboksilacijo pod pogojem med nevtralnim in kislim, da dobimo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)L-alanil-L-prolin, ki ima nizko vsebnost diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (6):

CH

(6)

COOCH₂CH₃ v kateri imajo vsi asimetrični atomi ogljika z * (S)-konfiguracijo,

N-(l(S)-karboksi-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina, prestavljenega s formulo (7):

COOH COOH (7) '4 v kateri imajo vsi asimetrični atomi ogljika z * (S)-konfiguracijo in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina, predstavljenega s formulo (5):

CH

CH, ch₂ chnhchcooh COOCH,CH, (5) (32) postopek po gornjem (31), v katerem vsaj enega izmed N-(l(S)-etoksikarbonil3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida in sredstva za naravo bazičnega pH dodamo v obdobju vsaj 1/4 ure, (33) postopek po gornjem (31) ali (32), v katerem uporabimo vsaj 2 molska ekvivalenta L-prolina glede na N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrid, (34) postopek za pripravo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina, ki obsega proizvodnjo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina iz L-prolina in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida, v katerem reakcijo sprožimo tako, da N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrid dodamo k vodni tekočini, ki vsebuje vsaj 2 molska ekvivalenta L-prolina, pri čemer se tvori bazična sol na osnovi N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida in nato, ko pH vodne tekočine doseže območje od 9 do 12, k vodni tekočini postopoma dodamo sredstvo za naravnavo bazičnega pH, da izvedemo kondenzacijo, pri čemer pH vzdržujemo v območju od 9 do 12, in nato izvedemo dekarboksilacijo pod pogojem med nevtralnim in kislim, da dobimo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin, ki ima nizko vsebnost diketopiperazin-skega derivata predstavljenega s formulo (6):

CH—CO

COOCH₂CH (6) v kateri imajo vsi asimetrični atomi ogljika z * (S)-konfiguracijo,

N-(l(S)-karboksi-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina, predstavljenega s formulo (7):

(7) v kateri imajo vsi asimetrični atomi ogljika z * (S)-konfiguracijo in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina, predstavljenega s formulo (5):

CH,

CH₂ CH, CHNHCHCOOH COOCH,CH, (5) (35) postopek po gornjih (31), (32), (33) ali (34), v katerem vodna tekočina obsega organsko topilo in vodo v masnem razmerju od 96:4 do 0:100, (36) postopek po gornjih (31), (32), (33), (34) ali (35), v katerem v reakciji L-prolina in N-( 1 (S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida izvedemo mešanje in primešanje pri mešalni moči vsaj 0,1 kW/m³, (37) postopek po gornjem (35) ali (36), v katerem je organsko topilo vsaj en član izbran iz skupine, katero sestavljajo halogeniran ogljikovodik, ester maščobne kisline, keton in eter, (38) postopek po gornjih (31), (32), (33), (34), (35) ali (36), v katerem izvedemo reakcijo proizvodnje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, (39) postopek za čiščenje farmakološko sprejemljive soli N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokisline predstavljene s formulo (2):

CB, R¹ R’

I I I

CHNBCBCO—N—CH—CO—OB COOCB2CB3 (2)

R¹ R²

-N-CB-COv kateri je skupina: skupina, izbrana iz skupine, katero sestavljajo:

lil C O I

NNI

CHg

II C O I

N

K C O C H,

N ^!Λη

N

-il C ΟM

il C O ch₃ ch₃ o

CHgO^V^^O-

Ν'

N'

X

CHo -C Ον katerem izvedemo čiščenje v vodni tekočini, pri čemer preprečimo proizvodnjo stranskega produkta, diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (3):

CH₃ I ,CH-C0\ .—. zvii-vuv (O/CH, CH, CH-K ^XCO-CH^/

N—R¹ (3)

COOCH,CH,

R¹ R²

-N-CH-COv kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj, in dobimo tudi

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin-aminokislino (2) in njeno farmakološko sprejemljivo sol, ki ima nizko vsebnost N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilaminokisline, predstavljene s formulo (4):

CH, R¹ R²

CH, CH, CHNHCHCO-N-CH-CO-OH (4)

COOH

R¹ R²

-N-CH-COv kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj, in

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina, predstavljenega s formulo (5):

CH, /~\ I (5) <O/-CHi CH, CHNHCHCOOH

COOCfljCH, (40) postopek po gornjem (39), v katerem je vodna tekočina medij, ki obsega organsko topilo in vodo, v katerem je delež vode višji od masnega razmerja organsko topilo/voda 96/4, (41) postopek po gornjem (39) ali (40), v katerem izvedemo čiščenje farmakološko sprejemljive soli pri od 40 do 70 °C, (42) postopek za čiščenje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata, ki obsega izvedbo čiščenja N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Lprolin maleata v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, pri Čemer maleat očistimo ob soobstoju anorganske soli in/ali pri od 40 do 70 °C, pri čemer preprečimo proizvodnjo stranskega produkta, diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (6):

CH,

I

CH—CO ,—i «, Vil V V (Oa^cb» CH, CHNC \ \o-y (6)

COOCHiCH, v kateri imajo vsi asimetrični atomi ogljika z * (S)-konfiguracijo, in dobimo tudi N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleat, ki ima nizko vsebnost N-(l(S)-karboksi-3-fenilpropil)-L-alanil-L~prolina, predstavljenega s formulo (7):

(7)

COOH COOH v kateri imajo vsi asimetrični atomi ogljika z * (S)-konfiguracijo in N-(l(S)-etoksikarbonri-3-fenilpropil)-L-alanina, predstavljenega s formulo (5):

(5) m

(43) postopek po gornjem (39), (40), (41) ali (42), v katerem je postopek čiščenja prekristalizacija ali spiranje ponovne suspenzije.

Najboljši način za izvedbo izuma

Aminokislina po predloženem izumu, kije predstavljena s formulo (1):

R¹ R²

B-N-CH-CO-OH

R¹ R² I I

-N-CH-COje aminokislina, v kateri je skupina: v formuli skupina, izbrana iz skupine aminokislinskih ostankov, prednostno cikličnega iminokislinskega ostanka, V primeru iminokislinskega ostanka je R¹ aliciklična monociklična ali biciklična serija s 5 do 10 obročnimi členi in je R atom vodika. Reprezentativni primeri lminokislinskega ostanka so, npr., skupina, predstavljena s formulo:

C 0in podobne.

V primeru cikličnega iminokislinskega ostanka sta R in R združena in, skupaj z atomi dušika in ogljika, na katere sta R¹ in R² vezana, tvorita heterociklično monociklično ali biciklično serijo s 5 do 10 obročnimi člani. Zgoraj omenjeni ciklični iminokislinski ostanek je, npr., ostanek prolina ali prolinskega analoga, ali iz njega izvedena skupina in v.zgoraj omenjeni skupini je lahko pirolidinski obroč zamenjan z, npr., piperidinskim obročem, kinuklidinskim obročem, izoindolnskim obročem, N-alkilimidazolidinskim obročem, oktahidroindolnim obročem, oktahidroizoindolnim obročem, dekahidrokinolinskim obročem, dekahidroizokinolinskim obročem, 1,2,3,4tetrabidroizokinolinskim obročem in njim podobnim obročem. Ti obroči so lahko substituirani ali vezani z okso skupino, hidroksilno skupino, merkapto skupino, alkilmerkapto skupino, alkoksi skupino, alkilno skupino ali podobno. Reprezentativni primeri cikličnega iminokislinskega ostanka so skupine, predstavljene s formulami:

in podobne.

Med temi aminokislinami sta tržno razpoložljivi L-prolin in l,2,3,4-tetrahidro-3izokinolinkarboksilna kislina. l,2,3,4-tetrahidro-6,7-dimetoksi-3-izokinolinkarboksilno kislino dobimo s postopkom, kije opisan npr v. US patentu št. 4,912,221, in l,4-ditia-7-azaspiro[4,4]nonan-8-karboksilno kislino dobimo po postopku, opisanem v, npr., US patentu št. 4,468,396. Nadalje dobimo l-metil-2-okso-4imidazolidin-karboksilno kislino, oktahidrociklopenta[b]pirol-2-karboksilno kislino in

2-azabiciklo[2,2,2]oktan-3-karboksilno kislino npr. s postopki, ki so opisani v Int. J. Pept. Protein Res., 33(6), 403-11 (1989), Tetrahedron Lett., 34(41), 6603-6 (1993) in Tetrahedron Lett., 33(48), 7369-72 (1992).

Ν-( 1 (S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrid, uporabljen v predloženem izumu, lahko pripravimo po postopkih, ki so opisani, npr., v japonski nepreizkušeni objavljeni patentni prijavi Št. 48696/1987, US patentih št. 4,686,295 in 5,359,086, ter podobnih. N-karboksianhidrid lahko na primer zlahka približno kvantitativno pripravimo z dodajanjem fosgenske raztopine ali z uvajanjem plina fosgena k N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alaninu (5) ali k njegovi anorganski kislinski soli, kot je hidroklorid, v organskem topilu in z njihovo presnovo s segrevanjem. Z reakcijo proizveden N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrid lahko običajno uporabimo v obliki dobljene reakcijske raztopine brez posebnega čiščenja po odstranitvi preostalega fosgena in vodikovega klorida, ali pa ga lahko za uporabo kristaliziramo. V primeru reakcijske raztopine je koristno, da kot reakcijsko topilo uporabimo organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, tako da ga lahko v predloženem izumu ustrezno uporabimo takšnega kot je. V primeru, da ga za uporabo kristaliziramo, lahko le-temu sledeč predloženi izum izvedemo brez uporabe organskega topila.

V N-(l(S)-etoksikarbonil-3-femlpropil)-L-alanil-aminokislini, ki je v predloženem izumu predstavljena s formulo (2):

CH, R¹ R^{ž 1 1 1} <2>-CH, CH, CHNHCHCO—N-CH-CO-OH ₍₂₎

COOCHzCH,

R* R²

-’-CH-CO je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj. Zgoraj omenjeni iminokislinski ostanek in ciklični iminokislinski ostanek prispevata k izražanju odličnega antihipertenzivnega delovanja. Kadar je v formuli (2) atom ogljika, na katerega je vezana karboksilna skupina, asimetrični atom ogljika, je spojina (2), v kateri ima ta atom ogljika (S)-konfiguracijo, splošno uporabna kot antihipertenzivno sredstvo. Kadar obstaja še en asimetrični atom ogljika, lahko uporabimo tistega, ki ima želeno konfiguracijo na osnovi tega asimetričnega atoma ogljika. V primeru, da je zgoraj

R¹ R*

I I

-N-CH-COomenjena skupina: skupina, predstavljena s formulo:

I •N.

CO'je njena še zlasti zaželena konfiguracija npr.

C O Kadar je zgoraj omenjeni ciklični iminokislinski ostanek prolinski ostanek, še zlasti L-oblika (namreč (S)-konfiguracija) prolinskega ostanka, je produkt (2) enalapril, kije še zlasti uporabno antihipertenzivno sredstvo.

Primeri farmakološko sprejemljive soli N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilaminokisline (2), pridobljene s predloženim izumom, vključujejo anorgansko kislinsko sol kot je hidroklorid, sulfat ali fosfat, organsko kislinsko sol kot je acetat, maleat, fumarat, tartrat ali citrat, aminokislinski adukt kot je glicin ali fenil alanin.

Vodna tekočina pomejii raztopino, v kateri soobstaja voda, in primeri vodne tekočine vključujejo vodo ali zmes organskega topila in vode. Zgoraj omenjeno organsko topilo je lahko bodisi organsko topilo z visoko sposobnostjo mešanja z vodo, ali pa organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo.

Primeri organskega topila z visoko sposobnostjo mešanja z vodo vključujejo, npr., aceton, acetonitril, tetrahidrofuran (THF), dioksan, njihovo zmes in podobne. Med temi sta s stališča enostavnosti rokovanja in varnosti topila prednostna aceton in tetrahidrofuran. Organsko topilo, ki ima visoko sposobnost mešanja z vodo, pomeni topilo, pri katerem se, tudi kadar ga previdno zmešamo z enakim volumnom čiste

K ' vode, splošno pri 20 °C pod eno atmosfero (1,013 bar), ohrani enakomeren videz zmesi tudi potem, ko se ne meša več.

Primeri organskega topila z nizko sposobnostjo mešanja z vodo vključujejo, npr., halogeniran ogljikovodik, kot je metilen klorid, kloroform ali 1,2-dikloroetan; ester maščobne kisline kot je metilacetat, etilacetat, n-propil acetat, izopropil acetat, n-butil acetat, izobutil acetat, metil propionat ali etil propionat; keton kot je metil etil keton, metil n-propil keton, dietil keton ali metil izobutil keton; ogljikovodik kot je toluen, ali n-heksan; eter kot je dietil eter, dipropil eter, diizopropil eter, dibutil eter ali metil terc.-butil eter; njihovo zmes in podobne. Med njimi so, s stališča topnosti za N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrid, prednostni halogenirani ogljikovodik, ester maščobne kisline, keton in eter ter podobni, in med njimi je ester maščobne kisline, še zlasti acetat, natančneje etilacetat, prednosten s stališča enostavnega rokovanja, varnosti topila, stroška topila, prednosti uporabe kot topila v ekstrakciji in tvorbi soli, ter ima visok učinek za stabilizacijo N-(l(S)-etoksikarbonil3-femlpropil)-L-alanil-aminokisline (2) (učinek za preprečevanje proizvodnje stranskega produkta diketopiperazinskega derivata (3)) in podobno. Organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo pomeni organsko topilo, ki je drugačno od zgoraj omenjenega organskega topila z visoko sposobnostjo mešanja z vodo.

Nadalje lahko zgoraj omenjena organska topila uporabimo skupaj. Npr., skupaj lahko uporabimo organsko topilo z visoko sposobnostjo mešanja z vodo in organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo.

Razmerje organskega topila proti vodi v zgoraj omenjeni vodni tekočini se razlikuje v odvisnosti od topnosti reaktanta (1) in produkta (2). Masno razmerje je od 96:4 do 0:100, splošno od 20:1 do 0:100 in s stališča produktivnosti je normalno od 10:1 do 0:100. Kadar je aminokislina (1) L-prolin in je produkt (2) N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-prolin (enalapril), je lahko masno razmerje organskega topila proti vodi tudi od 96:4 do 0:100 in s stališča produktivnosti je prednostno od 20:1 do 0:100, še zlasti od 10:1 do 0:100. Vodna tekočina je lahko vodna tekočina, ki v bistvu sestoji iz vode.

$

Vodna tekočina, ki v bistvu sestoji iz vode v smislu predloženega izuma pomeni vodni sistem, ki lahko vsebuje organsko topilo v takšnem obsegu, daje v reakciji in pri tvorbi soli nastali učinek skorajda enak učinku, ki ga dobimo, kadar izvedemo reakcijo in tvorbo soli le v vodi. Razmerje vsebovane vode variira v odvisnosti od vrste uporabljenega topila in stopenj.

Želeno je, daje količina vode normalno vsaj mol ekvivalent, prednostno vsaj 2-kratni mol, še bolj prednostno vsaj 3-kratni mol, nadalje prednostno vsaj 4-kratni mol glede na produkt (2), saj tako preprečimo proizvodnjo stranskega produkta, diketopiperazinskega derivata (3). Npr., proizvodnjo stranskega produkta (3) lahko preprečimo do največ 1/2 do 1/3, prednostno pa jo privedemo na skorajda zanemarljiv nivo, kot je to opisano v primerih 8 in 10, ki sta prikazana spodaj.

V postopku v smislu predloženega izuma N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanin.N-karboksianhidrid in aminokislino (1) najprej kondenziramo v vodni tekočini pod bazičnim pogojem, da dobimo derivat karbaminske kisline.

Primeri sredstva za naravnavo bazičnega pH, uporabljenega v predloženem izumu za izvedbo kondenzacijske reakcije pod bazičnim pogojem, vključujejo, npr., anorgansko bazo kot je hidroksid, karbonat ali hidrogenkarbonat alkalijske kovine ali zemeljskoalkalijske kovine in organsko bazo kot je sekundami amin, terciarni amin ali kvatemami amonijev*hidroksid. Konkretni primeri zanje vključujejo, npr., alkalijske hidrokside, kot je natrijev hidroksid, kalijev hidroksid ali litijev hidroksid; alkalijski karbonat kot je natrijev karbonat, kalijev karbonat ali litijev karbonat; alkalijski hidrogenkarbonat kot je natrijev hidrogen karbonat ali kalijev hidrogen karbonat, zemeljskoalkalijski hidroksid kot je magnezijev hidroksid ali kalcijev hidroksid; sekundami amin, kot je dimetil amin, dietil amin, diizopropil amin ali dicikloheksil amin, terciarni amin kot je trietil amin, tripropil amin, tributil amin, triamilamin, piridin ali N-metilmorfolin; kvatemami amonijev hidroksid kot je tetrametil-, tetraetil, tetrapropil-, tetrabutil-, tetraamil-, tetraheksil-, ali benziltrimetil-amonijev hidroksid. Vendar pa sredstvo za naravnavo bazičnega pH ni omejeno le na te primere.

Glede sredstva za naravnavo bazičnega pH je prednostna anorganska baza, še zlasti alkalijski hidroksid kot je natrijev hidroksid, kalijev hidroksid ali litijev hidroksid, in nadalje sta s stališča cenenosti, enostavnega rokovanja in enostavnega zavrženja odpadne vode prednostna natrijev hidroksid in kalijev hidroksid. S stališča operabilnosti zgoraj omenjeno anorgansko bazo prednostno uporabimo v obliki njene vodne raztopine in normalno je koristno, da je uporabljena baza npr. v obliki 2 do 20 N, prednostno 5 do 20 N vodne raztopine alkalijskega hidroksida. Zgoraj omenjeno sredstvo za naravnavo bazičnega pH lahko uporabimo samo, uporabimo pa lahko tudi zmes enega ali več teh sredstev.

Uporabljena količina zgoraj omenjenega sredstva za naravnavo bazičnega pH je tista količina, kije potrebna za vzdrževanje vodne tekočine pri specifični bazičnosti.

Vodno tekočino naravnamo na bazično z zgoraj omenjenim sredstvom za naravnavo bazičnega pH, vendar ni potrebno da bi bazo za naravnavo vodne tekočine na bazično dajali ločeno. Kot vodno tekočino lahko uporabimo vodno tekočino, katero smo z dodatkom dinatrijevega hidrogenfosfata, klorove kisline, borne kisline ali podobnih, napravili takšno, da ima pH pufersko delovanje, če pa je potrebno, lahko dodamo tudi površinsko aktivno sredstvo, katalizator za prenos faze ipd.

Za zagotovitev konsistentnosti v visokem dobitku in visoki kakovosti je v predloženi reakciji pomembno, da preprečimo stranske reakcije, kot je proizvodnja karboksi derivata (4) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5) zaradi hidrolize pri presnovi in da omogočimo gladek potek glavne reakcije. Zaradi tega je koristno, da kondenzacijo izvedemo pri pH 9 do 12 tako, da postopoma dodajamo vsaj enega izmed N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida in sredstva za naravnavo bazičnega pH k vodni tekočini, ki vsebuje aminokislino (1) in, če je potrebno, N-( l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrid. Tako lahko preprečimo proizvodnjo stranskih produktov do največ 1/2 do 1/3 glede na celoto in zmanjšamo vsebnost stranskih produktov (3) do (5) v produktu (2) konkretno na manj kot 5 mas.%, prednostno manj kot 2 mas.%, kot je opisano v primeru 7 spodaj. Torej lahko dobitek želenega produkta (2) dvignemo do nivoja 95 % ali več.

V takem primeru je povečanje v količini uporabljene aminokisline (1) učinkovito tudi pri gladkejšem poteku glavne reakcije, pri čemer preprečimo stransko reakcijo kot je hidroliza. Specifično je prednostna uporaba vsaj dveh molskih ekvivalentov aminokisline (1) glede na N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrid, saj to nadalje poveča učinek.

Čas dodajanja vsaj enega izmed N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrida in sredstva za naravnavo bazičnega pH je glede na čas, potreben za dodajanje celotne količine, splošno vsaj 1/4 ure, normalno vsaj 1/3 ure, splošno vsaj 1/2 ure, ni pa gornje meje, vendar pa je s stališča produktivnosti in podobnega je splošno največ 20 ur, normalno največ 15 ur, prednostno največ 10 ur. Kar se tiče metode postopnega dodajanja, lahko uporabimo npr. metodo, v kateri materiale dodajamo s konstantno hitrostjo, metodo v kateri materiale dodajamo po porcijah in podobne, še zlasti pa je, s stališča izboljšanja dobitka in kakovosti, operabilnosti in podobnega, prednostna metoda, v kateri materiale dodajamo s konstantno hitrostjo. N(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrid lahko dodamo, npr., po mešanju ali raztopitvi v topilu, uporabljenem v zgoraj omenjeni reakciji pred dodajanjem, ali pa ga lahko dodamo kot takega v obliki prahu.

Tako lahko splošno reakcijo ugodno izvedemo ne le v sistemu mešanih topil vode in organskega topila z visoko sposobnostjo mešanja z vodo, ampak tudi v sistemu mešanih topil vode in organskega topila z nizko sposobnostjo mešanja z vodo. V reakciji v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, pri kateri je delež vode v uporabljeni vodni tekočini povečan in je učinek za preprečitev proizvodnje diketopiperazinskega derivata (3) največji, obstaja tendenca, da se reakcijska hitrost glavne reakcije zmanjša in da se vpliv stranske reakcije zaradi podaljšanja reakcijskega časa poveča. Zato je za rešitev zgoraj omenjenih problemov ugodno, da delež, ki tvori bazično sol kot aktivno vrsto uporabljene aminokisline (1), povečamo in natančneje, da N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrid

K , dodamo k vodni tekočini, v kateri obstaja navedena aktivna vrsta v količini, ki znaša vsaj 2 molska ekvivalenta glede na N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrid za reakcijo. Ta pogoj vključuje tudi primer, v katerem je pH vodne tekočine na začetku reakcije nad 12. Kadar poteče kondenzacijska reakcija z vzdrževanjem pH v območju od 9 do 12 tako, da sredstvo za naravnavo bazičnega pH postopoma dodamo k reakcijski tekočini potem, ko pH doseže območje od 9 do 12, se proizvedena N-karbaminska skupina ohrani kot njena bazična sol, kar je rezultat gladkega poteka glavne reakcije, katero spremlja hitro zmanjšanje pH, in količina aktivne vrste zgoraj omenjene aminokisline (1) se vedno ohrani na maksimumu, s čimer lahko skrajšamo reakcijski čas in zmanjšamo proizvodnjo karboksi derivata (4) ter N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5) kot posledice hidrolize. Tako lahko reakcijo izvedemo še zlasti ugodno tudi v primeru, ko je reakcijsko področje v bistvu voda.

Koristno je, daje območje vzdrževanega pH pri 9 do 12, prednostno v območju pH

10,5 ± 1,0, bolj prednostno v območju pH 10,5 ± 0,5.

Kadar je pH v reakciji zunaj zgoraj omenjenega območja, se celokupna količina stranskih produktov nagiba k povečevanju. Kadar je pH nižji, glavna reakcija ne poteka zlahka in zaradi hidrolize karboksi anhidridnega dela pride do težnje k proizvodnji N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5). Po drugi strani pa, kadar je pH višji, pride do težnje k proizvodnji karboksi derivata (4) zaradi hidrolize etoksikarbonilnega dela.

Ker obstaja težnja, da reakcijski sistem postane heterogen sistem tekočina-tekočina ali trdno-tekočina, še zlasti v sistemu mešanih topil vode in organskega topila z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, ali v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, je z ozirom na reakcijo prednostno, da reakcijski sistem ustrezno mešamo tako, da dobimo dovoljšno disperzijo. V takem primeru je moč mešanja s stališča izboljšanja kvalitete in dobitka splošno vsaj 0,1 kW/m in koristno je prednostno vsaj 0,2 kW/m , bolj prednostno vsaj 0,5 kW/m . Določena zgornja meja ne obstaja, vendar pa je s praktičnega vidika mešala največ 5 kW/m³. Ugodno jo lahko izberemo v območju splošno od 0,1 do 5 kW/m in normalno od 0,5 do 3 kW/m .

V predloženem izumu je molsko razmerje aminokisline (1) proti N-(1(S)etoksikaiboml-3-fenilpropil)-L-alamn.N-karboksianhidridu splošno od 0,5 do 5, vendar pa je s stališča kvalitete in produktivnosti nastale N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2), molsko razmerje splošno vsaj 0,7, normalno vsaj 1. Kot je opisano zgoraj, je za maksimalni učinek predloženega izuma ugodno, da je molsko razmerje vsaj 2. Njegova zgornja meja ni posebej omejena in s stališča ekonomičnosti, kopičenja pri zavrženju odpadne vode in podobnega je koristno, daje splošno vsaj 5, normalno vsaj 4, še zlasti 3.

S stališča zagotovitve visokega dobitka, enostavne operabilnosti in podobnega je prednostno, da aminokislino (1) dodamo v njeni celotni količini že na začetku.

Koncentracija aminokisline (1) pri polnjenju je v smislu celotne količine aminokisline (1), glede na vodno tekočino, splošno od okoli 5 do okoli 200 % (m/v), čeprav se spreminja v odvisnosti od vrste aminokisline (1). Višja ko je koncentracija, bolj je ugodna s stališča dobitka, kvalitete, reakcijske hitrosti in produktivnosti, in sistemi mešanih topil vode in organskega topila z nizko sposobnostjo mešanja z vodo ter vodne tekočine, ki v bistvu sestoji iz vode, imajo višjo topnost za snov, ki je topna v vodi, v primerjavi s sistemom mešanih topil vode in organskega topila z nizko sposobnostjo mešanja*z vodo. Potemtakem smo ugotovili, da lahko reakcijo ugodno izvedemo pri visoki koncentraciji vsaj 10 % (m/v), prednostno vsaj 20 % (m/v), bolj prednostno vsaj 30 % (m/v) v primeru, če kot topilo za vodno tekočino uporabimo sistem mešanih topil vode in organskega topila z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, ali vodno tekočino, ki v bistvu sestoji iz vode. V primeru priprave N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina (enalaprila), je npr. tudi možno, da reakcijo izvedemo pri visoki koncentraciji vsaj 100 % (m/v) kot celokupne količine L-prolina glede na vodno tekočino.

'4

Reakcijska temperatura je temperatura, pri kateri reakcijska zmes ni zmrznjena, normalno je največ 60 °C, prednostno največ 50 °C, najbolj prednostno največ 40 °C. Kadar je reakcijska temperatura previsoka, se stranska reakcija poveča, s čimer se dobitek in kvaliteta nagibata k zmanjšanju. Npr., proizvodnjo N-(l(S)-etoksikarbonil3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina (enalaprila) ugodno izvedemo splošno pri temperaturi v območju 25 ± 15 °C.

Po kondenzacijski reakciji N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrida in aminokisline (1) nastali derivat karbaminske kisline razgradimo (dekarboksiliramo) pod pogojem med nevtralnim in kislim, da proizvedemo N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2).

Dekarboksilacijo izvedemo v vodni tekočini in reakcija zlahka poteče ob zmešanju kisline z reakcijsko zmesjo. Dekarboksilacijo izvedemo pri temperaturi, pri kateri reakcijska zmes ni zmrznjena, normalno pri največ 60 °C, prednostno pri največ 50 °C, bolj prednostno pri največ 40 °C. Kadar je temperatura pri dekarboksilaciji previsoka, stranska reakcija narašča, pri čemer se dobitek in kvaliteta nagibata k zmanjšanju. Skladno s tem je splošno koristno, da reakcijo izvedemo pri nizki temperaturi, npr. največ 20 °C, prednostno pri največ 10 °C, da zmanjšamo proizvodnjo stranskega produkta, diketopiperazinskega derivata (3).

Prednostno izvedemo dekarboksilacijo pod pogojem med nevtralnim in kislim, pri čemer pazimo na nastalo toploto in penjenje, ki sta različna glede na reakcijsko koncentracijo. S stališča dekarboksilacijske hitrosti je ugodno, da naravnamo pH reakcijske zmesi normalno na vsaj pH 8, prednostno na največ pH 7. Ne obstaja nikakršna potreba po močno kislem pH in splošno lahko pH svobodno izberemo v območju od 1 do 6. pH na koncu naravnamo na pH 4 do 5, kar je pH blizu izoelektrične točke N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislme (2), da proizvedemo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2).

Kislina, uporabljena v reakciji dekarboksilacije, ni posebej omejena, in s stališča praktične uporabe je prednostno močna kislina. Običajno je prednostna mineralna kislina kot je klorovodikova kislina ali žveplova kislina. Bolj prednostna je klorovodikova kislina in najbolj prednostna je konc. klorovodikova kislina. Le-te lahko uporabimo same ali v njihovi zmesi. Količina kisline je tolikšna količina, kot je potrebna za nevtralizacijo bazične komponente, da naravnamo pH na izoelektrično točko N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2). Kislino lahko dodamo vodni tekočini, ki vsebuje reakcijsko zmes, pri čemer pazimo na nastalo toploto in penjenje, ali pa lahko k kislini dodamo vodno tekočino, ki vsebuje reakcijsko zmes.

Uporaba prednostne bazične komponente in kisle komponente med reakcijami kondenzacije in dekarboksilacije prispeva k proizvodnji anorganske soli, katero je enostavno zavreči in k izboljšanju ekstrakcijske učinkovitosti N-(l(S)-etoksikarbonil3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) zaradi izsolitvenega učinka proizvedene anorganske soli. Anorganska sol kot je natrijev klorid ali kalijev klorid ima odličen izsolitveni učinek.

V nastali reakcijski zmesi je proizvodnja stranskega produkta diketopiperazinskega derivata (3) preprečena s prisotnostjo vode in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanil-aminokislina (2) je stabilizirana. Prednostno reakcijsko zmes hitro podvržemo naslednji stopnji.

Po reakcijskem postopku v smislu predloženega izuma proizvodnje stranskih produktov v reakciji ’ne preprečimo le v sistemu mešanih topil vode in organskega topila z visoko sposobnostjo mešanja z vodo, katerega so do sedaj smatrali kot ugodno topilo, ampak tudi v sistemu mešanih topil vode in organskega topila z nizko sposobnostjo mešanja z vodo ali v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode. Torej lahko pričakujemo večje povečanje v dobitku produkta (2). Npr., pri proizvodnji N-( 1 (S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina (enalaprila) lahko pričakujemo reakcijski dobitek vsaj okoli 95 % v kateremkoli izmed zgoraj omenjenih sistemov topil. Takšno doseganje visokega dobitka (zmanjšanje v nečistotah) zelo prispeva k pridobivanju visoke kakovosti N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanil-aminokisline (2) ali njene farmakološko sprejemljive soli. Nadalje, če ustrezno '4 uporabimo sistem mešanih topil vode in organskega topila z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, ali vodno tekočino, ki v bistvu sestoji iz vode, kot je opisano spodaj, omogočimo poenostavitev ali opustitev operacije ekstrakcije, tako da ni potrebe po zamenjavi topila v naslednji ekstrakcijski operaciji.

Spodaj je opisan primer proizvodnje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Lprolina (enalaprila).

Kadar N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin (enalapril) proizvajamo iz L-prolina in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida, lahko dobimo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin, ki ima nizko vsebnost diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (6):

(6) v kateri imajo vsi asimetrični atomi ogljika z * (S)-konfiguracijo in

N-(l(S)-karboksi-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina, predstavljenega s formulo (7):

OH⁰’ CH, CHNHCHCO-N

COOH COOH

CH, (7) v kateri imajo vsi asimetrični atomi ogljika z * (S)-konfiguracijo in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina, predstavljenega s formulo (5):

CH,

I (5) <jO/-CH, CH, CHNHCHCOOH

COOCH,CH, tako, da izvedemo kondenzacijo s postopnim dodajanjem vsaj enega izmed N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida in sredstva za naravnavo bazičnega pH k vodni tekočini, ki vsebuje L-prolin in, če je potrebno, N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrid, pri čemer pH vodne tekočine vzdržujemo v območju od 9 do 12 in izvedemo dekarboksilacijo pod pogoji med nevtralnim in kislim.

Želeno je, da vsaj enega izmed N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrida in sredstva za naravo bazičnega pH dodamo v obdobju vsaj 1/4 ure. Čeprav ni določene gornje meje, je le-ta s stališča produktivnosti in podobnega največ 20 ur.

V reakciji v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, v kateri je učinek preprečitve proizvodnje stranskega produkta diketopiperazinskega derivata (3) največji, lahko N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alaml-L-prolin, ki ima nizko vsebnost diketopiperazinskega derivata (6), N-(l(S)-karboksi-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina (7) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5), ugodno dobimo s postopkom, v katerem za sproženje reakcije N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanm.N-karboksi-anhidrid dodamo k vodni tekočini, ki vsebuje vsaj 2 molska ekvivalenta L-prolina, pri čemer nastane bazična sol na osnovi N-(l(S)-etoksikarbonil3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida, nakar izvedemo kondenzacijo, pri čemer vzdržujemo pH vrednost v območju od 9 do 12 tako, da postopoma dodajamo sredstvo za naravnavo bazičnega pH potem, ko pH vodne tekočine doseže območje od 9 do 12 in zatem, ko izvedemo dekarboksilacijo.

Zgoraj omenjena vodna tekočina je medij, ki obsega organsko topilo in vodo v masnem razmerju 96:4 do 0:100, prednostno 20:1 do 0:100, bolj prednostno 10:1 do 0:100. Organsko topilo primemo izberemo iz zgoraj omenjenih organskih topil z visoko sposobnostjo mešanja z vodo in organskih topil z nizko sposobnostjo mešanja z vodo in še zlasti so prednostni halogenirani ogljikovodik, ester maščobne kisline, keton in eter. Zgoraj omenjena vodna tekočina je lahko v bistvu voda.

'4

V reakciji kondenzacije je vzdrževani pH vodne tekočine v območju od 9 do 12, prednostno v območju od 10,5 ± 1,0, bolj prednostno v območju 10,5 ± 0,5. S pH, vzdrževanim znotraj zgoraj omenjenega območja, lahko zmanjšamo vsebnost stranskih produktov (5) do (7) v nastalem enalaprilu specifično na manj kot 5 mas.%, prednostno na manj kot 2 mas.%.

Reakcijo kondenzacije, mešanje in primešanje prednostno izvedemo pri mešalni moči vsaj 0,1 kW/m³. Čeprav ni posebne gornje meje, je le-ta s stališča praktičnega vidika mešala največ 5 kW/m³.

Ostali pogoji, kot je količina vode proti enalaprilu, količina L-prolina proti N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidridu, koncentracija L-prolina pri polnjenju, vrsta in količina sredstva za naravnavo bazičnega pH in kisline, reakcijski pogoji in reakcijski postopek, katerega uporabimo za reakcijo dekarboksilacije, so enaki, kot so opisani za zgoraj omenjeno proizvodnjo spojine (2).

Tako dobljeno reakcijsko zmes, ki po zgoraj omenjeni reakciji dekarboksilacije vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2), lahko uporabimo za tvorbo farmakološko sprejemljive soli kot tako in pa lahko, alternativno, N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2) enkrat ločimo pred tvorbo farmakološko sprejemljive soli, pri čemer upoštevamo odstranitev v vodi topnih nečistot.

V nadaljevanju bomo spodaj opisali postopek ločevanja N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) od reakcijske zmesi po reakciji dekarboksilacije.

Za ločevanje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2), ki obstaja v reakcijski zmesi po reakciji dekarboksilacije, N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2) ekstrahiramo v organsko topilo z uporabo dvofaznega medija organskega topila in vode blizu izoelektričnega pH N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2). Izoelektrične točke N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) se posamično nekoliko razlikujejo in običajno so blizu pH 4 do 5. Pri izoelektričnem pH je topnost N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) v vodni raztopim minimalna. Za pospešitev učinkovitosti ekstrakcije je ugodno, da izvedemo ekstrakcijo pri pH v območju izoelektrične točke ±2, prednostno pri izoelektrični točki ±1, bolj prednostno pri izoelektrični točki ±0,5. Ekstrakcijo izvedemo v dvofaznem sistemu vodne faze in faze organskega topila, in ugodno jo da odstranimo nečistote, ki so topne v vodi, kot je preostala aminokislina (1) in proizvedena anorganska sol tako, da jih prenesemo v vodno fazo in da N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2) prenesemo v fazo organskega topila.

Organsko topilo, ki ga uporabimo za ekstrakcijo, je topilo, ki je sposobno tvoriti fazo organskega topila, katera skupaj z vodno fazo tvori dvofazni sistem, in običajno prednostno uporabimo organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, katero lahko uporabimo v reakciji proizvodne spojine (2). Kot organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo so prednostni halogenirani ogljikovodik, ester maščobne kisline, keton in eter, kot so opisani zgoraj in med njimi so s stališča enostavnega rokovanja, varnosti topila, stroška topila, koristnostni uporabe kot topila v tvorbi farmakološko sprejemljive soli, visokega učinka za stabilizacijo N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-ammokisline (2) (učinek preprečevanja proizvodnje diketopiperazinskega derivata (3)) in podobnega, prednostni estri maščobne kisline, zlasti acetat in še zlasti etilacetat.

Torej, kadar izvajamo reakcijo proizvodnje spojine (2) v smislu predloženega izuma v dvofaznem mediju vode in organskega topila z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, je možno, da vodno fazo ločimo tako, da izvedemo dekarboksilacijo, ali pa jo ločimo po dekarboksilaciji, da dobimo raztopino, ki obsega organsko topilo, katerega uporabimo za reakcijo proizvodnje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2). Tako lahko enostavno in učinkovito dobimo fazo organskega topila, ki vsebuje N-( 1 (S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2). N-( 1 (S)-etoksikarbonil-3-femlpropil)-L-alanil-aminokislino (2), ki ostane v vodni fazi, lahko, če je potrebno, ponovno pridobimo z ekstrakcijo z zgoraj omenjenim organskim topilom.

Nadalje lahko, v kolikor je to potrebno, nastalo fazo organskega topila speremo z vodo.

Kadar količino vode v vodni tekočini, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2), kontroliramo preko operacije ekstrakcije in ločevanja tako, daje masno razmerje organskega topila proti vodi 96:4 kot celote, ali da je delež vode višji od zgornjega razmerja, lahko zmanjšamo proizvodnjo stranskih produktov kot je diketopiperazinski derivat (3). Tako lahko proizvodnjo stranskih produktov zmanjšamo do največ 1/2 do 1/3, kot je to v spodaj opisanih primerih 8 in

10. Ni potrebno reči, daje učinek zmanjšanja višji, kadar je vsebnost vode višja in da je delež vode prednostno višji od masnega razmerja organsko topilo proti vodi 96:4.

Zgoraj omenjeni operaciji ekstrakcije in spiranja izvedemo pri temperaturi največ vrelišča topila oz. pri kateri topilo ni zammjeno, čeprav je temperatura odvisna od vrste topila in delovnega časa. Posebno visoka temperatura ni potrebna in operacije izvedemo praktično pri temperaturi, pri kateri raztopina ni zmrznjena, splošno pri največ 60 °C običajno pri največ 50 °C, prednostno pri največ 40 °C. Za zmanjšanje proizvodnje stranskega produkta diketopiperazinskega derivata (3) je splošno koristno, da zgoraj omenjene operacije izvedemo npr. pri nižji temperaturi največ 20 °C, prednostno največ 10 °C.

Ugotovili pa smo, da lahko, še zlasti kadar je N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanil-aminokislina ' (2) N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin (enalapril) z visoko topnostjo v vodi, porazdelitev v fazi organskega topila izvedemo izredno učinkovito tako, da izvedemo zgoraj omenjene operacije pri višji temperaturi. Npr., porazdelitveno razmerje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina (enalaprila) v dvofaznem sistemu vodne faze in faze organskega topila je zelo odvisno od temperature in višje porazdelitveno razmerje v fazi organskega topila dobimo v temperaturnem območju vsaj 20 °C, prednostno pri vsaj 25 °C, bolj prednostno pri vsaj 30 °C. Izboljšanje tega porazdelitvenega razmerja v fazi organskega topila pri višji temperaturi izraža velik učinek, še zlasti kadar je količina organskega topila majhna in kadar uporabimo organsko topilo, ki nima nujno odlične ekstrakcij ske učinkovitosti za N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin (enalapril), npr. acetat kot je etilacetat.

Gornja meja zgoraj omenjene delovne temperature je variabilna z načinom operacije, kot je kontinuima ekstrakcija ali šaržna ekstrakcija, in ni posebej omejena, vendar pa ni posebno zahtevano, daje višja in je še zlasti največ 60 °C, normalno največ 50 °C, prednostno največ 40 °C.

Konvencionalno so pri ekstrakciji N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Lprolina (enalaprila) potrebne izredno težavne operacije kot je uporaba efekta izsoljevanja in uporaba velike količine ekstrakcij skega topila zaradi visoke topnosti enalaprila v vodi. Vendar pa lahko v smislu predloženega izuma raztopino organskega topila, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin (enalapril), enostavno in učinkovito dobimo v visokem dobitku in visoki kakovosti tako, da izvedemo operacijo pod zgoraj omenjenim temperaturnim pogojem, ne da bi bila potrebna obdelava za nasičenje vodne faze z veliko količino soli in večkratna ekstrakcija z veliko količino organskega topila.

Kadar reakcijo izvedemo z uporabo organskega topila z visoko sposobnostjo mešanja z vodo, organsko topilo odstranimo in nato nadomestimo z organskim topilom z nizko sposobnostjo mešanja z vodo ter enake operacije, kot je spiranje z vodo, izvedemo pod enakimi pogoji.

Nadalje je za izvedbo operacije pri nizki temperaturi, normalno pri temperaturi manjši od 20 °C, prednostno pri temperaturi manjši od 10 °C, v dvofaznem mediju vode in organskega topila z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, ob uporabi zgoraj omenjenega porazdelitvenega obnašanja možno, da učinkovito reverzno porazdelimo N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin (enalapril) v vodno fazo in da učinkovito ekstrahiramo nečistote z nizko topnostjo v vodi, kot je diketopiperazinski derivat (3) v organsko fazo s spiranjem vodne faze z organskim topilom. V tem primeru prednostno uporabimo metodo, v kateri N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)L-alanil-L-prolin (enalapril) ekstrahiramo v vodo iz zgoraj omenjene raztopine $

organskega topila, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin (enalapril), od katerega smo odstranili nečistote, topne v vodi.

Namreč, če dvofazni medij vode in organskega topila z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin (enalapril), ločimo pri temperaturi vsaj 20 °C, lahko N-(l(S)-etoksikarboml-3-fenilpropil)-Lalanil-L-prolin prenesemo v fazo organskega topila, ali, Če dvofazni medij ločimo pri temperaturi manjši od 20 °C, lahko N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilL-prolin prenesemo v vodno fazo. Tako lahko ločimo N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-prolin. S stališča enostavnega rokovanja, varnosti topila in visokega učinka za stabilizacijo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Lprolina je še posebno prednosten primer, v katerem je organsko topilo acetat. Nadalje, tudi kadar gornji dvofazni medij ločimo pri temperaturi najmanj 20 °C, lahko N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin prenesemo v fazo organskega topila, ne da bi vodno fazo nasitili z anorgansko soljo.

V nadaljevanju je spodaj podana razlaga za operacijo, katero izvedemo v soobstoju vode za tvorbo farmakološko sprejemljive soli iz N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alaml-L-aminokisline (2) v reakcijski zmesi, pri čemer ekstrahirana raztopina ali spiralna raztopina vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilL-aminokislino (2).

Prisotnost vode ne prispeva le k preprečitivi proizvodnje stranskega produkta diketopiperazinskega derivata (3) iz N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Laminokisline (2), ampak tudi k preprečitvi proizvodnje stranskega produkta diketopiperazinskega derivata (3) iz nastale farmakološko sprejemljive soli.

Reakcijsko zmes, ekstrahirano raztopino ali spiralno raztopino, ki vsebuje N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-aminokislino (2), katero dobimo z nadaljnjim postopkom, lahko uporabimo za tvorbo farmakološko sprejemljive soli.

i

Med operacijo tvorbe in ločevanja te soli masno razmerje organskega topila in vode kontroliramo, daje v območju od 96:4 do 0:100, kot v zgoraj omenjeni reakciji in operaciji ločevanja. Dehidratacija raztopine, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-aminokislino (2), z dodatkom dehidratacij skega sredstva ali z operacijo koncentriranja prej privede do neugodne proizvodnje stranskega produkta diketopiperazinskega derivata (3). V predloženi izum so vključeni tudi naslednji postopki:

Farmakološko sprejemljivo sol N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Laminokisline (2) tvorimo v mediju, ki obsega organsko topilo in vodo v masnem razmerju od 96:4 do 0:100, pri čemer medij vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-aminokislino (2), pri čemer N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-aminokislino (2) prenesemo v katerokoli od faz in ločimo z ekstrakcijo iz reakcijske zmesi, ki vsebuje produkt (2) po reakciji na način, kot je opisan zgoraj, z uporabo dvofaznega medija, ki obsega vodo in organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, farmakološko sprejemljivo sol N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Laminokisline (2) tvorimo v fazi organskega topila, v kateri soobstoji voda in pri čemer dobimo to fazo z ekstrakcijo ali spiranjem reakcijske zmesi, ki vsebuje N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-aminokislino (2), z uporabo medija, ki obsega organsko topilo in vodo, v katerem je masno razmerje organskega topila : vodi od 96:4 do 0:100, ali v vodnffazi, dobljeni z ekstrakcijo ali s spiranjem reakcijske zmesi, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-ammokislmo (2), z uporabo zgoraj omenjenega medija in, če je potrebno, izoliramo farmakološko sprejemljivo sol, in z uporabo dvofazne tekočine, ki obsega vodo in organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, prenesemo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin v fazo organskega topila z ločevanjem dvofazne tekočine pri temperaturi vsaj 20 °C, ali ga prenesemo v vodno fazo z ločevanjem dvofazne tekočine pri temperaturi, ki je t

manjša od 20 °C, ter tvorimo njegovo farmakološko sprejemljivo sol v fazi organskega topila ali v vodni fazi in ga izoliramo.

Topilo, uporabljeno za tvorbo farmakološko sprejemljive soli, je v bistvu isto kot tisto, uporabljeno za reakcijo proizvodnje spojine (2). Prednostna vrsta topila in razmerje organskega topila in vode se razlikuje v odvisnosti od topnosti uporabljene N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-aminokisline (2). Splošno lahko uporabimo topila, ki so prikazana v opisu reakcije. Razmerje organskega topila proti vodi in molsko razmerje produkta (2) proti vodi je prav tako enako kot tisto za reakcijo proizvodnje spojine (2).

Tvorbo farmakološko sprejemljive soli lahko zlahka izvedemo z mešanjem N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-aminokisline (2) z anorgansko kislino kot je klorovodikova kislina, žveplova kislina ali fosforjeva kislina, organsko kislino kot je ocetna kislina, maleinska kislina, fumama kislina, ocetna kislina ali citronska kislina, ali aminokislino kot je glicin ali fenilalanin, v vodni tekočini. Postopek mešanja ni posebej omejen in njegovi primeri so npr. postopek, v katerem zgoraj omenjeno anorgansko kislino, organsko kislino ali aminokislino dodamo k vodni tekočini, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-aminokislmo (2), postopek, v katerem vodno tekočino, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Laminokislino (2), dodamo k vodni tekočini zgoraj omenjene anorganske kisline, organske kisline ali aminokisline, in podoben.

Uporabljena količina zgoraj omenjene anorganske kisline, organske kisline ali aminokisline ni posebej omejena in je splošno, kadar ni prisotna nobena snov, ki ima škodljiv vpliv, ugodno približno teoretična količina, ki je potrebna glede na N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-aminokislino (2). V topilu z razmeroma visoko topnostjo za farmakološko sprejemljivo sol N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-aminokisline (2) in podobnem, je lahko ravnotežje tvorbe soli pomaknjeno z uporabo njene prebitne količine, da povečamo razmerje odlaganja soli. Z ekonomskega stališča in podobnega je koristno, da jih uporabimo npr. v količini, ki je od 0,9 do 2,5-kratna, prednostno 0,95 do 2,0-kratna, bolj prednostno 0,95 do 1,2-kratna količina teoretične količine.

Kadar N-(l(S)-etoksikarbonil-3-femlpropil)-L-alanil-L-aminokislina (2) vključuje izomer, npr. kadar je atom ogljika v formuli (2), na katerega je vezana etoksikarbonilna skupina, asimetrični ogljikov atom, lahko uporabimo zgoraj omenjeno anorgansko kislino, organsko kislino ali aminokislino v približno teoretični količini, kije potrebna npr., v količini kije 0,9 do 1,2-kratna, prednostno 0,95 do 1,1kratna količina teoretične količine glede na izomer z ugodnim in antihipertenzivnim delovanjem, v katerem ima navedeni ogljikov atom (S)-konfiguracijo.

Prednostno je, da tvorimo farmakološko sprejemljivo sol v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, ker je zlasti učinek za zniževanje proizvodnje diketopiperazinskega derivata (3) izredno visok, izognemo pa se tudi kontaminaciji organskega topila, ki ni prednostno za humano telo v končnem produktu. Izkaže pa se, kadar je N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-aminokislina (2) N-( 1 (S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-prolin in je njegova farmakološko sprejemljiva sol sol maleinske kisline, da obstajajo problemi pri proizvodnji v industrijskem merilu v tem, da ne moremo zlahka dobiti visokega dobitka, da se lastnosti in stanja proizvedenih kristalov poslabšajo in škodljiv vpliv se izrazi pri lastnosti filtracije in sušenja, saj je vodotopnost maleata razmeroma visoka tudi pri nizki temperaturi. Nadalje do sedaj ni bila znana nobena zadovoljiva metoda za reševanje problemov.

Sedaj smo ugotovili, da lahko te probleme ugodno rešimo z dodajanjem in/ali omogočanjem soobstoja organske soli z visokim izsolitvenim učinkom, še zlasti natrijevim kloridom, kalijevim kloridom ali podobnim, pri čemer stopnje tvorbe in kristalizacije soli izvedemo v območju 40 do 70 °C bodisi z uporabo teh metod samih ali v njihovi kombinaciji.

Kadar tvorimo farmakološko sprejemljivo sol iz reakcijske raztopine, katero dobimo s kondenzacijo aminokisline (1) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrida v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, lahko dobitek farmakološko sprejemljive soli še zlasti povečamo zaradi izsolitvenega učinka anorganske soli, izvedene iz sredstva za naravnavo pH, tudi če ne dodamo nadaljnje anorganske soli. V primeru reakcijske raztopine, katero dobimo tako, da izvedemo kondenzacijo pri visoki reakcijski koncentraciji vsaj 10 % (m/v), prednostno pri vsaj 20 % (nvv), bolj prednostno pri vsaj 30 % (m/v), je še zlasti koncentracija anorganske soli, izvedene iz sredstva za naravnavo pH, nujno povečana in lahko potemtakem pričakujemo višji izsolitveni učinek.

Kadar tvorimo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleat (enalapril maleat) v vodni tekočini, v kateri je raztopljena velika količina vodotopne anorganske soli, ki nastane pri reakciji proizvodnje spojine (2), je prisotna tendenca, da se topnost N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina in maleinske kisline v zgoraj omenjeni vodni tekočini zmanjša in da postane tvorba maleata nepopolna, kar ima za posledico zmanjšanje dobitka in ostajanje ter kontaminacijo maleinske kisline, ki je netopna komponenta. Nadalje so lastnosti in stanje nastalih kristalov splošno slabe in škodljiv vpliv se izrazi tudi na lastnosti filtriranja in sušenja. Tako je torej pomembno, da koncentracija anorganske soli v stopnjah tvorbe in kristalizacije maleata ni previsoka. Gornje meje koncentracije anorganske soli pri tvorbi in kristalizaciji soli ne moremo določiti brez pogojev, saj je odvisna od koncentracije, temperature in delovne metode ter vrste anorganske soli ter podobnega. Koncentracija je splošno največ 15 mas.%, prednostno največ 10 mas.% za ustrezno operacijo.

Na osnovi zgoraj omenjenih stališč lahko za reševanje teh problemov prednostno uporabimo postopek, v katerem vodno tekočino N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)L-alanil-L-prolina (enalaprila), v kateri soobstoji anorganska sol, postopoma dodamo k vodni tekočini, ki vsebuje maleinsko kislino. S tem postopkom lahko nepričakovano izvedemo tvorbo soli z odličnim dobitkom in kakovostjo, ne da bi uporabili velike količine maleinske kisline. Po tem postopku lahko kristalizacijsko količino koristno dvignemo s povečevanjem izsolitvenega učinka zaradi fenomena, pri katerem je koncentracija anorganske soli nizka v začetni fazi tvorbe soli in pri katerem se koncentracija anorganske soli na koncu dvigne. Čeprav lahko običajno s to operacijo dobimo dovoljšnjo kristalizacij sko količino, je tudi možno, da na novo dodamo anorgansko sol, da povečamo kristalizacijsko količino skladno z zahtevami. Kar se tiče odstranitve nečistot, N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina (7) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5), lahko le-te ugodno odstranimo posledično pa lahko dobimo N-(l(S)-etoksikarbonil-5-iemlpropil)-L-alanil-L-prolin z nizko vsebnostjo teh nečistot.

Čas dodajanja vodne tekočine enalaprila, v kateri soobstoji anorganska sol, ni posebej omejen in, splošno je čas, ki je potreben za dodajanje njene celotne količine, vsaj 1/4 ure, normalno vsaj 1/3 ure, prednostno vsaj 1/2 ure. Količina uporabljene maleinske kisline je 0,9 do 3,0 molskega ekvivalenta, prednostno 0,95 do 2,0 molskega ekvivalenta, bolj prednostno 0,95 do 1,2 molske ekvivalente glede na enalapril.

Temperatura operacije tvorbe farmakološko sprejemljive soli v smislu predloženega izuma je odvisna od vrste topila, vrste nastale soli, načina delovanja in podobnega, in ne more biti posebej omejena, vendar pa jo izvedemo prednostno pri 40 do 70 °C, in ugodno jo bolj prednostno izvedemo pri 50 do 70 °C, še zlasti pri okoli 60 °C. Sistem, v katerem soobstoji voda, je še zlasti pomemben, saj segrevanje v sistemu, v katerem voda ne soobstoji, vodi do proizvodnje stranskega produkta diketopiperazinskega derivata (3). Tvorba soli pri nižji temperaturi ni prednostna, saj se drobni kristali nalagajo in tvorijo suspenzijo v obliki stepene smetane, kar poslabša tekočnost in sposobnost filtracije, nastali kristali pa imajo visoko vsebnost tekočine in jih ne moremo zlahka posušiti ter podobno. Čeprav lahko te probleme ugodno izboljšamo z dvigovanjem temperature tvorbe soli, kot je opisano zgoraj, smo ugotovili, da dvigovanje temperature tvorbe soli ni tudi ugodno za izboljšanje lastnosti odstranjevanja nečistot. Kar se tiče ugodne metode za dvigovanje temperature tvorbe soli, je prednostna metoda, v kateri N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Lprolin (enalapril) postopoma dodajamo k vodni tekočini maleinske kisline kot je opisano zgoraj, tudi s stališča, da lahko zmanjšamo termično histerezo enalaprila pred tvorbo soli. Nadalje je koristno tudi povečanje deleža vode v uporabljeni vodni tekočini, saj le-to nadalje poveča učinek za zniževanje proizvodnje stranskega produkta, diketopiperazinskega derivata (3). Končno, reakcijsko zmes lahko za povečanje kristalizirane količine ohladimo do temperature največ 20 °C, prednostno največ 10 °C.

Še zlasti lahko v postopku pretvorbe N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Lprolina (enalaprila) v njegov maleat kristalizirano količino N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata povečamo tako, da dodamo in/ali omogočimo, da soobstoji, anorganska sol kot je natrijev klorid ali kalijev klorid v vodni tekočini, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin in maleinsko kislino. Vodna tekočina je prednostno medij, ki obsega organsko topilo in vodo v masnem razmerju od 96:4 do 0:100. Kot zgoraj omenjeno organsko topilo lahko primemo uporabimo eno izmed uporabnih za proizvodnjo reakcijo spojine (2) kot je opisano zgoraj. Količina voda proti enalaprilu je lahko enaka, kot je tista za zgoraj omenjeno spojino (2). Količina maleinske kisline je glede na enalapril 0,9 do 3,0 molske ekvivalente, prednostno 0,95 do 2,0 molske ekvivalente, bolj prednostno 0,95 do 1,2 molskega ekvivalenta.

Tako dobljeno farmakološko sprejemljivo sol N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanil-aminokisline (2) lahko, če je potrebno, očistimo npr. po metodi, kot je prekristalizacija ali spiranje ponovne suspenzije. Spiranje ponovne suspenzije pomeni postopek, v katerem k mediju dodamo kristale in mešamo v obliki suspenzije ter za čiščenje filtriramo. V sledovih se stranski produkt diketopiperazinski derivat (3) proizvede tudi iz N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2), katero smo stabilizirali kot sol, vendar pa lahko proizvodnjo diketopiperazinskega derivata (3) preprečimo tako, da to operacijo čiščenja izvedemo v vodni tekočini. Prisotnost vode namreč prepreči proizvodnjo stranskega produkta, diketopiperazinskega derivata (3), tudi v tej operaciji čiščenja.

Nadalje, kot je opisano zgoraj, lahko za povečanje dobitka primemo izvedemo dodajanje anorganske soli in povišamo lahko delovne temperature za prekristalizacijo in spiranje ponovne suspenzije, in prednostno lahko s stališča izboljšanja lastnosti in stanja nastale suspenzije in kristalov, kot je opisano zgoraj, operacijo izvedemo pri temperaturi v območju od 40 do 70 °C, in bolj prednostno jo lahko ustrezno izvedemo pri od 50 do 70 °C, še zlasti pri okoli 60 °C.

S takšnimi operacijami lahko ugodno zmanjšamo N-(l(S)-karboksi-3-fenilpropil)-Lalanil-aminokislmo (4) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanm (5) in posledično lahko dobimo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2), ki ima nizko vsebnost teh nečistot. Ta učinek odstranjevanja nečistot se razlikuje v odvisnosti od metode čiščenja ter vrste topila in ga ne moremo splošno definirati in npr. količino nečistot lahko zmanjšamo do nivoja največ 1/10, prednostno do nivoja, pri katerem je vsebnost nastale soli zanemarljiva, kot je opisano v primeru 9, prikazanem spodaj. Zgoraj omenjena vodna tekočina je prednostno medij, ki obsega organsko topilo in vodo v masnem razmerju 96:4 do 0:100. Kot zgoraj omenjeno organsko topilo, katerega lahko uporabimo za proizvodnjo reakcijo spojine (2), lahko primemo uporabimo tisto, kije opisano zgoraj.

Ko je stranski produkt, diketopiperazinski derivat (3), enkrat z operacijo proizveden v dehidratirani raztopini, ne regenerira zlahka N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanil-aminokisline (2) in njene farmakološko sprejemljive soli, tudi če kasneje dodamo vodo.

Najbolj prednostna izvedba predloženega izuma je postopek za pripravo farmakološko sprejemljive soli N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alaml-aminokisline (2), ki obsega presnovo aminokisline (1) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrida v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, pod zgoraj omenjenimi pogoji, čemur sledi tvorba njene farmakološko sprejemljive soli iz reakcijske zmesi, ki vsebuje nastalo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2), ne da bi ekstrahirali produkt (2).

Še ena najbolj prednostna izvedba predloženega izuma je postopek za pripravo farmakološko sprejemljive soli N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilaminokisline (2), ki obsega presnovo aminokisline (1) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida v sistemu mešanih topil vode in organskega '4 topila z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, ali v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, pod zgoraj omenjenimi specifičnimi pogoji, pri čemer iz nastale reakcijske zmesi ekstrahiramo in ločimo N-(l(S)-etoksikarbonil~3-fenilpropil)-L-alanilaminokislino (2), da dobimo z vodo nasičeno fazo organskega topila, ki vsebuje N(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2), nato pa tvorimo njeno farmakološko sprejemljivo sol.

Iz tako dobljene farmakološko sprejemljive soli N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)L-alanil-aminokisline (2) lahko kristale ločimo po postopku, kot je ločevanje s centrifugiranjem, tlačno filtriranje ali filtriranje pod znižanim tlakom, speremo in posušimo pod normalnim tlakom ali znižanim tlakom.

Predloženi izum je bolj natančno razložen spodaj s pomočjo primerov. Razumeti gre, da predloženi izum ni omejen le s temi primeri.

HPLC analizo smo izvedli pod naslednjimi pogoji:

kolona: FINEPAK SIL C18-5 tržno ime, 4,6 mm x 25 cm, na razpolago pri JASCO CORP.) eluent: 0,1 M KH₂PO₄ (pH 2,8) /CH₃CN (70:30 (V/V)) pretočna hitrost: 1,0 ml/min temperatura: 45 °C pogoj detekcije: UV 210 nm

PRIMER 1

K 22,02 g (191 mmol) L-prolina smo dodali 20 ml etilacetata in 22 ml H₂O in nato pH naravnali na 10,5 s 30 mas.% vodno raztopino NaOH. Notranjo temperaturo smo nastavili na 19 do 20 °C in nato k temu počasi v obdobju 4 ur ob mešanju po kapljicah dodali raztopino, ki je vsebovala 29,20 g (96 mmol) N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida v 156 ml etilacetata. Med dokapavanjem smo reakcijsko zmes vzdrževali pri pH 10,5 ± 0,5 tako, da smo po kapljicah dodajali 30 mas.% vodno raztopino NaOH, pri čemer smo istočasno notranjo temperaturo vzdrževali pri 19 do 20 °C in mešalno moč pri 1 kW/m₃. Po končanem dokapavanju smo mešanje nadaljevali 1 uro pod enakimi pogoji. Notranja temperatura seje dvignila na 30 °C in pH smo naravnali na 4,5 ± 0,2 s 35 mas.% HCI. Pod enakimi pogoji smo mešanje nadaljevali 10 minut, da se je dekarboksilacija končala. Organsko fazo smo ločili pri 30 °C in nato vodno fazo nadalje enkrat ekstrahirali z 20 ml etilacetata pri 30 °C. Nastale organske faze smo zmešali in jih nato enkrat sprali s H₂O v količini 5 vol.% organske faze pri 30 °C. Z vodo nasičeno organsko fazo smo analizirali s HPLC in kot rezultat dobili raztopino, ki je vsebovala 14 mas.% N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-prolina. Reakcijsko razmerje je bilo 97 % in ekstrakcijska rekuperacija je bila 96 % (obe sta bili izračunani z metodo HPLC absolutne kalibracijske krivulje. V nadaljevanju enako). Proizvedene količine stranskih produktov so bile kot sledi: diketopiperazinski derivat (3) 0,5 mas.%, karboksi derivat (4) 0,4 mas.%, N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5) 0,5 mas.%.

K tej raztopini smo natododali 10,49 g (90 mmol) maleinske kisline, pri čemer smo mešali ob notranji temperaturi 30 °C. Mešanje smo nadaljevali 1 uro pod enakimi pogoji in nato v obdobju 3 ur notranjo temperaturo ohladili do 5 °C ter nadaljevali z mešanjem nadaljnji 2 uri. Deponirane kristale smo odvzeli s filtracijo pod znižanim tlakom in jih 2-krat sprali z 80 ml etilacetata ohlajenega na 5 °C. Nastale vlažne kristale smo posušili pod znižanim tlakom (20 do 50 °C, 3999,66 -> 133,32 Pa (30->1 mmHg)), da smo dobili 42,54 g (86 mmol) N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata. Čistota je bila vsaj 99 % in vsebnosti diketopiperazinskega derivata (3), karboksi derivata (4) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanina (5) so bile največ 0,05 mas.%. Dobitek iz N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida je bil 90 %.

PRIMER 2

K 40 ml H₂O smo dodali 22,02 g (191 mmol) L-prolina in nato pH naravnali na 10,5 s 30 mas.% vodno raztopino NaOH. Notranjo temperaturo smo naravnali na 19 do 20 °C in nato ob mešanju počasi, v obdobju 6 ur, dodali 29,20 g (96 mmol) kristalov N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida. Med dodajanjem smo reakcijsko zmes vzdrževali pri pH 10,5 ± 0,5 tako, da smo po kapljicah dodajali 30 mas.% vodne raztopine NaOH in hkrati notranjo temperaturo vzdrževali pri 19 do 20 °C ter mešalno moč pri 1,2 kW/m³. Ko smo končali z dodajanjem, smo z mešanjem pod enakimi pogoji nadaljevali 1 uro. Notranjo temperaturo smo dvignili na 30 °C in pH naravnali na 4,2 ± 0,2 s 35 mas.% HCI. Nato smo pod enakimi pogoji mešanje nadaljevali 10 minut, da smo dokončali dekarboksilacijo. Reakcijsko zmes smo analizirali s HPLC in kot rezultat dobili raztopino, kije vsebovala 21 mas.% N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina. Reakcijsko razmerje je bilo 97 % in proizvedene količine stranskih produktov so bile kot sledi: diketopiperazinski derivat (3) največ 0,05 mas.%, karboksi derivat (4) 0,4 mas.%, N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanin (5) 0,6 mas.%.

To raztopino, ki je vsebovala N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin, smo dodali k raztopini 10,66 g (92 mmol) maleinske kisline v 20 ml H₂O, pri čemer smo pri notranji temperaturi 60 °C mešali 1 uro. Mešanje smo nadaljevali 1 uro pod enakimi pogoji in nato notranjo temperaturo v obdobju 3 ur ohladili do 5 °C, z mešanjem pa smo nadaljevali še nadaljnji 2 uri. Deponirane kristale smo odvzeli s filtracijo pod znižanim tlakom in jih hitro 3-krat sprali z 80 ml H₂O, ohlajene na 0 do 3 °C. Nastali kristali so imeli dobro sposobnost filtriranja in svetlečo se ter odlično kristalno obliko; v primeru tvorbe soli pri notranji temperaturi 30 °C je bila nastala sol suspenzija v obliki stepene smetane in je imela slabo sposobnost filtriranja in obliko t

drobnih kristalov. Nastale vlažne kristale smo posušili pod znižanim tlakom (20 do 50 °C, 3999,66 -» 133,32 Pa (30—>1 mm Hg)), da smo dobili 42,05 g (85 mmol) N(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata. Čistota je bila vsaj 99 % in vsebnosti diketopiperazinskega derivata (3), karboksi derivata (4) in N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5) so bile največ 0,05 mas.%. Dobitek iz N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida je bil 89 %.

PRIMER 3

K 22 ml H₂O smo dodali 22,02 g (191 mmol) L-prolina in nato k tej vodni raztopini L-prolina dodali raztopino, kije vsebovala 29,20 g (96 mmol) N-(l(S)-etoksikarbonil3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida v 176 ml etilacetata. Notranjo temperaturo smo naravnali na 19 do 20 °C in nato reakcijsko zmes vzdrževali pri pH

10,5 ± 1,0 tako, da smo 5 ur ob mešanju po kapljicah dodajali 30 mas.% vodno raztopino NaOH, hkrati pa mešalno moč vzdrževali pri 1 kW/m³. Notranjo temperaturo smo dvignili na 30 °C in pH naravnali na 4,5 ± 0,2 s 35 mas.% HC1. Nato smo pod enakimi pogoji nadaljevali z mešanjem 10 minut, da smo dokončali dekarboksilacijo. Organsko fazo smo ločili pri 30 °C in nato vodno fazo nadalje 1-krat ekstrahirali z 20 ml etilacetata pri 30 °C. Organske faze smo zmešali in jih nato enkrat sprali s H₂O v količni 5 vol.% organske faze pri 30 °C. Z vodo nasičeno organsko fazo smo analizirali s HPLC in kot rezultat dobili raztopino, ki je vsebovala 14 mas.% N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina. Reakcijsko razmerje je bilo 96 % in ekstrakcijsko razmerje je bilo 96 %. Količine proizvedenih stranskih produktov so bile kot sledi: diketopiperazinski derivat (3) 0,4 mas. %, karboksi derivat (4) 0,5 mas.%, N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin (5) 0,6 mas.%.

K tej raztopini smo nato dodali 10,25 g (88 mmol) maleinske kisline v 20 ml H₂O, pri čemer smo mešali pri notranji temperaturi 30 °C. Pod enakimi pogoji smo z mešanjem nadaljevali 1 uro in nato notranjo temperaturo ohladili do 5 °C v obdobju 3 ur, z mešanjem pa smo nadaljevali nadaljnji 2 uri. Deponirane kristale smo odstranili s filtracijo pod znižanim tlakom in jih 2-krat sprali z 80 ml etilacetata, ohlajenega na °C. Nastale vlažne kristale smo posušili pod znižanim tlakom (20 do 50 °C, 3999,66 -> 133,322 Pa (30—>1 mmHg)), da smo dobili 41,67 g (85 mmol) N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata. Čistota je bila vsaj 99 % in vsebnosti diketopiperazinskega derivata (3), karboksi derivata (4) in N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin (5) so bile največ 0,05 mas.%. Dobitek iz N(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida je bil 88 %.

PRIMER 4

K 22,02 g (191 mmol) L-prolina in 29,20 g (96 mmol) N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida smo dodali 60 ml H₂O. Notranjo temperaturo smo naravnali na 19 do 20 °C in nato reakcijsko zmes vzdrževali pri pH

10,5 ± 1,0 tako, da smo 6 ur ob mešanju po kapljicah dodajali 30 mas.% vodne raztopine NaOH, hkrati pa smo vzdrževali mešalno moč pri 0,9 kW/m³. Notranjo temperaturo smo dvignili na 30 °C in pH naravnali na 4,2 ± 0,2 s 35 mas.% HCI. Po naravnavi pH smo pod enakimi pogoji nadaljevali z mešanjem 10 minut, da smo dokončali dekarboksilacijo. Reakcijsko zmes smo analizirali s HPLC in kot rezultat dobili raztopino, ki je vsebovala 18 mas.% N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanil-L-prolina. Reakcijsko razmerje je bilo 96 % in proizvedene količine stranskih produktov so bile kot sledi: diketopiperazinski derivat (3) največ 0,05 mas.%, karboksi derivat (4) 0,4 mas.%, N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin (5) 0,7 mas.%.

K tej raztopini smo dodali raztopino, v kateri je bilo raztopljenih 21,09 g (182 mmol) maleinske kisline v 40 ml H₂O, pri čemer smo mešali pri notranji temperaturi 30 °C. Pod enakimi pogoji smo z mešanjem nadaljevali 1 uro in nato notranjo temperaturo v obdobju 3 ur ohladili do 5 °C, nakar smo z mešanjem nadaljevali še nadaljnji 2 uri. Deponirane kristale smo ločili s filtracijo in jih hitro 2-krat sprali z 20 ml H₂O ohlajene na 0 do 3 °C. Nastale vlažne kristale smo posušili pod znižanim tlakom (20 do 50 °C, 3999,66 -» 133,322 Pa (30—>1 mmHg), da smo dobili 41,29 g (84 mmol) N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata. Čistota je bila vsaj 99 % in vsebnosti diketopiperazinskega derivata (3), karboksi derivata (4) in N-(1(S)53 etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5) so bile največ 0,05 mas.%. Dobitek iz N(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida je bil 87 %.

PRIMER 5

K 60 ml H₂O smo dodali 22,02 g (191 mmol) L-prolina in nato k temu ob mešanju dodali 25,47 g (191 mmol) 30 mas.% vodne raztopine NaOH. V tem trenutku je bil pH raztopine 12,9. Notranjo temperaturo smo naravnali na 14 do 15 °C in nato ob mešanju dodali 29,20 g (96 mmol) N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrida v obdobju 30 minut. Po dokončanju dodajanja je pH reakcijske zmesi v 30 minutah postal približno 10, in 8 ur od tega trenutka smo reakcijsko zmes vzdrževali pri pH 10,0 ± 0,5 tako, da smo po kapljicah dodajali 30 mas.% vodno o

raztopino NaOH in hkrati vzdrževali mešalno moč pri 0,9 kW/m , da smo dokončali reakcijo. Ob vzdrževani notranji temperaturi pri 15 °C smo pH naravnali na 4,0 ± 0,2 s 35 mas.% HCI. Po naravnavi pH smo pod enakimi pogoji z mešanjem nadaljevali 10 minut, da smo dokončali dekarboksilacijo. Reakcijsko zmes smo analizirali s HPLC in kot rezultat dobili raztopino, ki je vsebovala 18 mas.% N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-prolina reakcijsko razmerje je bilo 99 % in proizvedene količine stranskih produktov so bile kot sledi: diketopiperazinski derivat (3) 0,05 mas.%, karboksi derivat (4) 0,1 mas.%, N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanin (5) 0,6 mas.%.

To raztopino, kije vsebovala N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin, smo dodali k raztopini pripravljeni z raztopitvijo 11,31 g (97 mmol) maleinske kisline v 20 ml H₂O, pri čemer smo mešali 1 uro pri notranji temperaturi 60 °C. Z mešanjem smo pod enakimi pogoji nadaljevali 1 uro in nato notranjo temperaturo ohladili do 5 °C v obdobju 3 ur ter z mešanjem nadaljevali še nadaljnjo 1 uro. Deponirane kristale smo ločili s filtracijo in jih hitro 2-krat sprali z 80 ml H₂O ohlajene na 0 do 3 °C. Nastali kristali so imeli dobro sposobnost filtracije, svetlečo in odlično kristalno obliko; v primeru tvorbe soli pri notranji temperaturi 30 °C je bila nastala sol suspenzija v obliki stepene smetane in je imela slabo sposobnost filtracije in obliko finih kristalov. Nastale vlažne kristale smo posušili pod znižanim tlakom (20 do 50 °C, 3999,66 -» 133,322 Pa (30—> 1 mmHg)), da smo dobili 42,52 g (86 mmol) N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata. Čistota je bila vsaj 99 % in vsebnosti diketopiperazinskega derivata (3), karboksi derivata (4) in N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5) so bile največ 0,05 mas.%. Dobitek iz N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida je bil 90 %.

PRIMER 6

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin smo pripravili po primeru 1 z uporabo različnih topil, ki so prikazana v tabeli 1, in raziskali smo uporabnost različnih topil. Reakcijska razmerja v različnih topilih so prikazana v tabeli 1.

TABELA 1

Sposobnost mešanja organskega topila z vodo	Topila	Reakcijsko razmerje (%)
nizka	etilacetat/H2O	98
	metilen klorid/H2O	96
	metil izobutil ketonZH2O	95
	metil izopropil keton/H2O	95
visoka	CH3CN/H2O	95
	thf/h2o	96
-	h2o	97

PRIMER 7

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin smo sintetizirali po primeru 1, s to razliko, da smo pH spremenili, kot je prikazano v tabeli 2, in raziskali smo vpliv pH. Reakcijsko razmerje pri vsakem pH in proizvedene količine (mas. %) diketopiperazinskega derivata (3) N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Lprolina (karboksi derivat (4) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (ALE (5)) so prikazane v tabeli 2. Kontrola pH je bila v območju ± 1,0.

ŠE

Proizvedena količina ALE (5) (mas. %)	in m σΓ ’Τ οΛ οΛ θ'
Proizvedena količina karboksi derivata (4) (mas. %)	Tt ιη νγ θ' ο θ' —Λ «η
Proizvedena količina diketopiperazinskega derivata (3) (mas. %)	m Tf· ιη m θ' θ' θ' θ' θ'
Reakcijsko razmerje (%)	Tt «η οο «η ο οο σ\ Os ο\ ο\
E P.	ο ο θ οο~ σ< 2 2 2

PRIMER 8

Etilacetatno raztopino N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina smo pripravili po primeru 1. 129,40 g te organske faze smo 2-krat sprali s 30 ml nasičene slanice in dehidratirali z magnezijevim sulfatom. Topilo smo skoncentrirali in nato koncentrirano tekočino posušili pod znižanim tlakom, da smo dobili oljnat reakcijski produkt. Ta produkt smo raztopili v etilacetatu z vsebnostjo vode kot je prikazana v tabeli 3, ali v vodi, da smo pripravili raztopino s koncentracijo okoli 13 mas.%, raztopino smo segreli do 30 °C in mešali 6 ur. Količino proizvedenega diketopiperazinskega derivata (3) smo analizirali s HPLC in raziskali smo razmerje med vsebnostjo vode in povprečnim povečanjem v diketopiperazinskem derivatu (3) na uro. Rezultati so prikazani v tabeli 3. Molsko razmerje v tabeli 3 pomeni število molov vode na en mol N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina.

TABELA 3

Vsebnost vode	Povprečno povečanje na uro (mas. %)
(mas. %)	(molsko razmerje)
0,1	0,1	2,85
0,4	0,6	2,06
1,1	1,6	1,32
2,1	3,1	0,99
3,8	6,1	0,48
5,1	8,2	0,39
100	160	0,02

PRIMER 9

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleat smo pripravili po primeru 1. K temu smo dodali etilacetat, ki je vseboval 0,1 % vode, ali H₂O, da smo pripravili raztopino s koncentracijo 16 mas.% in to raztopino segreli do 60 °C ter mešali 6 ur. Količino proizvedenega diketopiperazinskega derivata (3) smo analizirali s HPLC in raziskali smo razmerje med vsebnostjo vode in povprečnim povečanjem v diketopiperazinskem derivatu (3) na uro. Rezultati so prikazani v tabeli 4.

TABELA 4

Topila	Povprečno povečanje na uro (mas. % / uro)
Etilacetat, ki vsebuje 0,1 % vode	0,55
H2O	0,06

PRIMER 10

K 5,00 g (28, 2 mmol) l,2,3,4-tetrahidroizokinolin-3-karboksilne kisline smo dodali 20 ml etilacetata in 10 ml H₂O ter pH naravnali na 10,5 s 30 mas.% vodno raztopino NaOH. Notranjo temperaturo smo naravnali na 20 °C in nato ob mešanju počasi v obdobju 5 ur dodali 4,31 g (14,1 mmol) kristalnega N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida. Med dodajanjem smo reakcijsko zmes vzdrževali pri pH 10,5 ± 1,0 tako, da smo po kapljicah dodajali 30 mas.% vodne raztopine NaOH in hkrati vzdrževali notranjo temperaturo pri 20 °C in moč mešanja pri 1,3 kW/m³. Po končanju dodajanja smo pod enakimi pogoji z mešanjem nadaljevali še 2 uri. Zmes smo ohladili na 5 °C in pH naravnali na 4,5 ± 0,2 s 35 mas.% HCI. Nato smo pod enakimi pogoji z mešanjem nadaljevali 10 minut, da smo dokončali dekarboksilacijo. Deponirani material smo odstranili s filtracijo pod znižanim tlakom in organsko fazo ločili pri 5 °C ter vodno fazo nadalje enkrat ekstrahirali z 20 ml etilacetata pri 10 °C. Nastale organske faze smo zmešali in jih nato sprali 3-krat s H₂O v količini 5 vol.% organske faze pri 5 °C. Organsko fazo smo koncentrirali pod znižanim tlakom, da smo dobili 6,43 g olja. Olje smo raztopili v etilacetatu, ki je imel vsebnost vode, kot je prikazano na tabeli 5, da smo pripravili raztopino s koncentracijo okoli 12 mas.%, nastalo raztopino pa smo mešali 6 ur pri 10 °C. Proizvedeno količino diketopiperazinskega derivata (3) smo analizirali s HPLC in raziskali smo razmerje med vsebnostjo vode in povprečnim povečanjem v diketopiperazinskem derivatu (3) na uro. Rezultati so prikazani v tabeli 5.

TABELA 5

Vsebnost vode (mas.%)	Povprečno povečanje na uro (mas. %/uro)
0,1	5,3
1,0	2,2
2,1	1,7
3,8	1,3

PRIMER 11

Etilacetatno raztopino N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina smo pripravili po primeru 1. K 50 ml raztopine etilacetata smo dodali H₂O v količini 10 vol.% (glede na etilacetat). Zmes smo mešali 10 minut pri vsaki od temperatur, prikazanih v tabeli 6, in pustili mirovati 10 minut, nato pa jo ločili. Količino N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina v organski fazi, nasičeni z vodo, smo analizirali s HPLC in raziskali smo razmerje med temperaturo in porazdelitvenim razmerjem proti organski fazi. Rezultati so prikazani v tabeli 6.

TABELA 6

Temperatura (°C)	Porazdelitveno razmerje proti organski fazi (%)
5	26
10	35
20	57
25	72
30	88
40	94

PRIMER 12

K 22,02 g (191 mmol) L-prolina smo dodali 20 ml etilacetata in 22 ml H₂O in nato pH naravnali na 10,5 s 30 mas.% vodno raztopino NaOH. Notranjo temperaturo smo naravnali na 19 do 20 °C in nato k temu počasi, v obdobju 4 ur, ob mešanju po kapljicah dodali raztopino, kije vsebovala 29,20 g (96 mmol) N-(l(N)-etoksikarbonil3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida v 156 ml etilacetata. Med dokapavanjem smo reakcijsko zmes vzdrževali pri pH 10,5 ± 1,0 tako, da smo po kapljicah dodajali 30 mas.% vodne raztopine NaOH, hkrati pa smo vzdrževali notranjo temperaturo pri 19 do 20 °C in mešalno moč pri 0,7 kW/m³. Ko smo končali z dokapavanjem, smo pod enakimi pogoji z mešanjem nadaljevali še 1 uro. Notranjo temperaturo smo dvignili na 30 °C in pH naravnali na 4,5 ± 0,2 s 35 mas.% HCI. Pod enakimi pogoji smo z mešanjem nadaljevali 10 minut, da smo dokončali dekarboksilacijo. Organsko fazo smo ločili pri 30 °C in nato vodno fazo enkrat ekstrahirali z 20 ml etilacetata pri 30 °C. Nastale organske faze smo zmešali in ohladili na 0 do 3°C ter nato reverzno ekstrahirali z 250 ml H₂O. Reakcijsko razmerje je bilo 98 % in ekstrakcijska rekuperacija je bila 94 %. Proizvedene količine stranskih produktov so bile kot sledi:

diketopiperazinski derivat (3) 0,3 mas.%, karboksi derivat (4) 0,6 mas.%, N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin (5) 0,4 mas.%.

Dobljeno 12 mas.% vodno raztopino N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Lprolina smo segreli do notranje temperature 30 °C in k njej ob mešanju dodali 1υ,73 g (93 mmol) maleinske kisline. Mešanje smo nadaljevali še 1 uro pod enakimi pogoji in nato notranjo temperaturo ohladili do 5 °C v obdobju 3 ur. K zmesi smo dodali 62,05 g NaCl in z mešanjem nadaljevali nadaljnji 2 uri. Deponirane kristale smo ločili s filtracijo pod znižanim tlakom in jih hitro 3-krat sprali z 80 ml H₂O ohlajene, na 0 do 3 °C. Nastale vlažne kristale smo posušili pod znižanim tlakom (20 do 50 °C, 3999,66 -> 133,322 Pa (30—>1 mmHg)), da smo dobili 40,35 g (82 mmol) N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata. Čistota je bila vsaj 99 % in vsebnosti diketopiperazinskega derivata (3), karboksi derivata (4) in N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (4) so bile največ 0,05 mas.%. Dobitek iz N(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida je bil 86 %.

PRIMER 13

K 22,02 g (191 mmol) L-prolina smo dodali 20 ml etilacetata in 22 ml H₂O in nato pH naravnali na 10,5 s 30 mas.% vodno raztopino NaOH. Notranjo temperaturo smo naravnali na 19 do 20 °C in nato k temu počasi v obdobju 4 ur ob mešanju po kapljicah dodali raztopino, kije vsebovala 29,20 g (96 mmol) N-(l(S)-etoksikarbonil3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida v 156 ml etilacetata. Med dokapavanjem smo reakcijsko zmes vzdrževali pri pH 10,5 ± 0,5 tako, da smo po kapljicah dodajali 30 mas.% vodno raztopino NaOH, hkrati pa smo vzdrževali notranjo temperaturo pri 19 do 20 °C in mešalno moč pri 0,5 kW/m³. Ko smo končali z dokapavanjem, smo mešanje nadaljevali 1 uro pod enakimi pogoji. Notranjo temperaturo smo dvignili na 30 °C in pH naravnali na 4,5 ± 0,2 z 35 mas.% HCI. Pod enakimi pogoji smo z mešanjem nadaljevali 10 minut, da smo dokončali dekarboksilacijo. Reakcijsko razmerje je bilo 98 % in količine proizvedenih stranskih produktov so bile kot sledi:

diketopiperazinski derivat (3) 0,5 mas.%, karboksi derivat (4) 0,4 mas.%, N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin (5) 0,6 mas.%.

To dvofazno tekočino smo mešali pri notranji temperaturi 30 °C in k njej dodali 10,88 g (94 mmol) maleinske kisline. Z mešanjem smo nadaljevali 1 uro pod enakimi pogoji in nato v obdobju 3 ur notranjo temperaturo ohladili na 5 °C in z mešanjem nadaljevali nadaljnje 2 uri. Deponirane kristale smo ločili s filtracijo pod znižanim tlakom in jih enkrat sprali z 80 ml H₂O ohlajene na 0 do 3 °C ter enkrat z 80 ml etilacetata ohlajenega na 5 °C. Nastale vlažne kristale smo posušili pod znižanim tlakom (20 do 50 °C, 3999,66 -> 133,32 Pa (30-4 1 mmHg)) da smo dobili 41,54 g (84 mmol) N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata. Čistota je bila vsaj 99 % in vsebnosti diketopiperazinskega derivata (3), karboksi derivata (4) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5) so bile največ 0,05 mas.%. Dobitek iz N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida je bil 86 %.

PRIMER 14

K 22,02 g (191 mmol) L-prolina smo dodali 20 ml metilen klorida in 22 ml H₂O ter nato pH naravnali na 10,5 s 30 mas.% vodno raztopino NaOH. Notranjo temepraturo smo naravnali na 19 do 20 °C in nato k temu počasi, v obdobju 4 ur, ob mešanju po kapljicah dodali raztopino, ki smo jo pripravili z raztopitvijo 29,20 g (96 mmol) N(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida v 156 ml metilen klorida. Med dokapavanjem smo reakcijsko zmes vzdrževali pri pH 10,5 ± 1,0 tako, da smo po kapljicah dodajali 30 mas.% vodno raztopino NaOH ter hkrati vzdrževali notranjo temperaturo pri 19 do 20 °C in moč mešanja pri 1 kW/m³. Ko smo prenehali z dodajanjem, smo pod enakimi pogoji z mešanjem nadaljevali še 1 uro. Notranjo temperaturo smo dvignili na 30 °C in pH naravnali na 4,5 ± 0,2 s 35 mas.% HCI. Pod enakimi pogoji smo z mešanjem nadaljevali 10 minut, da smo dokončali dekarboksilacijo. Organsko fazo smo ločili pri 25 °C in nato vodno fazo enkrat ekstrahirali z 20 ml metilen klorida pri 25 °C. Nastale organske faze smo zmešali in jih nato enkrat sprali s H₂O v količini 5 vol.% organske faze pri 25 °C. Z vodo nasičeno organsko fazo smo analizirali s HPLC in kot rezultat dobili raztopino, ki je vsebovala 10 mas.% N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina. Reakcijsko razmerje je bilo 97 % in ekstrakcijska rekuperacija je bila 99 %. Količine proizvedenih stranskih produktov so bile kot sledi: diketopiperazinski derivat (3) 0,6 mas.%, karboksi derivat (4) 0,5 mas.%, N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanin (5) 0,5 mas.%.

Nadalje smo k tej raztopini pri notranji temperaturi 30 °C ob mešanju dodali 10,87 g (94 mmol) maleinske kisline. Z mešanjem smo nadaljevali 1 uro pod enakimi pogoji in nato v obdobju 3 ur notranjo temperaturo ohladili do 5 °C, nakar smo z mešanjem nadaljevali nadaljnji 2 uri. Deponirane kristale smo ločili s filtracijo pod znižanim tlakom in jih enkrat sprali z 80 ml metilen klorida ohlajenega na 5 °C. Nastale vlažne kristale smo posušili pod znižanim tlakom (20 do 50 °C, 3999,66 133,322 Pa (30—> 1 mmHg)), da smo dobili 43,41 g (88 mmol) N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata. Čistota je bila vsaj 99 % in vsebnosti diketopiperazinskega derivata (3), karboksi derivata (4) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanina (5) so bile največ 0,05 mas.%. Dobitek iz N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida je bil 92 %.

PRIMER 15

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin smo dobili po primeru 2 z uporabo 30 % vodne raztopine KOH namesto 30 % vodne raztopine NaOH. Reakcijsko razmerje je bilo 96 % in proizvedene količine stranskih produktov so bile kot sledi: diketopiperazinski derivat (3) največ 0,05 mas.%, karboksi derivat (4) 0,4 mas.% in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin (5) 0,6 mas.%.

Nadalje smo po primeru 2 dobili N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Lprolin maleat z uporabo povečane količine maleinske kisline iz 10,66 g (92 mmol) na

13,85 g (119 mmol). Čistota je bila vsaj 99 % in vsebnosti diketopiperazinskega i

derivata (3), karboksi derivata (4) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5) so bile največ 0,05 mas.%. Dobitek iz N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanin.N-karboksianhidrida je bil 90 %.

PRIMER 16

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleat smo dobili po primeru 12, s to razliko, da smo se izognili dodajanju NaCl. Učinek izsolitve NaCl smo raziskali v primerjavi s tistim v primeru 12. Rezultati so prikazani v tabeli 7. Kristalizacijski dobitek v tabeli 7 pomeni delež kristaliziranega maleata glede na N(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin, izračunano na mol.

TABELA 7

Topilo	Kristalizacijski dobitek (%)
vodna raztopina	83
vodna raztopina + NaCl	93
(primer 12)

PRIMER 17

K 20,0 g (40,6 mmol) N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata, ki vsebuje 3,0 mas.% N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5), smo dodali 300 ml H₂O in nato to zmes segrevali do 60 °C, da se je raztopila. Ob mešanju smo v obdobju 4 ur to zmes ohladili na 5 °C in nato dodali 38 g NaCl ter z mešanjem nadaljevali nadaljnjo 1 uro. Deponirani material smo ločili s filtracijo in ga 2-krat sprali s 100 ml H₂O ohlajene na 0 do 3 °C. Nastali kristali so imeli dobro sposobnost filtracije in svetlečo ter odlično kristalno obliko.

Nastale vlažne kristale smo posušili pod znižanim tlakom (20 do 50 °C, 3999,66 -> 133,322 Pa (30 -> 1 mmHg)), da smo dobili 17,2 g (34,9 mmol) N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata. Čistota je bila vsaj 99 % in vsebnost N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5) je bila največ 0,05 mas.%. Med operacijo nismo opazili proizvodnje stranskega produkta, diketopiperazinskega derivata (3).

PRIMER 18

K 20,0 g (40,6 mmol) N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata, ki vsebuje 3,0 mas.% N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5) smo dodali 300 ml H₂O in nato zmes segreli do 30 °C. Ob mešanju smo v obdobju 4 ur zmes ohladili do 5 °C in nato k njej dodali 38 g NaCl in z mešanjem nadaljevali nadaljnjo 1 uro. Deponirani material smo ločili s filtracijo in ga 2-krat sprali s 100 ml H₂O ohlajene na 0 do 3 °C. Nastale vlažne kristale smo posušili pod znižanim tlakom (20 do 50 °C, 3999,66 133,32 Pa (30 -> 1 mmHg)) da smo dobili 17,2 g (34,9 mmol)

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata. Čistota je bila najmanj 99 % in vsebnost N-(l(S)-etoksikarboml-3-fenilpropil)-L-alanina (5) je bila največ 0,05 mas.%. Med operacijo nismo opazili proizvodnje stranskega produkta diketopiperazinskega derivata (3).

PRIMER 19

K 20,0 g (40,6 mmol) N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata, ki je vseboval 3,0 mas.% N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5), smo dodali 300 ml H₂O in nato to zmes ob mešanju 4 ure vzdrževali pri 5 °C. Nato smo dodali 38 g NaCl in z mešanjem nadaljevali nadaljnjo 1 uro. Deponirani material smo ločili s filtracijo in ga 2-krat sprali s 100 ml H₂O ohlajene na 0 do 3 °C. Nastale vlažne kristale smo posušili pod znižanim tlakom (20 do 50 °C, 30 -> 133,322Pa (1 mmHg)), da smo dobili 17,2 g (34,9 mmol) N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)L-alanil-L-proIin maleata. Čistota je bila najmanj 99 % in vsebnost N-(1(S)65 etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5) je bila največ 0,05 mas.%. Med operacijo nismo opazili proizvodnje stranskega produkta diketopiperazinskega derivata (3).

PRIMERJALNI PRIMER 1

K 10,0 g (27,9 mmol) diketopiperazinskega derivata (6) N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-prolina smo dodali 50 ml etilacetata in 50 ml H₂O ter zmes mešali 8 ur pri 60 °C. Proizvodnje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-Lprolina nismo opazili.

INDUSTRIJSKA UPORABNOST

V smislu predloženega izuma lahko N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilaminokislino in njeno farmakološko sprejemljivo sol visoke kakovosti enostavno in koristno pripravimo v visokem dobitku in z ekonomsko učinkovitostjo.

Konkretneje lahko N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2) dobimo v visokem dobitku zato, ker proizvodnjo stranskega produkta, diketopiperizinskega derivata (3), preprečimo tako, da v vodni tekočini izvedemo serijo operacij od proizvodnje spojine (2) do tvorbe njene farmakološko sprejemljive soli in, če je potrebno, izolacije soli. Predloženi izum ne zahteva nadomestitve topila, saj lahko zgoraj omenjeno serijo operacij izvedemo v istem topilu, kar omogoča enostavno izvedbo operacije.

Nadalje lahko dobimo spojino (2), ki ima nizko vsebnost karboksi derivata (4) in N(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina (5), kot tudi diketopiperazinskega derivata (3) tako, da izvedemo reakcijo za proizvodnjo spojine (2) pod specifičnim pogojem.

Poleg tega lahko N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin učinkovito ločimo tako, da izvedemo operaciji ekstrakcije in ločevanja pod specifičnim temperaturnim pogojem.

Za

KANEKA CORPORATION:

Claims (43)

Patentni zahtevki

1. Postopek za pripravo farmakološko sprejemljive soli N-(l(S)-etoksikarbonil-3 fenilpropil)-L-alanil-aminokisline, predstavljene s formulo (2):

CH, R¹ R² I II

H, CHz CHNHCHCO—N—CH—CO—OH ₍₂)

COOCHzCH,

R¹ R*

-N-CH-CO- , . . , . , . , v kateri je skupina: skupina, izbrana iz skupine, katero sestavljajo označen s tem, da obsega kondenziranje aminokisline, predstavljene s formulo (1):

R¹ R²

II /i\

H-N-CH-CO-OH

R¹ R²

-N-CH-COv kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj, in N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida pod bazičnim pogojem, dekarboksiliranje proizvedenega derivata karbaminske kisline pod pogojem med nevtralnim in kislim, da dobimo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilaminokislino (2) in tvorbo njene farmakološko sprejemljive soli, pri čemer proizvodnjo stranskega produkta, diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (3):

,N-R’ (3)

-N-Cfl-COv kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj, preprečimo tako, da v vodni tekočini izvedemo serijo operacij od reakcije do tvorbe farmakološko sprejemljive soli, ali serijo operacij od reakcije do izolacije farmakološko sprejemljive soli.

(2)

-N-CH-CO· v kateri je skupina:

skupina, izbrana iz skupine, katero sestavljajo označen s tem, da izvedemo čiščenje v vodni tekočini, pri čemer preprečimo proizvodjo stranskega produkta, diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (3):

CH, CH,

CH, _ZCH-CO\ .N—R^{1 X}CO-CH^Z (3)

R*

COOCH,CH, •i

R¹ R²

-N-CH-COv kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj, in dobimo tudi N(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2) in njeno farmakološko sprejemljivo sol, ki ima nizko vsebnost N-(l(S)-karboski-3-fenilpropil)-L-alanilaminokisline, predstavljene s formulo (4):

CH, R¹ R² (pVcH,CH, CHNHCHCO-N-CH-CO-OH ⁽⁴⁾ '—' I

COOH

R¹ R²

-N-CH- C0v kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj, in

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina, predstavljenega s formulo (5):

CH, <@hCH, CH, CHNHCHCOOH ₍₅₎

COOCHiCH,

2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da v reakciji proizvodnje N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) izvedemo kondenzacijo tako, da vsaj enega od N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrid in sredstva za naravnavo bazičnega pH postopoma dodajamo k vodni tekočini, ki vsebuje aminokislino (1) in, če je potrebno, N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrid, pri čemer pH vodne tekočine vzdržujemo v območju od 9 do 12, in nato izvedemo dekarboksilacijo, da dobimo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanil-aminokislino (2), ki ima nizko vsebnost diketopiperazinskega derivata, predstavljenega s formulo (3):

CH,

CH-CO\ .N—R¹

CO-CH^/

R²

COOCHiCH, (3)

R¹ R²

-N-CH-COv kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj,

N-(l(S)-karboksi-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline, predstavljene s formulo (4):

CH, R¹ R² I I Ί , CH, CHNHCHCO—N-CH-CO-OH I

COOH (4)

R¹ R²

-N-CH-COv kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj, in

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina, predstavljenega s formulo (5):

CH, <O>, CH, CHNHCHCOOH (5)

COOCHsCH,

(3)

CH,

CH-CO\ (Oz-CH: CHz CH—N—R^{1 X}CO-CH^Z

DZ

COOCHzCH,

R¹ R²

-N-CH-COv kateri je skupina: enaka, kot je definirana zgoraj, preprečimo tako, da operacijo izvedemo v mediju, ki obsega organsko topilo in vodo, v katerem je delež vode višji od masnega razmerja organsko topilo/voda 96/4.

3. Postopek po zahtevku 2, označen s tem, da vsaj enega izmed N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida in sredstva za naravnavo bazičnega pH dodamo postopoma v obdobju vsaj 1/4 ure.

'i

(4) v kateri je skupina:

R¹ R^z . -N-CH-COenaka, kot je definirana zgoraj, in

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina, predstavljenega s formulo (5):

CH_S (5)

4. Postopek po zahtevku 1, 2 ali 3, označen s tem, da uporabimo vsaj dva molska ekvivalenta aminokisline (1) glede na N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanin.N-karboksianhidrid.

5. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da v reakciji proizvodnje N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) reakcijo sprožimo tako, da N(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrid dodamo k vodni tekočini, ki vsebuje vsaj 2 molska ekvivalenta aminokisline (1), pri čemer se tvori bazična sol na osnovi N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrida, in potem, ko pH vodne tekočine doseže območje od 9 do 12, k vodni tekočini počasi dodamo sredstvo za naravnavo bazičnega pH, da izvedemo kondenzacijo, pri čemer pH vzdržujemo v območju od 9 do 12, in nakar izvedemo dekarboksilacijo, da dobimo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilaminokislino (2), ki ima nizko vsebnost diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (3):

COOCH»CB v kateri je skupina:

-N-CH-COenaka, kot je definirana zgoraj,

N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline, predstavljene s formulo cb₃ r¹ r

CB» CB» CBNBCHCO—N—CH—CO—OH

COOH (4):

6. Postopek po zahtevku 2 ali 5, označen s tem, da pH vodne tekočine, ki ima pH od 9 do 12, vzdržujemo v območju pH 10,5 ± 1,0.

7. Postopek po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5 ali 6, označen s tem, da vodna tekočina obsega organsko topilo in vodo v masnem razmerju od 96:4 do 0:100.

8. Postopek po zahtevku 7, označen s tem, daje organsko topilo organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo.

9. Postopek po zahtevku 7 ali 8, označen s tem, daje organsko topilo vsaj en član izbran iz skupine, ki sestoji iz halogeniranega ogljikovodika, estra maščobne kisline, ketona in etra.

10. Postopek po zahtevku 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 ali 9, označen s tem, da v reakciji kondenziranja aminokisline (1) in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrida izvedemo mešanje in primešanje pri mešalni moči vsaj 0,1 kW/m³.

11. Postopek po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 ali 10, označen s tem, da farmakološko sprejemljivo sol N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilaminokisline (2) tvorimo v mediju, ki obsega organsko topilo in vodo v masnem razmerju od 96:4 do 0:100, pri čemer medij vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2), ločimo navedeno N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2) od reakcijske zmesi po reakciji tako, da N-(1(S)72 etoksikarboml-3-fenilpropil)-L-alaml-aminokislino (2) prenesemo v katerokoli od faz v dvofaznem mediju, ki obsega vodo in organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo.

12. Postopek po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6 ali 7, označen s tem, da v operacijah proizvodnje N-(l(S)-etoksikarboml-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) in tvorbe njene farmakološko sprejemljive soli izvedemo serijo operacij od reakcije do tvorbe farmakološko sprejemljive soli, ali serijo operacij od reakcije do izolacije farmakološko sprejemljive soli v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode.

13. Postopek po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 ali 12, označen s tem, daje aminokislina (1) L-prolin in je proizvedena N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanil-aminokislina (2) N-( 1 (S)-etoksikarbonil-3 -fenilpropil)-L-alanil-L-prolin.

14. Postopek po zahtevku 13, označen s tem, da z uporabo dvofazne tekočine, ki obsega vodo in organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin prenesemo v fazo organskega topila tako, da ločimo dvofazno tekočino pri temperaturi vsaj 20 °C, ali pa ga prenesemo v vodno fazo tako, da ločimo dvofazno tekočino pri temperaturi manjši od 20 °C, in tvorimo njeno farmakološko sprejemljivo sol v fazi organskega topila ali vodni fazi in, če je potrebno, izoliramo.

15. Postopek po zahtevku 13 ali 14, označen s tem, da je njegova farmakološko sprejemljiva sol njena sol maleinske kisline.

16. Postopek po zahtevku 15, označen s tem, da stopnje tvorbe in kristalizacije soli izvedemo v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, v kateri soobstoji anorganska sol.

17. Postopek po zahtevku 15 ali 16, označen s tem, da njegovo sol maleinske kisline tvorimo tako, da vodno tekočino, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-373 fenilpropil)-L-alanil-L-prolin, postopoma dodajajamo k vodni tekočini, ki vsebuje maleinsko kislino.

18. Postopek po zahtevkih 15, 16 ali 17, označen s tem, da stopnje tvorbe in kristalizacije soli izvedemo pri od 40 do 70 °C.

19. Postopek po zahtevku 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17 ali 18, označen s tem, da v seriji operacij od reakcije proizvodnje N-(l(S)-etoksikarbonil3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) do tvorbe farmakološko sprejemljive soli, ab v seriji operacij od reakcije do izolacije farmakološko sprejemljive soli, obstaja vsaj ekvimolama količina vode glede na proizvedeno N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2).

20. Postopek za pripravo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata, označen s tem, da postopek, v katerem izvedemo stopnje tvorbe in kristalizacije soli v vodni tekočini, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanil-L-prolin in maleinsko kislino, izvedemo v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, ob soobstoju anorganske soli in/ali pri od 40 do 70 °C.

21. Postopek po zahtevku 20, označen s tem, da ta postopek izvedemo z uporabo reakcije zmesi po proizvodnji N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina.

22. Postopek za pripravo farmakološko sprejemljive soli N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokisline predstavljene s formulo (2):

CB, R¹ R²

I I I

CHNBCBCO—N—CB—CO—OB COOCB,CH,

CB, v kateri je skupina:

R¹ R²

-N-CH-COskupina, izbrana iz skupine, katero sestavljajo

Λ označen s tem, da obsega tvorbo farmakološko sprejemljive soli N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline iz N-( 1 (S)-etoksikarbonil-3 fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2), katero vsebuje reakcijska zmes po proizvodnji N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2) in, če je potrebno, izolacijo farmakološko sprejemljive soli, pri čemer proizvodnjo stranskega produkta, diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (3):

23. Postopek po zahtevku 22, označen s tem, da tvorimo farmakološko sprejemljivo sol v fazi organskega topila, v kateri soobstoji voda, in katero dobimo z ekstrakcijo ali s spiranjem reakcijske zmesi, ki vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanil-aminokislino (2) in, če je potrebno, izoliramo njeno farmakološko sprejemljivo sol.

24. Postopek po zahtevku 22 ali 23, označen s tem, da obstaja vsaj ekvimolama količina vode glede na N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislino (2) v operacijah tvorbe in, če je potrebno, izolacije farmakološko sprejemljive soli N-( 1 (S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokisline (2).

25. Postopek po zahtevku 22, 23 ali 24, označen s tem, da je N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-aminokislina (2) N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-prolin.

26. Postopek po zahtevku 22, 23, 24 ali 25, označen s tem, da je farmakološko sprejemljiva sol sol maleinske kisline.

'4

27. Postopek po zahtevku 22, 23, 24, 25 ali 26, označen s tem, da stopnje tvorbe in kristalizacije soli izvedemo pri od 40 do 70 °C.

28. Postopek za ločevanje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina, označen s tem, da z ločevanjem dvofaznega medija, ki obsega vodo m organsko topilo z nizko sposobnostjo mešanja z vodo, pri Čemer medij vsebuje N-(l(S)-etoksikarbonil3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin, pri temperaturi vsaj 20 °C N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-prolin prenesemo v fazo organskega topila, ali da z ločevanjem dvofaznega medija pri temperaturi manjši od 20 °C prenesemo N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin v vodno fazo.

29. Postopek po zahtevku 28, označen s tem, da je organsko topilo ester ocetne kisline.

30. Postopek po zahtevku 28 ali 29, označen s tem, da v postopku prenosa N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina v fazo organskega topila prenos izvedemo tako, da pri tem ne nasitimo vodne faze z anorgansko soljo.

31. Postopek za pripravo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina, označen s tem, da obsega proizvodnjo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanilL-prolina iz L-prolina in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrida, pri čemer kondenzacijo izvedemo tako, da vsaj enega izmed N(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida in sredstva za naravnavo bazičnega pH postopoma dodajamo k vodni tekočini, ki vsebuje L-prolin in, če je potrebno, N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrid, pri čemer pH vodne tekočine vzdržujemo v območju od 9 do 12, in nato izvedemo dekarboksilacijo pod pogojem med nevtralnim in kislim, da dobimo N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-proiin, ki ima nizko vsebnost diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (6):

v

CH, „ .CH—CO CH, CH, CHNC \ \o-U (6)

COOCH,CH, v kateri imajo vsi asimetrični atomi ogljika z * (S)-konfiguracijo,

N-(l(S)-karboksi-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina, predstavljenega s formulo (7):

CH, <(O^-CH, CH, CHNHCHCO-N^ COOH cooH (7) v kateri imajo vsi asimetrični atomi ogljika z * (S)-konfiguracijo, N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina, predstavljenega s formulo (5):

CH, (ΟΠΗ, CH, CHNHCHCOOH ₍₅₎

COOCH,CH,

32. Postopek po zahtevku 31, označen s tem, da vsaj enega izmed N-(1(S)etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida in sredstva za naravo bazičnega pH dodamo v obdobju vsaj 1/4 ure.

33. Postopek po zahtevku 31 ali 32, označen s tem, da uporabimo vsaj 2 molska ekvivalenta L-prolina glede na N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrid.

34. Postopek za pripravo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina, označen s tem, da obsega proizvodnjo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil78

L-prolina iz L-prolina in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-femlpropil)-L-alanin.Nkarboksianhidrida, pri katerem reakcijo sprožimo tako, da N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-Lalanin.N-karboksianhidrid dodamo k vodni tekočini, ki vsebuje vsaj 2 molska ekvivalenta L-prolina, pri čemer se tvori bazična sol na osnovi N-(l(S)-etoksikarbonil3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida, in potem, ko pH vodne tekočine doseže območje od 9 do 12, k vodni tekočini postopoma dodamo sredstvo za naravnavo bazičnega pH, da izvedemo kondenzacijo, pri čemer pH vzdržujemo v območju od 9 do 12, in nakar izvedemo dekarboksilacijo pod pogojem med nevtralnim in kislim, da dobimo N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin, ki ima nizko vsebnost diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (6):

CH,

I . CH—CO CH, CH, CHN(* \ \o-^Q (6)

COOCHzCfl, v kateri imajo vsi asimetrični atomi ogljika z * (S)-konfiguracijo,

N-(l(S)-karboksi-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina, predstavljenega s formulo (7):

CH, @HCH, CH, CHNHCHCO—N' COOH COOH (7) v kateri imajo vsi asimetrični atomi ogljika z * (S)-konfiguracijo in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina, predstavljenega s formulo (5):

. CH, (OVcB, CB, CBBBCBCOOB ₍₅₎

COOCB.CB,

35. Postopek po zahtevku 31, 32, 33 ali 34, označen s tem, da vodna tekočina obsega organsko topilo in vodo v masnem razmerju od 96:4 do 0:100.

36. Postopek po zahtevku 31, 32, 33, 34 ali 35, označen s tem, da v reakciji L-prolina in N-( 1 (S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanin.N-karboksianhidrida izvedemo mešanje in primešanje pri mešalni moči vsaj 0,1 kW/m³.

37. Postopek po zahtevku 35 ali 36, označen s tem, daje organsko topilo vsaj en član izbran iz skupine, katero sestavljajo halogenirani ogljikovodik, ester maščobne kisline, keton in eter.

38. Postopek po zahtevku 31, 32, 33, 34, 35 ali 36, označen s tem, da izvedemo reakcijo proizvodnje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode.

39. Postopek za čiščenje farmakološko sprejemljive soli N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-aminokisline predstavljene s formulo (2):

40. Postopek po zahtevku 39, označen s tem, da je vodna tekočina medij, ki obsega organsko topilo in vodo, v katerem je delež vode višji od masnega razmerja organsko topilo/voda 96/4.

41. Postopek po zahtevku 39 ali 40, označen s tem, da čiščenje farmakološko sprejemljive soh izvedemo pri od 40 do 70 °C.

42. Postopek za čiščenje N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata, označen s tem, da obsega izvedbo čiščenja N-(l(S)-etoksikarbonil-3fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleata v vodni tekočini, ki v bistvu sestoji iz vode, pri čemer maleat očistimo ob soobstoju anorganske soli in/ali pri od 40 do 70 °C, pri čemer preprečimo proizvodnjo stranskega produkta, diketopiperazinskega derivata predstavljenega s formulo (6):

CH₃

CH-CO \ /—\ · N^a (O/-CH, Cfl: CHN^ 'j, (6)

COOCHtCB, v kateri imajo vsi asimetrični atomi ogljika z * (S)-konfiguracijo in dobimo tudi N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolin maleat, ki ima nizko vsebnost N-(l(S)-karboksi-3-fenilpropil)-L-alanil-L-prolina, predstavljenega s formulo (7):

CH» <§>₂ ch₂ chnhchco-n^ COOH COOH (7) v kateri imajo vsi asimetrični atomi ogljika z * (S)-konfiguracijo in N-(l(S)-etoksikarbonil-3-fenilpropil)-L-alanina, predstavljenega s formulo (5):

CH_S @>-ch₂ cb₂ CHNHCHCOOH ₍₅₎

COOCH₂CH₃

43. Postopek po zahtevku 39, 40, 41 ali 42, označen s tem, daje postopek čiščenja prekristalizacija ali spiranje ponovne suspenzije.