SI20808A - Naprava in postopek za delno nanašanje površinskega premaza in zračne folije z delnim površinskim premazom - Google Patents

Abstract

Naprava (1) za nanašanje delnega površinskega premaza (2a, 2b) na folijo (W) je zasnovana za nanašanje obojestranskega premaza (2a, 2b). Naprava (1) ima nanašalno napravo (3a, 3b) s premakljivima sitoma (6a, 6b). Siti (6a, 6b) je med seboj možno tako izravnati, da je površinski premaz (2a) na eni strani (4a) folije (W) v bistvu skladno zasnovan k površinskemu premazu (2b) druge strani (4b) folije (W).ŕ

Description

NAPRAVA IN POSTOPEK ZA DELNO NANAŠANJE POVRŠINSKEGA PREMAZA IN ZRAČNE FOLIJE Z DELNIM POVRŠINSKIM PREMAZOM

Izum se nanaša na napravo in postopek za nanašanje delnih površinskih premazov na zračni, nepremočljivi foliji in folijo s takim delnim površinskim premazom z značilnostmi uvodnega dela neodvisnih patentnih zahtevkov.

Za izdelavo večslojne ploskovne tvorbe je znano, da se na podlago nanese točkasto oblikovan površinski premaz iz lepilne snovi. Takoj nato se podlaga kašira z dodatno folijo. Folija je preko točk lepilne snovi povezana s podlago. Taka ploskovna tvorba pride v poštev na primer kot zračno blago pri oblačilu.

Iz CH 648 497 in CH 663 310 so znani postopki in priprave, pri katerih se delni površinski premaz nanaša pri sitotisk postopku s pomočjo rotirajočega cedilnega bobna. S tem znanim postopkom in s to znano napravo je možno izdelati enostransko kaširano, dvoslojno ploskovno tvorbo.

Zaželeno je, izdelati ne samo dvoslojno, temveč tudi troslojno ploskovno tvorbo. Tako je na primer pri oblačilih zelo primemo, Če se lahko srednja, zračna folija obojestransko (t.j. z zunanjo plastjo in s podlogo) kašira.

Zato je naloga predloženega izuma, ustvariti postopek in napravo za nanašanje delnih površinskih premazov na obeh straneh folije tako, da se lahko folija obojestransko kašira. Nadaljna naloga iznajdbe leži v tem, da se ustvari folija z obojestranskim, delnim površinskim premazom. Nadaljna naloga leži v tem, da se ustvari naprava za izdelavo troslojne ploskovne tvorbe s srednjo zračno plastjo in taka troslojna plaskovna tvorba.

Obojestranski površinski premaz naj ne bi oviral zračne aktivnosti folije. Poleg tega naj ne bi bil poslabšan tekstilni otip folije v primerjavi z enostransko kaširano folijo.

V skladu z izumom so te naloge rešene z napravo in s postopkom, s folijo in s 3slojno ploskovno tvorbo z značilnostmi označenih delov neodvisnih patentnih zahtevkov.

Naprava v skladu z izumom za nanašanje delnega površinskega premaza temelji na v CH 648 497 in CH 663 310 prikazanem principu sitotiska. Vsebina teh publikacij je s tem eksplicitno privzeta v vsebini predložene prijave. Naprava ima vsaj prvo nanašalno napravo za direktno ali indirektno nanašanje tečenja sposobne umetne snovi na eno stran folije ali na nosilec. Prva nanašalna naprava ima prednostno vsaj prvo nanašalno šobo in prvo, gibljivo sito. Gibljivo sito je razporejeno med nanašalno šobo in folijo ali med nanašalno šobo in nosilec. Prvo sito je sinhronsko gibljivo s folijo oz. z nosilcem.

Pri direktnem nanšanju se tečenja sposobna masa iz umetne snovi nanaša skozi sito direktno na folijo.

Pri indirektnem nanašanju se tečenja sposobna masa iz umetne snovi nanese najprej na nosilec, na primer v obliki brezkončnega traku ali v obliki valja in se nato prenese iz nosilca na folijo. Z nanašalno šobo se razume v povezavi s predloženo prijavo vsaka naprava za nanašanju mase iz umetne snovi.

Za plastenje druge površine folije ima z izumom usklajena naprava vsaj eno drugo, na drugi strani folije razporejeno nanašalno napravo. Druga nanašalna naprava služi za direktno ali indirektno nanašanje tečenja sposobne mase iz umetne snovi na drugo stran folije ali na drug nosilec.

Prva in druga nanašalna naprava sta medsebojno izravnani ali ju je moč izravnati tako, da sta površinska premaza na obeh straneh folije vsaj delno skladna. Zelo primemo se da ta naprava uporabiti za izdelavo obojestransko delno prekrite, zračne in vodoneprepustne folije.

Druga nanašalna naprava ima prednostno vsaj drugo nanašalno šobo in drugo gibljivo sito. Drugo gibljivo sito je razporejeno med drugo nanašalno šobo in folijo oz. med drugo nanašalno šobo in nosilcem. Drugo sito je sinhronsko gibljivo s prvim sitom.

Poleg tega je moč prvo sito in drugo sito medsebojno izravnati ali sta izravnana v smeri tečenja folije in/ali v smeri prečno na smer tečenja folje. Z razporeditvijo, ki jo je moč izravnati, prvega in drugega sita se delni površinski premaz lahko nanese na eno stran folije skladno z delnim površinskim premazom na drugi strani folije. Na ta način se na obeh straneh folije ustvarijo tako plasteni kot neplasteni površinski deli. Zračna aktivnost obojestransko plastene folije v primerjavi z zračno aktivnostjo samo enostransko plastene folije zato ni okrnjena. Prav tako je otip 3-slojnega laminata s srednjo folijo v skladu z izmom očitno boljši kot pri foliji z neskladnimi premazi obojestransko plastene folije ali primerljiv z otipom samo enostransko plastene folije. Možno je tudi predvideti druge razporeditve nanašanja, ki dovoljujej o skladne obojestranske premaze. Namesto sit se lahko uporabijo npr. valji za globoki tisk, ki služijo za nanašanje materiala iz umetne snovi in jih je moč medsebojno izravnati.

V posebnem predvsem izvedbenem primeru sestoji prva nanašalna naprava iz sita in druga nanašalna naprava deluje po globokotlačnem principu. Tipično je, da je na eni strani nameščen sitasti valj in na drugi strani gravumi valj. Ta razporeditev je glede na stabilnost premaznega postopka posebno ugodna. Zaradi zaprte povšine gravumega valja lahko ta posebno dobro služi kot pritisni valj. Nadaljna prednost pri tej razporeditvi je v tem, da se izhajajoč iz gravumega valja kot vzorca lahko na enostaven način izdela sitasti valj. Ker je sitasti valj izdelan izhajajoč iz predhodno graviranega gravumega valja, je zagotovljeno, da so razporeditve sitastih odprtin v sitastem valju identično razporejene, kot poglobitve v gravumem valju. Gravumi valj in sitasti valj sta v predhodno opisanem načinu medsebojno poravnana.

Tipično je, da se kot folija uporablja zračna, vodoneprepustna folija, kot npr. goreteks ali simpateks. Zračno in vodoneprepustno pomeni v tej zvezi, da folija prepušča vodno paro do določene stopnje in, da je folija pri normalni uporabi npr. kot oblačilo vodotesna.

V predvsem izvedbenem primem izuma sestoji prvo in drugo sito iz cedilnih bobnov, ki sta vrtljivo uležajena. Cedilna bobna se vrtita v nasprotni smeri.

Mogoče sije predstavljati tudi kot trak zasnovano rotirajoče sito.

V posebnem predvsem izvedbenem primeru se površinski premaz dovaja direktno iz cedilnih bobnov na folijo. Folija teče skozi med obema cedilnima bobnoma. Cedilna bobna sta tako razporejena, da njuni osi ležita v ravnini pravokotni k foliji. Cedilni boben na eni strani folije služi torej istočasno kot pritisni valj za drugi cedilni boben na drugi strani folije.

Zelo primerni so cedilni bobni, ki jih je moč medsebojno izravnati tako v osni smeri kot tudi v smeri tečenja folije. Poleg tega sta lahko osi obeh cedilnih bobnov tako poravnani, da ležita v eni in isti ravnini.

Izravnavo cedilnih bobnov v smer tečenja folije se lahko doseže s primemo izbiro vrtilne hitrosti bobnov. V obratovanju je rotacijska hitrost obeh cedilnih bobnov enako velika tako, da se siti med seboj sinhrono premikata. Za izravnavanje enega sita relativno na drugega (v obodni smeri oz. smeri tečenja) se hitrost gibanja lahko različno izbira tako dolgo, da sta siti medsebojno izravnani. Izravnati pomeni v tej zvezi, da potekajo sitaste odprtine enega sita v trenutku nanosa delnega površinskega premaza skladno s sitastimi odprtinami drugaga sita.

Tipično je, da sitaste odprtine tvorijo točkovni raster. Mogoče si je predstavljati tudi druge razporeditve, npr. črte.

V posebnem predvsem nadaljnem izvedbenem primeru sta prvo in drugo sito identično zasnovana. Namestimo lahko na primer dva identična cedilna bobna. Z identično izbiro sitastega vzorca se zagotovi, da se lahko izdela skladen delen površinski premaz na obeh površinah folije. Predstavljivo bi bilo tudi, pri enem situ predvideti manj sitastih odprtin kot pri drugem situ tako, da obe siti nista popolno identični.

V primem cedilnih bobnov je posebno zelo primemo, te poganjati s servo motorjem. Servo motor dovoljuje izravnavanje obeh sit v smer tečenja folije.

Naprava ima v smeri tečenja folije po nanašalni napravi razporejene razporeditve za obojesteransko kaširanje folije. Iz te sledi naprava za izdelavo trojnih laminatov (troslojne ploskovne tvorbe).

Kot kaširanje pridejo v poštev za vložek na primer tkanine, fine pletenine ali koprene.

Postopek v skladu z izumom za nanašanje delnega površinskega premaza na folijo je zlasti primeren pri uporabi predhodno opisane naprave. Vendar si je mogoče predstavljati tudi druge naprave. V skladu z izumom se na obe strani folije nanese delni površinski premaz. Površinski premazi na obeh straneh folije se pri tem med seboj tako izravnano nanesejo, da ima folija tako obojestransko premazane kot tudi obojestransko nepremazane odseke. Delni površinsko premaz na eni strani folije je tako vsaj delno skladen s delnim površinskim premazom na drugi strani folije.

Folija v skladu z izumom se zelo primemo izdela z napravo in s postopkom v predhono opisani obliki. Vendar si je mogoče predstavljati tudi druge postopke in naprave za izdelavo take folije. Folija ima na obeh straneh delen površinski premaz. V skladu z izumom je površinski premaz prve strani vsaj delno skladen k povšinskemu premazu druge strani. S tem se tvorijo na foliji tako obojestransko premazani in tudi obojestransko nepremazani deli. Z vsaj delno skladno se v tej zvezi razume, da je k vsakemu premazanemu delu na prvi strani folije razporejen na istem mestu premazan del na drugi strani folije. Lahko pa je tudi, da so na drugi strani prisotni še dodatni, premazani deli. Ti so lahko zelo primerni, ko se na eni strani folije želi več lepilne snovi, na primer več lepilnih točk, kot na drugi strani folije. Mogoče si je tudi predstavljati, da se točke na eni strani folije zasnujeno večje kot točke na drugi strani folije.

Premaz je pri tem prednostno točkasto nanešen na folijo. Kot premaz pride v poštev na primer lepilna snov iz poliuretana. Tipično je, da je nanesenih ca. 50 točk na cm² površine folije. Točke imajo površino 0,8mm² na točko.

Izum bo v sledečih izvedbenih primerih in s pomočjo risb pobližje pojasnjen. Prikazuje:

slika 1 shematični prikaz naprave v skladu z izumom, slika 2 povečan prikaz nanašalne naprave od naprave v skladu s sliko 1, slike 3a do3b različni izvedbeni primeri folije v skladu z izumom, slika 4 shematični prikaz alternativnega izvedbenega primera nanašalne naprave, slika 5 povečan prikaz izreza iz nanašalne naprave v skladu s sliko 1 in 2, slika 6 tloris na dveh nanašalnih napravah v skladu s slikama 1 ali 2, slika 7 shematični prikaz troslojnega laminata v skladu z izumom, in slika 8 povečan prikaz izreza alternativnega izvedbenega primera.

Slika 1 prikazuje napravo 1 za obojestransko plastenje folije W s tečenja sposobno maso K iz umetne snovi.

Folija W je vodena v smeri tečenja L okoli obračalnega valja 8 in med nanašalnima napravama 3a, 3b. Folija W se na obeh straneh 4a, 4b opremi s premazom 2a, 2b.

Takoj nato je folija W vodena preko razpenjala 9 in dovedena h kašimi ureditvi 7.

Kašima ureditev 7 sestoji v bistvu iz dveh kalandrov lOa, lOb. Preko kalandrov lOa, lOb se iz obeh strani folije W sem dovaja material Ma in Mb za kaširanje folije W.

Tečenja sposobna masa K iz umetne snovi sestoji iz lepilne snovi. Material Ma in Mb je preko lepilne snovi na obeh straneh 4a, 4b folije W v kašimi ureditvi 7 povezan s folijo W.

Folija W sestoji iz zračne, vodotesne folije, na primer goreteks ali simpateks. Materiala Ma in Mb za kaširanje sta tkanina, fine pletenine ali koprene, npr. poliesterska tkanina ali koprena.

Po kaširanju v kašimi ureditvi 7 je folija W kot troslojni laminat vodena preko hladilne mize 14.

Premaza 2a, 2b sta nanešena kot delna površinska premaza na strani 4a, 4b folije W. Tipično je, daje delni površinski premaz zasnovan kot točkovni raster.

Za nanašanje točkovno zasnovanega površinskega premaza imata obe nanašalni ureditvi 3a, 3b okoli ene osi Al oz. A2 vrtljivo uležajen cedilni boben 6a, 6b. Material K iz umetne snovi se nanese iz notranjosti cedilnega bobna skozi sitaste odprtine 1 la, 1 lb (glej sliki 2 in 5) na površini 4a, 4b folije W.

Za nanašanje materiala K iz umetne snovi so v notranjosti cedilnega bobna 6a, 6b predvidena nanašalna šoba 5a, 5b in strgalo 23 na držalu 21 strgala. Držalo 21 strgala je lahko segreto. Na osnovi vrtenja sitastega valja 6a, 6b in kota strgala 23 stopa material iz umetne snovi skozi sitasto odprtino.

Okoli cedilnih valjev 6a, 6b je poleg tega predviden infra rdeči pokrov 20 za segrevanje cedilnega valja 6a, 6b. Infra rdeči pokrov 20 je potreben, z njim material K iz umetne snovi ostane v pastoznem stanju, tako da se material lahko skozi sitaste odprtine 1 la, 1 lb v cedilnih bobnih 6a, 6b nanese na površino 4a, 4b folije W.

Da je površinski premaz 2a, 2b na obeh straneh 4a, 4b folije W skladen, se cedilna bobna 6a, 6b med seboj poravnata.

Osi Al, A2 obeh cedilnih bobnov 6a, 6b ležita v eni in isti ravnini E, ki poteka pravokotno k foliji W in pravokotno k smeri tečenja L folije W. Osi Al, A2 sta lahko po potrebi nastavljivo zasnovani, da ležita točno v ravnini E.

Rotacijska hitrost sitastih valjev 6a, 6b ja poleg tega nastavljiva, tako da se sitasta valja 6a, 6b sinhronsko vrtita med seboj in s folijo W. Površinska hitrost cedilnega bobna 6a, 6b ustreza hitrosti, s katero se folija W pomika naprej.

Cedilna bobna 6a, 6b sta poleg tega v osni smeri Al, A2 in v obodni smeri Ulm U2 tako poravnana, da so sitaste odprtine 11 a, llb v obeh cedilnih bobnih 6a, 6b medsebojno poravnane, ko stopijo v stik s folijo W. S tem je zagotovljeno, da se istočasno na eni strani 4a in na drugi strani 4b vsakokrat tvori prevlečeno površinsko področje.

V sliki 2 je prikazan povečan prikaz obeh nanašalnih ureditev 3a, 3b. Slika 2 prikazuje, kako se sitaste odprtine lla, llb v področju folije W medsebojno postavljajo v vrsto. Material K iz umetni snovi se v notranjosti cedilnega bobna 6a, 6b utekočinja in se skozi sitaste odprtine 1 la, 1 lb nanaša na površini 4a, 4b folije W kot delni površinski premaz 2a, 2b.

Na sliki 3a do 3c so prikazane različne izvedbene oblike plastene folije W v skladu z izumom.

V skladu s sliko 3a je k vsakemu plastenemu površinskemu področju 2a na eni strani 4a folije W tvorjeno na drugi strani 4b na istem mestu enako veliko, plasteno površinsko področje 2b. Vzorec premaza 2b na eni površini 4a je torej skladno z vzorcem premaza 2b na drugi strani 4b folije W.

Na sliki 3b je prikazana folija W, pri kateri je k vsakemu plastenemu področju 2b na eni strani 4b tvorjeno na drugi strani 4a površinsko področje 2a. Na strani 4a so ampak poleg teh tvorjena še nadaljna površinska področja 2a.

Na sliki 3c je prikazana folija W, pri kateri vsaki točki 2a na eni strani 4a odgovarja ena točka 2b na drugi strani 4b. Velikost točk 2a in 2b je vsekakor različna.

S pojmom v bistvu skladen je v sledeči prijavi zaobjet vsak izvedbeni primer 3a do 3c.

Na sliki 4 je prikazan alternativni izvedbeni primer naprave v skladu z izumom.

Namesto, da je, kot je v skladu s sliko 1, delni površinski premaz 2a, 2b nanesen direktno od cedilnega bobna 6a, 6b na folijo W, je na sliki 4 predviden nosilec Ta, Tb. Material K iz umetne snovi se v točkovnem rastru daje na površino nosilca Ta, Tb in od tega prenaša na folijo W. Nosilca Ta, Tb sta zasnovana kot valja. Rotacijske hitrosti cedilnih bobnov 6a, 6b in valjev Ta, Tb so med seboj sinhronizirane in sinhronizirane s hitrostjo folije W. S tem, da sta cedilna bobna 6a, 6b med seboj izravnana, sledi posredni nanos delnih površinskih premazov, ki so med seboj izravnani, t.p. so v bistvu skladni na obeh straneh 4a, 4b.

Samoumevno se lahko namesto nosilca Ta, Tb v obliki valja namesti tudi tračno oblikovan nosilec kot je opisano v CH 648 497 ali CH 663 310.

Na sliki 5 je prikazan povečan prikaz cedilnega bobna 6a, 6b v skladu s sliko 2 v področju nanosa materiala K iz umetne snovi na folijo W. Sitaste odprtine 11 a, 1 lb cedilnih bobnov 6a, 6b so v tem področju medsebojno postavljene v vrsto. Material K iz umetne snovi je zato na zgornji strani 4a in na spodnji stani 4b skladno nanesen.

Za nastavitev obodne hitrosti cedilnih bobnov 6a, 6b deluje odgovarjajoče hitro motor. Za izravnavo sitastih odprtin 11 a, 1 lb v obodni smeri U2, U2 se en cedilni boben 6a hitreje premika kot drugi cedilni boben 6b tako dolgo, dokler niso sitaste odprtine 1 la, 1 lb medsebojno poravnane. Potem se cedilna bobna vrtita naprej z enako obodno hitrostjo U. Izravnava lahko poteka vizuelno (t.p. z opazovanjem upravljalca). Cedilna bobna sta poleg tega lahko na njuni površini dodatno opremljena z referenčno oznako. Mogoče si je tudi predstavljati, da so predvidene referenčne oznake, ki jih je moč avtomatsko (npr. preko optične elektronike) zaznati.

Na sliki 6 je shematično prikazan tloris obeh cedilnih bobnov 6a, 6b. Cedilna bobna 6a, 6b sta vrtljivo uležajena okoli osi Al, A2. Na levem robu cedilnih bobnov 6a, 6b so shematično prikazane sitaste odprtine 11 a, 1 lb. Sitaste odprtine lla enega bobna 6a so izravnane nanašajoč se na sitaste odprtine 1 lb drugega cedilnega bobna 6b in ležijo v eni in isti, pravokotno na os A potekajoči ravnini. Takoj nato predstavljenim sitastim odprtinam lla, 1 lb sledijo nadaljne (niso prikazane) sitaste odprtine lla, 1 lb, ki so razporejene v pravokotno k osema Al, A2 potekajoči ravnini 12.

Cedilna bobna 6a, 6b sta zasnovana identično. Zlasti je na obeh cedilnih bobnih 6a, 6b razporejeno enako število sitastih odprtin lla, 1 lb z enakimi odmiki.

S tem, da sitaste odprtine lla enega cedilnega bobna 6a ležijo v isti ravnmi 12 kot sitaste odprtine 1 lb drugega cedilnega bobna 6b, sta cedilna bobna 6a, 6b vzdolž osi Al, A2 premična. Premik je lahko izveden ročno ali motorno.

Na sliki 7 je prikazana v skladu z izumom površinska tvorba G, ki je zasnovana kot troslojni laminat. Folija W v skladu z izumom tvori srednjo plast. Na eni strani 4a folije W je nakaširan prvi material Ma. Na drugi strani 4b folije W je nakaširan drugi material Mb. Material Ma, Mb sestoji iz tkanine, fine tkanine ali koprene, kateri je preko delnega površinskega premaza 2a, 2b v obliki točk povezan z iz folije

-1010 zasnovano folijo W. Ker sta površinska premaza 2a, 2b na površini 4a, 4b med seboj izravnana, lahko vlažnost H neovirano izstopa skozi vmesne prostore med površinskima premazoma 2a oz. 2b.

Na sliki 8 je prikazan povečan izrez med dvema nanašalnima napravama alternativnega izvedbenega primera skozi potekajoče folije. Prva nanašalna naprava 3a je zasnovana v predhodno opisani obliki in sestoji v bistvu iz cedilnega bobna 6a, skozi katerega je lahko nanešena masa K iz umetne snovi na stran 4a folije W.

V nasprotju k predhodno opisanim izvedbenim primerom je zasnovana druga nanašalna naprava 33 z gravumimi valji 36. Gravumi valj 36 ima poglobitve 35, ki so porazdeljene z enakim vzorcem preko površine gravumega valja 36, kot sitaste odprtine 11 cedilnega bobna 6a.

Gravumi valj 36 je voden preko kadi, ki vsebuje material K iz umetne snovi. S strgalom 34 se material iz umetne snovi odstrga s površine gravumega valja 36 tako, da material K iz umetne snovi ostane samo še v poglobitvah 35. Iz poglobitev 35 se material iz umetne snovi prek kontakta nanese na površino 4b folije W.

V nasprotju s sitastimi odprtinami 11 tvorijo poglobitve 35 jasno določeno protitlačno ploskev za cedilni boben 6a. S tem je možna stabilnejša naprava.

Claims (12)

1. Naprava (1) za nanašanje delnega površinskega premaza (2a, 2b) na zračno, vodoneprepusno folijo (W), z vsaj prvo nanašalno napravo (3a) za direktno ali indirektno nanašanje tečanja sposobnega materiala (K) iz umetne snovi na eno stran (4a) folije ali na nosilec (Ta), pri čemer ima naprava (1) vsaj drugo, na drugi strani (4b) folije (W) razporejeno nanašalno napravo (3b) za direktno ali indirektno nanašanje tečenja sposobnega materiala (K) iz umetna mase na drugo stran (4b) folije ali na nosilec (Tb), pri čemer je prvo nanašalno naprava (3a) in drugo nanašalno napravo (3b) možno medsebojno izravnati ali sta izravnani, tako da je prvi površinski premaz (2a) vsaj delno skladen z drugim površinskim premazom (2b) in pri čemer je za nanašalno napravo (3a, 3b) razporejena razporeditev (7) za obojestransko kaširanje folije (W) z nadaljnim materialom (Ma, Mb).

2. Naprava po zahtevku 1, značilna po tem, da sta prvo in drugo sito zasnovana kot cedilna bobna (6a, 6b), ki sta vrtljivo uležajena.

3. Naprava po zahtevku 2, značilna po tem, da sta cedilna bobna (6a, 6b) vrtljivo uležajena okoli osi (Al, A2), ki potekata v ravnini (E) pravokotni k foliji (W).

4. Naprava po enem od zahtevkov 2 ali 3, značilna po tem, da sta cedilna bobna vrtljivo uležajena okoli osi (Al, A2), ju je možno med seboj izravnati.

5. Naprava po enem od zahtevkov 1 do 4, značilna po tem, da je prvo sito (6a) relativno na folijo zasnovano zrcalno simetrično k drugemu situ (6b).

6. Naprava po enem od zahtevkov 2 do 5, značilna po tem, daje cedilna bobna (6a, 6b) možno izravnati s servomotorjem.

7. Postopek za nanašanje delnega površinskega premaza na zračno folijo, zlasti pod uporabo naprave po enem od zahtevkov 1 do 6, značilen po tem, da je na obeh straneh (4a, 4b) folije (W) nanesen delni lepilno-površinski premaz (2a, 2b), pri Čemer je premaz (2a, 2b) na obeh straneh (4a, 4b) folije nanesen med seboj vsaj

-1212 deljno skladno, tako da ima folija (W) tako obojestransko plastene in neplastene dele in je zelo primemo, daje folija neposredno takoj nato obojestransko kaširana.

8. Zračna, vodoneprepustna folija (W), zlasti izdelana z napravo po enem od zahtevkiv 1 do 6 ali s postopkom po zahtevku 7, z delnim lepilno-površinskim premazom (2a, 2b), pri čemer je lepilno-površinski premaz (2a, 2b) nanešen na obe strani (4a, 4b) folije (W) in pri čemer je lepilno-površinski premaz (2a) ene strani (4a) folije (W) vsaj deljno skladen k lepilno-površinskemu premazu (2b) druge strani (4b) tako, da ima folija tako obojestransko preplastene in obojestransko nepreplastene dele.

9. Folija po zahtevku 8, značilna po tem, da površinski premaz (2a, 2b) sestoji iz točk.

10. Troslojna, laminatna ploskovna tvorba, vsebujoča kot srednjo plast zračno, vodoodpomo folijo po enem od zahtevkov 8 do 9.

11. Napravo po enem od zahtevkov 1 do 6, značilna po tem , da ima druga nanašalna naprava (33) namesto cedilnega bobna gravumi valj (36) s poglobitvami (35) za sprejem materiala (K) iz umetna snovi.

12. Uporaba naprave (1) za nanos delnega površinskega premaza (2a, 2b) na podlago, z vsaj prvo nanašalno napravo (3a) za direktno ali indirektno nanašanje tečenja sposobne mase (K) iz umetne snovi na eno stran (4a) podlage ali na nosilec (Ta), pri čemer ima naprava (1) vsaj drugo, na drugi strani (4b) podlage (W) razporejeno nanašalno napravo (3b) za direktni ali indirektni nanos tečenja sposobnega materiala (K) iz umetna snovi na drugo stran (4b) podlage ali na nosilec (Tb), pri čemer je prvo nanašalno napravo (3a) in drugo nanašalno napravo (3b) možno medsebojno izravnati ali sta izravnani, tako daje prvi površinski premaz (2a) vsaj delno skladen z drugim površinskim premazom (2b), za izdelavo folije po zahtevku 8 ali 9.