SI9620085A - Oblikovana plastična posoda za hrano in pijačo in metoda za njeno izdelavo - Google Patents

Abstract

Predmetni izum opisuje večplastno plastenko (10) in postopek za oblikovanje te plastenke. Plastenka (10) se sestoji iz nosilne stene (12), ki jo tvori plastika, ki vsebuje neželjeno snov in polimerizira do nivoja, ki je nižji od nivoja potrebnega za preprečevanje potovanja omenjene neželjene substance iz plastike v vsebino, ko je vsebina v kontaktu z nosilno steno (12). Zaščitna stena (14) leži tik za nosilno steno (12) in je nameščena med nosilno steno (12) in vsebino. Zaščitna stena (14), je narejena iz snovi, ki omejuje potovanje neželjene snovi iz nosilne stene (12) v vsebino.ŕ

Description

OBLIKOVANA PLASTIČNA POSODA ZA HRANO IN PIJAČO IN METODA ZA NJENO IZDELAVO

OZADJE IZUMA

Predmetni izum se nanaša na plastične posode prilagojene za hranjenje hrane in pijač, na katere okus in/ali vonj lahko vplivajo snovi iz katerih so posode narejene, kot tudi ostale snovi, ki se tvorijo med proizvodnjo in uporabo plastenk. Še posebej se izum nanaša na plastenke, ki so narejene iz polimerov, izpostavljenim degradaciji v postopku njihove pretvorbe v plastenke, s tem, da produkti te degradacije ostanejo ujeti v stenah in so sposobni difundirati v vsebino ter tako vplivati na njen okus in vonj .

Podobno lahko polimeri vsebujejo oligomere, to je molekularne delce, ki niso dovolj polimerizirali, kot tudi nereagirane monomere. Oboji lahko difundirajo v vsebino plastenk z istim učinkom, kot je naveden zgoraj. S tem se srečamo predvsem pri polimerih, ki jih dobimo z reakcijami kondenzacije, kot so polikarbonat, najlon in tudi polietilen tereftalat (PET), polimer, ki se uporablja predvsem za steklenice za pijače in kozarce za hrano.

Da je primeren za uporabo v plastenkah za hrano in pijačo, mora PET zagotoviti zaščito vsebine pred kvarjenjem, kot je na primer pri brezalkoholnih pijačah izguba ogljikovega dioksida ali kemijske reakcije zaradi izpostavljanja pogojem okolice. Nadalje, odvisno od namena uporabe, lahko plastenke postopanjem z njimi in samim shranjevanjem, izpostavimo kar precejšnjim notranjim pritiskom in silam. Zato morajo biti stopnje PET, ki jih uporabimo, sposobne vključevati fizikalne lastnosti, ki tem silam nasprotujejo.

Kot je znano je PET polimer, ki ga lahko dobimo z večstopenjsko kondenzacijo tetrftalne kisline in etilen glikola. Dlje časa, ko polimerizacijo izvajamo pri primernih temperaturah, bolj je popolna. Vmes jo lahko tudi večkrat prekinemo. Do določene stopnje kondenzacije, reakcijo izvajamo v staljeni fazi, to je nizko viskoznem stanju in se zato imenuje reakcija staljene faze, produkt pa PET staljene faze. Ko ta faza reakcije napreduje, viskoznost segrete mase, ki reagira, narašča do stopnje, preko katere je nadaljevanje proizvodnje neprakično. Polimer, ki ga dobimo na tej stopnji in celo prej, ima več uporab, najpomembnejši sta za proizvodnjo tekstilnih vlaken in filma. Kakorkoli že, ima PET staljene faze nezadostne fizikalne lastnosti in odpornost proti permeaciji, za uporabo v velikih steklenicah za pijačo in ostalih določenih in pomembnih plastenkah za shranjevanje. Še bolj pomembno je, da PET staljene faze vsebuje tudi acetaldehid (AA) , škodljive produkte toplotne razgradnje in prav tako nekaj oligomerov, do še nereagiranih monomernih komponent, še posebej pomemben etilen glikol. AA, kratica pomeni acetaldehid, CH3CHO, tekočino močnega aromatičnega vonja, ki se z lahkoto desorbira iz sten plastenke, ki je narejena iz PET, v katerega je vključen ΆΑ, v vsebino ter tako kvari njen vonj in okus, celo v zelo majhnih koncentracijah. Tako so običajne omejitve vsebnosti AA za steklenice za brezalkoholne pijače 1 ppm in celo manj za pitno vodo. Podobno lahko tudi nereagirani monomeri in oligomeri prehajajo v vsebino plastenke in lahko, poleg motenj okusa, predstavljajo tudi nevarnost za zdravje, kot je bilo ugotovljeno z veljavnimi zakoni, ki urejajo te stvari.

Ker je AA prisoten v PET staljene faze, uporaba PET staljene faze ni sprejemljiva za številne oblike embaliranja, vključujoč ene ene izmed najpomembnejših, to je steklenic za pijače. Iz enakega razloga ne moremo uporabiti PET staljene faze, čeprav fizikalne lastnosti zadovoljujejo zahteve, kot v primeru majhnih steklenic, ki jih izpostavljamo manjšim obremnitvam, kot večje, saj obremenitve naraščajo v sorazmerju z velikostjo.

Da bi dobili PET brez slabih lastnosti, povezanih s PET staljene faze, je potrebno nadaljevati s polimerizacijo oz. kondenzacijo. Čeprav je v staljeni fazi nepraktično nadaljevati, dodamo drage postopke, pri katerih staljeno fazo ohladimo in zdrobimo v delce takšne velikosti, ki so primerni za suspendiranje in segrevanje v in s tokom vročega zraka. Produkt segrejemo v pokondenzacijski reakciji trdne faze, ki sledi kristalizaciji staljene faze PET. Seveda s temi postopki stroški končnega PET bistveno narastejo.

Stroški polimeriziranja izhodne snovi v PET, ki je primeren za steklenice se skoraj podvojijo, v primerjavi z omejitvijo postopka do polimerizacije staljene faze. Še posebej, ko fizikalne lastnosti plastenk narejenih iz PET staljene faze sicer ustrezajo vsem zahtevam, kot za majhne steklenice, je povečanje stroškov sprejemljivo izključno zaradi odstranjevanja prevelikih količin AA in ostalih škodljivih snovi. Glede na to, da približno 40% ali več vseh stroškov proizvodnje predstavljajo stroški PET, je jasno razvidno da uporaba staljene faze smol predstavlja velike ekonomske prednosti.

Zato obstaja potreba po plastenki, oziroma plastični posodi in postopku za proizvodnjo te plastenke, pri katerem lahko uporabimo fragmente ali staljeno fazo PET, plastenka pa ne bo imela omejene uporabe za hrano in pijačo, z nevarnostjo onesnaženja vsebine.

POVZETEK IZUMA

Osnovni cilj tega izuma je zagotoviti plastenko in postopek, ki dovoljuje uporabo PET, ki vsebuje prekomerne količine AA in ostale onesnaževalce vsebnosti plastenk za hrano in pijačo.

Še en cilj tega izuma je zagotoviti plastično posodo iz polimerov, ki vsebujejo ostanke njihove polimerizacije in/ali ostale onesnaževalce, v presežku količine sprejemljive za uporabo plastenke za shranjevanje hrane in pijače.

Nadalje je cilj tega izuma zagotoviti preprostejši in bolj ekonomski postopek za proizvodnjo PET in ostalih analognih polimerov za pretvorbo v plastenke za hrano in pijačo, zaradi zmanjšanja stroškov proizvodnje.

Skladno s tem izumom, prej omenjene cilje in prednosti brez težav dosežemo.

Plastenka po predmetnem izuma ima nosilno steno, ki jo tvori plastika, ki vsebuje neželjeno snov, za katero je značilno, da je sposobna potovati iz omenjene nosilne stene. Prednostno nosilna stena polimerizira do stopnje, ki je manj kot potrebna za preprečevanje potovanja neželjene snovi iz plastike v vsebino, ko je vsebina v stiku z nosilno steno. Prednostno je, če je plastika PET, ki vsebuje acetaldehid v presežku 2 ppm. Zaščitna stena sledi nosilni steni in nameščena tako, da je med nosilno steno in vsebino. Zaščitna stena je pripravljena iz snovi, ki omejuje prehajanje neželjene snovi iz nosilne stenev vsebino, do vsaj sprejemljivega nivoja.

V tem izumu zaščitna stena ali bariera služi temu, da se izognemo onesnaževanju z acetaldehidom (AA) in substancami, ki so nevarni zdravju in ki ga predstavljajo nenamerni ali neizogibni ostanki, kot rezultat proizvodnjih postopkov iz katerih pridobivamo PET.

Prednostno PET polimeriziramo le v staljeni fazi oziroma v staljenem stanju, brez sledeče polimerizacije v trdnem stanju, pretvorbo v plastenke pa izvršimo na način, ki zagotavlja fizikalne lastnosti potrebne za namen uporabe, z zadovoljivo biaksialno orientacijo.

Postopek za tvorbo plastenke tega izuma vključuje korake polimeriziranja plastike, ki vsebuje neželjeno snov, do nivoja, ki je manj kot potreben za preprečevanje potovanja te snovi iz plastike v vsebino, ko je vsebina v stiku s plastiko; kombiniranja plastike z zaščitnim substratom in tvorba sestavine, za katero je značilno, da je omenjena zaščitna snov narejena iz snovi, ki omejuje potovanje neželjene snovi iz plastike v vsebino, vsaj do sprejemljivega nivoja; tvorbe te sestavine v predmet, ki vsebuje vsaj en prekurzor in predobliko; in oblikovanja omenjene predoblike z vpihovanjem v plastenko, za katero je značilno, da je omenjen zaščitni substrat nameščeno za stik z omenjeno vsebino. Prekurzor se lahko oblikuje v predobliko.

V postopku, je lahko korak kombiniranja sestavljen iz koraka iztiskanja omenjene plastike v omenjen substrat, za tvorbo omenjene sestavine. Alternativno, lahko korak kombiniranja vsebuje korak sočasnega iztiskanje plastike s substratom, da se oblikuje sestavina v eni izmed oblik plošče in tube, ali sočasnega injiciranja plastike s substratom.

Zaščitni substrat je laminat, ki ima lahko zunanjo lepljivo plast in ki vključuje vmesno plast EVOH in notranjo plast PET z nizko vsebnostjo acetaldehida, kjer je omenjena notranja plast nameščena tako, da je v stiku z vsebino in ločuje -vmesno plast EVOH od vsebine.

Namesto EVOH lahko v enake namene uporabimo tudi ostale substance, npr. akrilonitrilne polimere ali najlone, odvisno od tipa onesnaževalca, ki ga ovira in njegove količine v stenah plastenke. V praksi zmes sestav barierne plasti ali laminata izračunamo po zakonih difuzije in lastnostih permeacije in topnosti, navedenih v literaturi.

Zgornje ploščate ali cevaste laminate lahko ekonomično proizvedemo v obratih za polimerizacijo staljene faze, ki ji prednostno sledi tvorba predoblik, za katere je značilno, da vsaka izmed mnogovrstnih predoblik, z običajnim oblikovanjem s pritiskom in/ali operacijami rezanja, enakimi operacijami, ki jih običajno uporabljamo za oblikovanje plastike primerne za distribucijo, v kroglasti obliki.

Podrobnosti tega izuma so točno določene v sledečih opisih in slikah, kjer podobne črkovne reference predstavljajo podobne elemente.

PODROBEN OPIS SLIK

Predmetni izum bo laže razumljiv ob ogledu priloženih slik, ki predstavljajo:

Slika 1 predstavlja prečen prerez plastenke tega izuma; Slika 2 je povečan delni prečni prerez po liniji

2-2, ki je prikazan na Sliki 1;

Slika 3 je prečni prerez predoblike iz katere oblikujemo plastenko na Sliki 1;

Slika 4 je shematski prikaz poteka korakov proizvodnje snovi iz katere je narejena plastenka na Slliki 1;

Slika 5 je shematski načrt poteka izmenjujočih se korakov za proizvodnjo snovi;

Slika 6 je shematski prikaz proizvodnje predoblike, skladno s Sliko 3, ki jo pripravimo s snovjo pripravljeno po postopku ki je prikazan na Sliki 4; in

Slika 7 je shematski prikaz proizvodnje predoblike, skladno s Sliko 3, ki jo pripravimo s snovjo pripravljeno po postopku, ki je prikazan na sliki 5.

PODROBEN OPIS PREDNOSTNIH UPODOBITEV IZUMA

Pozivajoč se na podrobnosti, ki so prikazan na slikah, je na Sliki 1 prikazana plastična posoda 10 za napitke in hrano, ki ima zunanjo nosilno steno 12, ki tvori strukturno plast, ki je narejena tako, da se zoperstavi mehanskim pritiskom, ki na posodo delujejo med postopanjem in uporabo. Zunanja stena 12 je prednostno pripravljena iz PET, ki se kopiči v reakcijskih produktih, kot so oligomeri, nereagirani monomeri in/ali ostale spojine, npr. acetaldehid (AA) in etilen glikol. Reakcijski produkti so prisotni v dovolj veliki količini, da zmanjšujejo povprečno molekulsko maso precej pod tisto, ki je zahtevana za uporabo plastenke.

V polimeriziranju snov, iz katere je zunanja stena 12 sestavljena, kot je pri izvedbi reakcije kondenzacije prej omenjenih produktov reakcije, ostaja absorbirana v masi po ohladitvi iz reakcijske temperature. Po ponovnem segrevanju, ki je lahko potrebno za tvorbo stene 12, kot oblikovanje v predoblike za plastenke, nekaj zgoraj omenjenih reakcijskih produktov, kot tudi ostalih neželjenih snovi, lahko postane mobilnih zaradi zmanjšane viskoznosti in tvorbe plinov in so zato sposobni potovati skozi stene ali ostale tvorbe, v skladu z gradientom topnosti in pritiska, ki nastaja zaradi segrevanja. Podoben problem se pojavi pri vključevanju drobcev s poškodovanih produktov, ki predstavljajo neželjene snovi, ki so sposobne potovati iz nosilne stene. Torej zgoraj omenjene snovi lahko težijo k prehodu iz stene 12 ali ostale mase, z difuzijo ali desorpcijo in v vsebino, ki jo obdaja stena 12, ko je stena 12 v neposrednem stiku z njo. Zaradi učinkov onesnaženja je to neželjeno. Ti pojavi so obširno opisani v objavljeni literaturi.

Pomemben primer tega pojava v sestavi plastenk je razviden iz proizvodnje polietilen tetraftalata, tu kasneje kot PET, ki se na široko uporablja za shranjevanje hrane in pijač in je prednostna plastika za uporabo v proizvodnji plastenk 10.

PET, uporabljan za plastenke za gazirane napitke, bi moral imeti povprečno molekulsko maso odgovarjajočo notranji viskoznosti (IV) v mejah med 0.7 in 1.2, odvisno od namena uporabe, kot je na primer za uporabo v direktnem stiku s hrano in pijačami. PET, polimeriziran do nivoja, ki je potreben, da obdrži to viskoznost, vsebuje manj zgoraj omenjenih neželjenih snovi, ki naj bi ovirale njihovo uporabo pri oblikovanju plastenk ali steklenic za hrano in pijačo. Glede na to, stena podobna steni 12, vendar podvržena temu postopku, ne kaže nikakršnih procesov migracije, opisanih zgoraj. To je eden izmed glavnih razlogov za podaljšanje kondenzacijske reakcije, ne glede na znaten porast stroškov. Drug razlog je, da dobimo mehanske lastnosti potrebne za določeno plastenko.

Kakorkoli že, veliko število plastenk ne zahteva mehanskih lastnosti nadalje polimeriziranega PET. Na primer, steklenice za gazirane napitke majhnega premera, kot 0.37 do 0.75 L steklenice, ne zahtevajo enako močnih snovi, kot večje plastenke. Torej lahko uporabimo PET, ki ima IV enak 0.70 in manjši, kjer ni učinka neželjenih snovi ali reakcijskih produktov, kot je AA na okus. Te snovi se desorbirajo iz stene PET plastenke v pijačo ali hrano. Med te snovi spadajo tudi ostali nereagirani monomeri in nevezani monomeri ali oligomeri, ki lahko difundirajo v hrano iz plastenke v količini, ki po zdravstvenih predpisih ni dovoljena.

V veliko primerih, za razliko od postopka opisanega v tem izumu, za proizvodnjo plastenke 10 uporabljamo drage postopke polimerizacije, zato, da se izognemo zgornjim neželjenim snovem.

Glede na Sliki 1 in 2, je uporaba PET polimeriziranega do manjšega nivoja, kot ima IV med 0.55 in 0.65, možna ob izolaciji plastenke 10 ali stene 12 z notranjo zaščitno steno 14, s katero je možno minimizirati ali izločiti snovi, kot je na primer AA, ki z vstopom v vsebino plastenke vplivajo na njen okus in vonj.

Notranja stena 14 prednostno vsebuje snov, ki je neprepustna za neželjene snovi, kot je AA in/ali ostali nereagirani monomeri in/ali oligomeri opisani zgoraj, kot primeri. Še posebej učinkovita in prednostna barierna snov je EVOH, ki je neprepustna za AA, čeprav ob stiku z vodo izgublja učinkovitost. Podobno ostale primerne snovi za notranjo steno ob stiku s plastenko ne zadržijo več njihovih željenih lastnosti.

Nadalje nekaj teh snovi ne moremo uporabiti v stiku z vsebino, ker lahko prav tako podležejo nekaterim spremembam. Prav tako se nekaj snovi, ki so dosegljive in primerne za namenjeno uporabo in neprepustne za AA, ne sprijema dobro z zunanjo steno 12, kar lahko daje nevšečne in neuporabne posode. Zato je najbolje uporabiti še dodatno plast.

Kot je prikazano na Sliki 2, je zunanja stena 14 pripravljena prednostno iz laminata 15, sestavljenega iz večih plasti, kjer ima vsaka svojo vlogo. Na primer, v primeru zunanje stene narejene iz PET, lahko zunanji steni 12 sledi tanka plast lepila 16, ki ji prednostno sledi barierna plast EVOH 18 in nato en za drugim plast poliolefina kot polipropilena (PP) in prednostno tanka plast trdne oblike PET 20 z nizko vsebnostjo acetaldehida, ki ščiti plast EVOH pred vodno vsebnostjo pijač ali hrane, so prikazani v pretirani debelini, zaradi preprostosti prikaza. Dodatni primeri snovi za barierne plasti so Selar Nylon (Blagovna znamka; Op. prev.)(proizvajalca DuPont), MDX6 Nylon (Blagovna znamka; Op. prev.) (proizvajalca Mitsubishi Chemicals), akrilonitratni polimeri, polietilen naftalat (PEN) in poliolefin vsebujoče snovi. Proizvodnja takšnih laminiranih struktur, kot s sočasnim iztiskanjem, je dobro poznana in na široko uporabljana.

Postopek za proizvodnjo plastenke 10 vključuje oblikovanje predoblike 22 z vpihovanjem, kot je prikazano na Sliki 3, kjer ima predoblika 22 že notranjo plast ali steno 24 in zunanjo plast 26, ki ustreza zunanji in notranji steni 12 in 14, plastenke 10 na Sliki 1. Notranja stena 24 je prednostno laminat 27, ki ima plasti 28, 30 in 32, ki ustrezajo laminatu 15 in plastem 16, 18 in 20, opisanim zgoraj. Sledi, da je predoblika 22 primarni člen, ki ga naredimo iz PET in vsebuje neželjene snovi, na katere se nanaša.

Znanih je nekaj postopkov za proizvodnjo oblikovanih predoblik, vključno s tisto, ki je opisana v U.S.Patentu Št. 4,149,645 in so uporabni v namene tega izuma. Kakorkoli že, pa so neprimerni za izkoriščanje vseh možnih zmanjšanjih stroškov, na katerih temelji postopek tega izuma, z uporabo stopenj PET, ki ga polimeriziramo do nižjega nivoja in z višjo vsebnostjo AA, kot normalno uporabljane stopnje, ki jih dodatno polimeriziramo in imajo nizko vsebnost AA.

Slika 4 ilustrativno prikazuje postopek za tvorbo vsaj prekurzorja 33 in predoblike 22. Nanašajoč se tudi na slike 1-3, PET prednostno polimeriziramo do IV v mejah med 0.55 in 0.65, v položaju Sl in prenesemo v iztiskač v položaju S2. Prenos iz postaje Sl v postajo S2, lahko izvršimo brez da bi se PET ohladil pod temperaturo iztiskanja ali prešel v ohlajeno in zdrobljeno obliko. Prednostno PET iztiskamo nekristaliziranega, kot ploščo 34, prilagojeno, da tvori steno 12, v substrat 36, kot je prikazano na Sliki 6, prilagojeno, da tvori laminata 15 in 27. Nanašajoč se na Sliki 4 in 6, substrat prednostno tvorimo s sočasnim iztiskanjem na postaji S3 in združimo s PET ploščo ali steno 12 iz postaje S2. Sestav, ki se tvori, damo nato v enoto, kjer se oblikuje s tlakom, v postaji S3, ki je opremljena, da tvori predoblike 22 ali njihove prekurzorje. Zadnja operacija v postaji S3 z imenom, je dobro znana in široko uporabljana, ponavadi pod oznako združeno termooblikovanje. Rezultati te operacije so prikazani v

Sliki 6, na kateri je nekaj bilo prekurzorjev 33 oblikovanih iz substrata ali laminata 36 in in PET plošče 34, za katerega je prej prikazano, da se od plošče loči s prirezovanjem. Po prirezovanju ostane preostanek ogrodja, ki ga lahko recikliramo brez ločevanja plasti.

Narejene so reference prekurzorja 33 in predoblike 22, ker zgornji postopek termooblikovanja ne daje vedno primerno vseh potrebnih lastnosti končne predoblike. Na primer, vratovi številnih predoblik morajo imetinavoj, zaradi česar je termooblikovanje nepraktično. V takem primeru prekurzor običajno naredimo s termooblikovanjem, to pomeni, da naredimo artikel enake teže in podobnih dimenzij, kot predoblika 22, oblikovan tako, da ustreza modelu, ki zagotavlja končne lastnosti, kot so na primer dimenzije in navoji. Te lastnosti lahko dosežemo s postopkom popravljanja, kot je na primer kompresijsko oblikovanje, glede na splošno znano prakso.

Prekurzor lahko ločimo od plošče 36 na tak način, da ne dobimo nič ostankov, kot z prirezovalnimi rezi po liniji 35, da pri prekurzorju dobimo štirikoten vrh, namesto okroglega.

Alternativna metoda za tvorbo predoblike 22 in plastenke 10 je prikazana na Sliki 5. PET produkt polimerizacije, to je plošča 34, ki jo dobimo na postaji Sl in laminat ali substrat 36, podobno, kot je prikazan na Sliki 6, prenesemo v iztiskač na postaji S5, opremljen s sočasno iztisnjevalnimi cevmi 40, kot je prikazano na Sliki 7.

Praksa sočasnega iztiskanja je dobro poznana. V tem primeru je cev sestavljena iz zunanje plasti, ki vsebuje ploščo 34 PET staljene faze ali drug polimer, ki ustreza zunanji steni 12 plastenke 26 predoblike 22 in notranji plasti, ki vsebuje laminat ali substrat 36, kot je opisan zgoraj in ustreza laminatu 15 notranje stene 14 plastenke 10 ali laminata 27 predoblike 22, ki se pojavi kot cev 40 iz postaje S5 v smeri postaje S6. V postaji S6, cev 40 prednostno podrazdelimo v dele cevi, kot je označeno s črtkanimi črtami Slike 7, ki tvori prekurzorjenarejene iz cevnih segmentov.

Naslendja alternativna metoda (ni ilustrirana) za nanašanje barierne smole v notranjost ali na površje plasti PET ali stene 12, za katero je značilno, da je barierna smola podobna tisti uporabljani z referencami diskusije vključitev Slik 4 in 5, lahko so-injicirano predobliko tvorimo po znani praksi ali glede na postopke opisane v zgoraj navedenem U.S.Patent No. 4,149,645. Barierno smolo lahko soinjiciramo v model skupaj s strukturno plastjo PET, ki vsebuje neželjene snovi, tako da barierna smola tvori najbolj notranjo plast predoblike in zavira sproščanje zgoraj omenjenih neželjenih snovi v vsebino plastenke.

Za vse vključitve opisane zgoraj, se lahko zgodi, da snov, ki je kot bariera najboljša, kot na primer pri izgubi ogljikovega dioksida pri gaziranih napitkih, je tudi dobra bariera za zaviranje prehoda AA, ali obratno, kot pri prednostnih vključitvah EVOH in tudi PEN in najlonov. V takih primerih, kot pri plastenki 10, substrat v obliki laminata 15, ki vsebuje notranjo steno 14, kaže dvojni učinek pri zadrževanju ene snovi v plastenki, medtem ko ovira prehod ostalih neželjenih snovi.

Potrebno je razumeti, da izum ni omejen na tu opisane in prikazane primere in ilustracije, ki imajo le namen prikaza najboljših načinov izvedbe tega izuma in ki dopuščajo modifikacije oblik, velikosti, razporeditve delov in podrobnosti operacije. Namen izuma je zajeti vse takšne modifikacije, ki so zajete v namenu in cilju tega izuma, kot je opisan s patentnimi zahtevki.

Claims (20)

1. Plastenka za hranjenje vsebine, značilna po tem, da se sestoji iz:

- nosilne stene (12), ki jo tvori polimerizirana plastika, ki vsebuje vsaj eno neželjeno snov, kot bistven del polimerizirane plasike, kjer omenjena plastika vsebuje preostale količine omenjene neželjene substance v količinah, ki so sposobne potovati iz omenjene plastike v omenjeno vsebino, ko je omenjena vsebina v stiku z omenjeno plastiko;

- zaščitne stene (14), pritrjene na omenjeno nosilno steno v položaju med omenjeno zaščitno steno in omenjeno vsebino, kjer je zaščitna stena narejena iz snovi, ki omejuje potovanje neželjene snovi iz omenjene nosilne stene v omenjeno vsebino; in

- kjer je omenjena plastenka oblikovana s pihanjem in ima omenjeno zaščitno steno nameščeno za stik z omenjeno vsebino.

2. Plastenka po zahtevku 1, značilna po tem, da se omenjena nosilna stena (12) tvori iz PET, z viskoznostjo manj kot 0.70, prednostno med 0.55 in 0.65 in kjer omenjen PET vsebuje acetaldehid v presežku 2 ppm.

3. Plastenka po zahtevku 1, značilna po tem, da omenjena zaščitna stena (14) vključuje nosilno snov izbrano iz skupine, ki jo sestavljajo EVOH, PEN in najlon.

4. Plastenka po zahtevku 1, značilna po tem, da je zaščitna stena laminat (15).

5. Plastenka po zahtevku 4, značilna po tem, da omenjeni laminat (15) vključuje plast EVOH in notranjo plast, ki jo sestavlja eden izmed PET z nizko vsebnostjo acetaldehida ter poliolefin, kjer je omenjena notranja plast nameščena tako, da je v stiku z vsebino in omenjeno vmesno plast EVOH ločuje od omenjene vsebine.

6. Plastenka po zahtevku 1, značilna po tem, da omenjena zaščitna stena (14) vključuje poliolefin.

7. Plastenka po zahtevku 1, značilna po tem, da omenjena nosilna stena (12) staljena faza smole, polimerizirana v staljenem stanju.

8. Plastenka po zahtevku 1, značilna po tem, da je omenjena nosilna stena (12) oblikovana iz PET, ki ni izpostavljen polimerizaciji v trdnem stanju.

9. Plastenka po zahtevku 1, značilna po tem, da je omenjena neželjena snov vsaj ena izmed sledečih: (1) etilen glikol, (2) monomer, iz katerega je omenjena plastika omenjene nosilne stene polimerizirana in (3) oligomer, ki se tvori med polimerizacijo plastike omenjene nosilne stene.

10. Plastenka po zahtevku 1, kjer je vsaj ena neželjena snov bistvena za reakcijo polimerizacije, značilna po tem, da omenjeno reakcijo polimerizacije izvedemo do nivoja polimerizacije, ki pušča omenjene preostale količine.

11. Postopek tvorbe plastenke za zadrževanje vsebine, značilen po tem, da je sestavljen iz sledečih korakov:

- zagotavljanja plastike, ki vsebuje vsaj eno neželjeno snov, ki je bistvena za plastiko, kjer omenjena plastika vsebuje preostale količine omenjene neželjene substance v količinah, ki so sposobne potovati iz omenjene plastike v omenjeno vsebino, ko je omenjena vsebina v stiku z omenjeno plastiko;

- kombiniranja omenjene plastike, ki vsebuje omenjeno preostalo neželjeno snov, z zaščitnim substratom in tvorba sestavine, kjer je omenjena zaščitna snov narejena iz snovi, ki omejuje potovanje omenjene neželjene snovi iz omenjene plastike v omenjeno vsebino;

- tvorbe omenjene sestavine v predmet (22), ki že ima predobliko; in

- oblikovanja omenjene predoblike z vpihovanjem, v omenjeno plastenko (10), kjer je omenjen zaščitni substrat nameščen za stik z omenjeno vsebino.

12. Postopek po zahtevku 11, značilen po tem, da je omenjena sestavina tvorjena v prekurzor, ki se tvori v predobliko.

13. Postopek po zahtevku 11, značilen po tem, da je omenjeni korak kombiniranja sestavljen iz enega izmed: (1) iztiskanja omenjene plastike v omenjen substrat, za tvorbo omenjene sestavine, (2) sočasnega iztiskanje omenjene plastike z omenjenim substratom, da se oblikuje omenjena sestavina v eni izmed oblik plošče in tube, in (3) sočasnega injiciranja omenjene plastike z omenjenim substratom.

14. Postopek po zahtevku 13, značilen po tem, da obsega polimerizacijo plastike, tako da omenjena plastika vsebuje omenjeno neželjeno snov, ki je bistvena za reakcijo polimerizacije, s tem, da reakcijo polimerizacije izvedemo do nivoja polimerizacije, ki pušča omenjene preostale količine.

15. Postopek po zahtevku 14, značilen po tem, da med omenjenimi koraki polimerizacije in iztiskanja, omenjeni postopek nadalje vključuje korak ohranjevanja omenjene plastike pri temperaturi, ki je primerna za omenjeni korak iztiskanja.

16. Postopek po zahtevku 11, značilen po tem, da je omenjeni zaščitni substrat laminat (15) in omenjeni postopek nadalje vsebuje korak sočasnega iztiskanja omenjenega laminata.

17. Postopek po zahtevku 16, značilen po tem, da omenjeni laminat vključuje plast EVOH in notranjo plast, ki vsebuje enega izmed PET z nizko vsebnostjo acetaldehida ter poliolefin in da je omenjena notranja plast prilagojena obliki, ki jo nameščena tako, da je z vsebino v stiku in ločuje vmesno plast EVOH od vsebine.

18. Postopek po zahtevku 16, značilen po tem, da je omenjeni laminat pregrada za acetaldehid in kjer je omenjena plastika PET, ki vsebuje acetaldehid v presežku 2 ppm.

19. Postopek po zahtevku 13, značilen po tem, da se med koraki iztisnjenja in oblikovanja tvorijo številne predoblike, kjer vsaka izmed mnogovrstnih predoblik nastaja iz dela preostalega dela omenjene sestavine, ki nadalje vsebuje korak čiščenja omenjenih mnogovrstnih predoblik od omenjenega preostalega dela sestavine.

20. Postopek po zahtevku 11, značilen po tem, da obsega polimeriziranje plastike, tako da plastika vsebuje omenjeno neželjeno snov kjer se omenjena polimerizacija izvrši do delne polimerizacije omenjene plastike, pri čemer polimerizacijo izvršimo do nivoja polimerizacije, ki pušča preostale količine omenjene neželjene substance, v količini, ki je sposobna potovati iz omenjene plastike v omenjeno vsebino, ko je omenjena vsebina v stiku z omenjeno plastiko.