SI9620049A

SI9620049A - Usedalna naprava za fluide, ki vsebujejo tekočino, plin in homogeni material, ter pripadajoča čistilna naprava in metoda za čiščenje odpadnih voda

Info

Publication number: SI9620049A
Application number: SI9620049A
Authority: SI
Inventors: Sjoerd Hubertus Jozef Vellinga
Original assignee: Paques B.V.
Priority date: 1995-04-10
Filing date: 1996-04-10
Publication date: 1998-02-28
Also published as: DE69603173T2; ATE181850T1; PL180591B1; NO316964B1; NO974576L; KR19980703756A; CN1080581C; NO974576D0; CA2217744C; AU686940B2; JPH10511893A; KR100232762B1; CZ286946B6; TR199701135T1; US5904850A; HK1018023A1; CN1181026A; ES2133950T3; DE69603173D1; EP0820335A1

Abstract

Predmet izuma je usedalna naprava (2) za fluide, ki vsebujejo tekočino, plin in homogeni material. Naprava (2) sestoji iz priprave za izliv tekočine (15),ki je nameščena tik ob vodnem nivoju fluida, in pripravo za dovajanje fluida na dno usedalne komore. V usedalni komori je eden ali več kotnih elementov (12) nameščenih s svojo podolžno osjo v takem kotu glede na vodni nivo, da lahko fluid, ki je dovajan na dno usedalne komore, teče poševno navzgor, prisilno po dnu najmanj enega kotnega elementa. Medtem se plinski mehurčki, ki so vsebovani v fluidu, zbirajo v slemenu (17) najmanj enega kotnega elementa. Plin, ki se zbira v slemenu najmanj enega kotnega elementa,lovi priprava za odvajanje plina (18) pod vodnim nivojem fluida. Prednostno se uporablja niz večih kotnih elementov (12), ki so razmeščeni poševno, prekrivajoče in vzporedno. Kotni elementi (12) so lahko nameščeni v kotu 60 stopinj glede na vodni nivo in je med njimi razmik prednostno 6 cm. Nadalje je predmet izuma čistilna naprava, ki spada k usedalni napravi te vrste, ter metoda za anaerobno čiščenje odpadnih voda s pomočjo usedalne naprave oziroma čistilne naprave po izumu.ŕ

Description

USEDALNA NAPRAVA ZA FLUIDE, KI VSEBUJEJO TEKOČINO, PLIN IN HOMOGENI MATERIAL, TER PRIPADAJOČA ČISTILNA

NAPRAVA IN METODA ZA ČIŠČENJE ODPADNIH VODA.

Predmet izuma je usedalna naprava za fluide, ki vsebujejo is tekočino, plin in homogeni material, ki sestoji iz:

usedalne komore, ki se s tem fluidom napolni in v kateri je za lovljenje plinskih mehurčkov nameščen najmanj en kotni element s slemenom, ki se nahaja nasproti navzdol usmerjeni odprti strani, priprave za izliv tekočine, ki je nameščena tik ob vodnem nivoju fluida, priprave za dovajanje fluida na dno usedalne komore, in priprave za odvajanje plina, ki iz usedalne komore odvaja plin, ki se je ujel pod kotnim elementom.

Znana je usedalna naprava take vrste, ki je opisana v patentnih dokumentih EP-A1-0,244,029 in EP-A1-0,193,999. Oba dokumenta opisujeta kotne elemente, ki so nameščeni vodoravno in so medsebojno prekrivajoče povezani ter nameščeni tako, da mejijo na zgornji rob fermentacijske komore, tako da nad njo tvorijo usedalno komoro. Kotni elementi lovijo plinske mehurčke, ki se dvigajo od fermentacijske komore, medtem ko se preostali fluid lahko dviga med kotnimi elementi. Z lovljenjem plinskih mehurčkov se zagotavlja, da je fluid v usedalni komori relativno miren glede na fluid v fermentacijski komori, slednji je namreč v io gibanju zaradi dvigajočih se plinskih mehurčkov. Dejstvo, da je fluid v usedalni komori relativno miren pomeni, da se delci, ki se v njem nahajajo, in jih je prinesel s seboj iz fermentacijske komore, lahko usedejo in med kotnimi elementi padejo nazaj v fermentacijsko komoro. Usedalne naprave, opisane v teh dveh dokumentih, pa imajo to pomanjkljivost, da se lahko, kadar pride do večjih vrtinčenj, mehurčki z lahkoto izmuznejo med kotnimi elementi in si utrejo pot v usedalno komoro, s čimer zavirajo usedanje v usedalni komori, Zlasti manjši plinski mehurčki se z lahkoto izmuznejo med kotnimi elementi.

Predmet tega izuma je med drugim, kako uspešno odpraviti zgoraj omenjene pomanjklivosti.

Poglavitni predmet tega izuma je, kako uspešno izvesti usedalno napravo, v kateri bo mogoče ločiti tekočino, plin in homogeni material tako, da se bo na vrhu usedalne naprave zbirala tekočina, ki bo v veliki meri brez homogenega materiala in prednostno tudi brez plina.

Ta cilj je v skladu z izumom dosežen tako, da je najmanj en kotni element s svojo podolžno osjo razmeščen na vodni nivo v takem kotu, da fluid, ki je dovajan na dno usedalne komore, teče poševno navzgor, prisilno po dnu najmanj enega kotnega elementa, medtem ko se plinski mehurčki, ki se v njem nahajajo, zbirajo v slemenu najmanj enega kotnega elementa, in tako, da priprava za odvajanje plina pod vodnim nivojem ujame plin, ki se je zbral v slemenu najmanj enega kotnega elementa.

Glede na to, da se fluid dovaja na dno usedalne naprave, tekočina pa izliva na vrhu usedalne komore, se v usedalni komori generira tok fluida navzgor. Poševno postavljeni kotni elementi zagotavljajo, da bo ta tok navzgor poševen. Med tem poševnim tokom fluida navzgor, se bodo v njem vsebovani plinski mehurčki zaradi svoje plezalne sposobnosti dvigovali bolj strmo kot preostali fluid in končno prišli v stik s poševno postavljenim kotnim elementom. Poševno postavljeni kotni element nato omogoča nadaljnje poševno dviganje plina v smeri slemena kotnega elementa. S tem ko plin, ki se je zbral v slemenu kotnega elementa, ujamemo pod vodnim nivojem, ta plin ne more spraviti v gibanje fluida na vodnem nivoju. Tako bo fluid na vrhu usedalne komore relativno miren in se bodo delci, ki se v njem še nahajajo, lažje odllagali. S poševno postavljenim kotnim elementom je mišljeno telo, katerega podolžna os zaradi poševne postavitve poteka v določenem kotu na vodni nivo (ali horizontalo) in katerega dno, gledano v navpični smeri glede na podolžno os, v tako imenovani diagonalni smeri, zaradi tvorbe kotnega elementa prav tako poteka v določenem kotu na vodni nivo (ali horizontalo). Sleme kotnega elementa se v tem primeru nahaja na višji strani dna, ki je v poševnem kotu v diagonalni smeri.

Nadaljnja prednost usedalne naprave po izumu je, da je pod poševno postavljenim kotnim elementom možno realizirati laminarni tok, ki pospešuje odlaganje delcev, vsebovanih v fluidu. Ta laminarni tok lahko dosežemo še zlasti zato, ker so plinski mehurčki, ki prekinjajo laminarni tok,, ločeni od fluida in ločeno odvajani, kot je opisano zgoraj.

Tukaj je treba poudariti, da so tako imenovane usedalne naprave s poševnimi ploščami že znane, in sicer se je uporabljalo več poševno postavljenih ravnih plošč v prekrivajoči se povezavi. Pri takih ploščah poteka dno, gledano v pravokotni smeri na podolžno os (t.j. v smeri is diagonalne osi plošče), vzporedno z vodnim nivojem (oz. horizontalo).

Take usedalne naprave s poševnimi ploščami so primerne za obdelavo fluidov, ki vsebujejo tekočino in delce. Če pa fluid vsebuje plin, bodo plinski mehurčki fluid, ki teče vzdolž plošč, še dodatno razgibali, s čimer bodo preprečevali delcem, vsebovanim v tem fluidu, da se usedejo, in bodo preprečevali laminarni tok.

Usedalna naprava po izumu v prednostni izvedbisostoji iz niza kotnih elementov, ki so razmeščeni poševno, medsebojno prekrivajoče in vzporedno. Tako je fluid prisiljen teči navzgor skozi vmesne prostore, ki se formirajo med soležnimi, prekrivajočimi se kotnimi elementi. Zaradi večjega števila kotnih elementov bo prišel plin, vsebovan v fluidu, hitreje v stik s ploščo in se nato zbral v slemenu, tako da bo moteči vpliv teh plinskih mehurčkov na odlaganje delcev prej prenehal.

Lovljenje in odvajanje plina, zbranega v slemenu(-ih) je možno izvesti na več različnih načinov. Za ta namen lahko na primer uporabimo obrnjen lijakast element, nameščen v slemenu na notranji strani kotnega elementa. Ozki izhod lijaka je v tem primeru lahko na primer povezan s cevnim podaljškom, ki poteka poševno navzgor vzdolž slemena in odvaja plin navzgor prek ločenega odvoda, s čimer se prepreči motenje fluida, ki je blizu vodnega nivoja. V skladu s prednostno izvedbo izuma lahko priprava za odvajanje plina zajema zbiralno cev, ki poteka pretežno vodoravno skozi slemena in ki ima na notranji strani kotnih elementov blizu slemen vhode za plin, ki imajo na primer obrnjene lijakaste elemente, is Po drugi enostavni izvedbi sestoji priprava za odvajanje plina iz zbiralnega kotnega elementa, ki poteka pretežno vodoravno skozi slemena. Tak zbiralni kotni element, ki se lahko po obliki ujema s poševnimi kotnimi elementi, je na splošno ožji od poševno nameščenih kotnih elementov. Prednost vodoravno potekajoče zbiralne cevi oz.

zbiralnega kotnega elementa je med drugim ta, da lahko zbiralna cev oz. kotni element hkrati služi za obešanje in medsebojno pozicioniranje poševnih kotnih elementov v usedalni komori. Če se uporabi zbiralni kotni element, ki poteka skozi slemena, je možno na enostaven način tudi zbirati in odvajati plovne delce. Z namestitvijo pretežno vodoravno potekajoče zbiralne cevi oz. zbiralnega elementa v rahlem nagibu glede na vodni nivo oz. horizontalo, se odvajanje v njem zbranega plina in vseh plavajočih delcev še pospeši.

Poševni kotni elementi usedalne naprave po izumu so običajno nameščeni v kotu 30° do 80° glede na horizontalo. Prednostno naj ima ta kot 55° do 65°. Če je kot prevelik, kotni elementi ne bodo ujeli dovolj plinskih mehurčkov iz fluida. Če je kot premajhen, je tok navzgor preveč oviran. Dopustna vrednost za ta kot bo v veliki meri odvisna od procesnih io pogojev in sestave fluida, ki ga želimo obdelati. Dokazano je, da daje kot okrog 55° do 65°, na primer okrog 60°, dobre rezultate v različnih procesnih pogojih in glede na različne sestave obdelovanega fluida.

Po prednostni izvedbi imajo kotni elementi v prerezu pretežno obliko črke V, s tem da lahko kot med obema krakoma meri okrog 100° do

130°, prednostno okrog 110° do 120°. Take kotne elementi v obliki črke V je možno enostavno izdelati iz dveh skupaj spetih plošč ali iz ene plošče, ki jo prepognemo na določen kot.

Laminarni tok med kotnimi elementi, v katerem se delci, vsebovani v fluidu, z lahkoto usedajo, je po izumu možno doseči, če so kotni elementi nameščeni v medsebojnih vodoravnih razmikih okrog 2 do 8 cm, prednostno okrog 6 cm.

Izum se nadalje nanaša na čistilno napravo, na primer za anaerobno čiščenje odpadnih voda, ki sestoji iz:

fermentacijske komore, usedalne naprave po izumu, ki je nameščena nad fermentacijsko komoro, razplinjevalne komore, ki se nahaja poleg usedalne naprave in je s predelno steno razdeljena na prvi prekat, ki je relativno bogat s plinom, in drugi prekat, ki je relativno siromašen s plinom, oba prekata pa sta medsebojno povezana na vrhu predelne stene, s tem da je razplinjevalna naprava po izumu opremljena z odvodom za plin, s plinom bogati prvi prekat povezan s fermentacijsko komoro, s plinom siromašni drugi prekat pa se odpira v dno usedalne komore usedalne naprave, ter ločevalne priprave, ki je nameščena med fermentacijsko komoro in usedalno komoro usedalne naprave, s tem da ločevalna priprava lovi plinske mehurčke, ki se dvigajo v fermentacijsko komoro in jih odvaja v prvi prekat komore za zbiranje plina, medtem ko delce, odložene v is usedalni komori, vodi nazaj v fermentacijsko komoro.

V fermentacijski komori je mulj, ki čisti odpadno vodo, ki jo v anaerobnem okolju dovajamo v fermentacijsko komoro. Pri tem se sproščajo dvigajoči plinski mehurčki, ki povzročajo močno premikanje fluida v fermentacijski komori, pri čemer se delci mulja in drugi delci vrtinčijo skozi fluid. Plinske mehurčke lovi ločevalna priprava in jih odvaja v prvi prekat razplinjevalne komore, ki je povezan s fermentacijsko komoro. V tem prvem prekatu se plinski mehurčki dvigajo, in zaradi visoke koncentracije plinskih mehurčkov nastaja v tem prvem prekatu tok fluida navzgor. Na vrhu razplinjevaIne komore lahko plin uhaja iz fluida, večji, plovni delci pa še naprej plavajo iz fluida. Izločeni plin in plavajoče delce je nato možno odvajati, pri čemer ostaja fluid, ki je siromašnejši s plinom in delci. Ta fluid, ki je siromašnejši s plinom in delci, nato vodimo naprej skozi drugi prekat, tako da doseže dno usedalne komore usedalne naprave. Dejstvo, da je fluid med vodenjem skozi drugi prekat podvržen gibanju navzdol, pomeni, da lahko del plinskih mehurčkov, ki jih fluid še vedno nosi s seboj, teče nazaj v nasprotni smeri, tako da uhaja iz fluida na vrhu razplinjevalne komore in se tam lahko odvaja. Nato fluid vodimo prek zgoraj opisane usedalne naprave, kjer lahko preostali plin naprej uhaja in se preostali delci lahko izločajo iz fluida. Izločeni delci padejo nazaj na dno usedalne naprave in si poiščejo pot na ločevalno pripravo med fermentacijsko komoro in usedalno komoro. Od tod je možno odložene delce voditi nazaj v fermentacijsko komoro. S pomočjo take is čistilne naprave je možno zelo dobro očistiti odpadne vode, kot je na primer odpadna voda iz pivovarn ali odpadna voda, ki vsebuje mulj. Zato se fermentacijski komori lahko dodajo različne vrste bakterij in sredstev, odvisno od vrste odpadne vode. V fermentacijski komori se lahko nahaja bio masa oz. mulj za anaerobno oz. aerobno čiščenje odpadnih voda. Pri

2o čistilnih napravah take vrste uhajajoči plin običajno vsebuje O₂, CO₂, H₂, in sicer same, v mesebojni kombinaciji ali v kombinaciji z drugimi plini.

Po zelo prednostni izvedbi sestoji ločevalna priprava po tem izumu iz pretežno vodoravno nameščenih plinskih kotnih elementov, ki so razmeščeni eden poleg drugega tako, da se nekoliko prekrivajo s spodnjimi konci, tako da je med spodnjimi konci in soležnimi plinskimi kotnimi elementi navpična reža, ki omogoča vodenje delcev, odloženih v usedalni komori, nazaj v fermentacijsko komoro.

Kot plinske kotne elemente se lahko uporabi večje število plinskih kotnih elementov, znanih iz prejšnjega stanja tehnike. Zlasti se je treba sklicevati na tiste plinske kotne elemente, ki so nameščeni nad fermentacijsko komoro in so znani iz evropskih patentnih prijav EP-A10,193,999 in EP-A1-0,244,029 vložnika, katerega plinski kotni elementi so io s tem, ko se nanje sklicujemo kot na del te patentne prijave, vanjo vključeni.

Izum se nadalje nanaša na metodo za anaerobno ali aerobno čiščenje odpadnih voda s pomočjo naprave po izumu.

V nadaljevanju bomo izum podrobneje obrazložili na podlagi is priložene slike. Čistilno napravo po izumu bomo ponazorili s pomčjo izvedbenega pimera in slik, od katerih kaže:

slika 1 čistilno napravo po izumu v shematskem prikazu v perspektivi;

slika 2 delno povečano sliko 1 v shematskem prikazu v stranskem pogledu;

slika 3 prerez III-III s slike 2;

slika 4 detajl s slike 1, s tem da so kotni elementi 12 nameščeni na drugačen, alternativen način, in slika 5 pot, ki jo napravi dvigajoči se plinski mehurček v usedalni napravi, v shematskem prikazu.

Številke kažejo čistilno napravo 1 po izumu, natančneje s pripadajočo usedalno napravo 2 po izumu.

Čistilna naprava sestoji iz reakcijske komore, na primer fermentacijske komore 3, nad katero je nameščena usedalna naprava 2. io Fermentacijska komora 3 in usedalna naprava 2 sta med seboj ločeni s pomočjo ločevalnih kotnih elementov 4 (prikazanih čisto shematsko), kot so znani iz patentnih dokumentov EP-A1-0,244,029 in EP-A1-0,193,999 (vključenih v to prijavo s sklicevanjem). Čistilna naprava nadalje sestoji iz razplinjevalne komore 5, ki jo sestavljata prvi prekat 6 in drugi prekat 7, ki is sta med seboj ločena s poševno predelno steno 8. Na vrhnji strani te predelne stene 8 prehajata prekata 6 in 7 drug v drugega. Na vrhu razplinjevalne komore se nahaja odvod za plin 9 in razpršilna naprava 10 za raprševanje vode z namenom, da bi plinske mehurčke, ki se držijo plavajočih delcev, od teh delcev ločili. Na vrhu razplinjevalne komore je

2o na nivoju vode 23 prav tako odvod (ki ni predstavljen na sliki) za plavajoče delce.

Usedalna naprava 2 sestoji iz večjega števila kotnih elementov 12 v obliki črke V, ki so postavljeni poševno v kotu 60° glede na vodni nivo fiuida. Vsak kotni element 12 ima navzdol usmerjeno odprto stran 13 in nasproti ležeče sleme 14. Kot β med krakoma kotnega elementa je po izumu okrog 110°. Na vrhu usedalne komore usedalne naprave je tik ob vodnem nivoju 11 fiuida nameščena priprava za izliv tekočine v obliki prelivnih lukenj 15. Te prelivne luknje 15 so povezane z odtokom 16. Vodoravni razmik Z med dvema soležnima poševnima kotnima elementoma znaša okrog 6 cm. Poševni kotni elementi 12 so medsebojno razvrščeni s pomočjo pretežno vodoravno potekajočega zbiralnega kotnega elementa 17 v obliki črke V in so s pomočjo teh kotnih elementov io 17 obešeni v usedalni komori usedalne naprave. Zbiralni kotni element 17 poteka skozi slemena 14 vrste zaporednih, med seboj delno se prekrivajočih kotnih elementov 12. Tik pod slemenom zbiralnega kotnega elementa 17 so v slemenih poševnih kotnih elementov 14 izvedeni prehodi 18 za prevajanje zlasti plinastega fiuida. Zbiralni kotni element 17 is je prednostno nekoliko poševno nagnjen proti razplinjevalni komori 5 in se odpira v razplinjevalno komoro 5. Plini, ki se zberejo pod zbiralnim kotnim elementom 17, in plavajoči delci se nato avtomatsko odvajajo v razplinjevalno komoro.

V ponazorjenem primeru sestoji ločevalna priprava 4 iz enega celega kotnega elementa 30 in dveh polovičnih kotnih elementov 19, nameščenih poleg slednjega, ki ga nekoliko prekrivata. Spodnji konci kotnih elementov 30 in 19 so nameščeni tako, da se prekrivajo na tak način, da nastane navpična reža 20, ki jo omejujeta spodnji konec kotnega elementa 19, ki se nahaja zgoraj, in vrhnja stran kotnega elementa 18, ki se nahaja spodaj. Prek te reže 20 lahko delci in fluid tečejo nazaj v fermentacijsko komoro 3 pod njo.

Zgoraj opisana čistilna naprava kot celota deluje takole: s V fermentacijski komori 3 se na primer nahajajo bio masa, bakterije, oporni material za le-te, mulj in drugi delci. Odpadno vodo dovajamo v fermentacijsko komoro prek priprav (ki niso prikazane), prednostno kontinuirano. Bakterije oziroma druga sredstva, ki se nahajajo v fermentacijski komori, čistijo odpadno vodo, pri čemer se sproščajo plini, io kot so O₂, CO₂, H₂. Sproščanje plinov spravi fluid v fermentacijski komori v močno gibanje, zaradi česar začnejo delci, ki se nahajajo v fermentacijski komori, plavati naokrog. Večino dvigajočih se plinskih mehurčkov ulovijo kotni elementi v ločevalni pripravi 4. Kot kažeta puščici 21 in 22, se ta, ujeti plin vodi v prvi prekat 6 razplinjevalne komore 5. Tukaj se plin še naprej dviga, s čimer povzroča tok fluida navzgor. Zato bo fluid iz fermentacijske komore 3 voden navzgor, pri čemer bo odnašal s seboj mnoge delce, ki so v njem vsebovani. Večji plinski mehurčki bodo zapustili fluid na vrhu razplinjevalne komore 5 in se bodo lahko odvajali prek odvoda za plin 9. Plovni delci, ki jih fluid nosi s seboj iz fermentacijske komore 3, bodo na koncu zaplavali na vodnem nivoju 23 na vrhu razplinjevalne komore. Te plavajoče delce nato odvedemo, in plinske mehurčke, ki se jih držijo, pa lahko sprostimo s pomočjo razpršilne naprave 10.

Zaradi plina, ki se dviga iz fermentacijske komore in iz ločevalne priprave 4, nese fluid še naprej poševno navzdol skozi drugi prekat 7 na dno usedalne naprave 2, kot kaže puščica 24. Ko fluid teče navzdol skozi drugi prekat, se lahko del plina, ki je še vedno navzoč v fluidu, dviga v obliki mehurčkov v nasprotni smeri toka in se zbira na vrhu razplinjevalne komore 5, od koder ga je potem možno odvajati prek odvoda za plin 9. Kot kaže puščica 25, bo del fluida z dna usedalne naprave 2 tekel nazaj prek rež 20 v fermentacijsko komoro, s seboj pa bo lahko nesel delce, odložene v usedalni napravi 2. Kot kaže puščica 27, bo drugi del fluida io prisiljen teči vzdolž poševno nameščenih kotnih elementov 12, nakar se bo na vrhu usedalne naprave fluid končno izlil iz čistilne naprave prek prelivnih lukenj 15.

Med tem prisilnim tokom fluida navzgor po dnu poševno nameščenih kotnih elementov 12 se bo ustvaril laminarni tok, v katerem is se bodo težji delci, ki se še vedno nahajajo v fluidu, z lahkoto odložili. Tisti plinski mehurčki, ki so še vedno prisotni v fluidu in ovirajo laminarni tok, ter lažji, plovni delci se bodo dvigali navpično oziroma v vsakem primeru bolj strmo kot sam fluid, zaradi dvigovalne sile navzgor, ki jo pri tem srečajo. Ti mehurčki in lažji delci so nato prisiljeni v stik s poševno stranjo kotnega elementa in jih bo ta poševna stran kotnega elementa vodila na sleme 14 omenjenega kotnega elementa. Vzdolž notranje strani tega slemena 14 se bodo nato plin in lažji delci naprej dvigovali, dokler se ne bodo ujeli v pripravi za odvajanje plina, ki je nameščena pod vodnim nivojem 11, in ima v našem primeru obliko pretežno vodoravno nameščene zbiralnega kotnega elementa 17. Plin in lažji delci se zbirajo v zbiralnem kotnem elementu 17 in tečejo prek odprtin 18 po dnu zbiralnega kotnega elementa 17 v razplinjevalno komoro 5, kjer se lahko plin odvaja naprej prek odvoda za plin 9, lažji delci pa prek odvoda zanje (ki ni prikazan). Fluid nad zbiralnim kotnim elementarni 7 je skoraj popolnoma brez plina in lažjih, plovnih delcev, s čimer se pospešuje nadaljnje usedanje težjih delcev, ki se še vedno nahajajo v fluidu. Vrhnja plast fluida v usedalni napravi, t. j. tista plast fluida, ki se nahaja tik ob io vodnem nivoju 11, bo imela zelo majhno vsebnost delcev, ki plavajo skoznjo. Ta fluid, ki ima zelo nizko vsebnost delcev, se lahko izliva naprej kot očiščen fluid prek prelivnih lukenj 15 in odvodov 16.

Seveda je možno usedalno napravo po izumu uporabiti na več različnih načinov. Uporaba v kombinaciji s čistilno napravo, ki je tukaj is predstavljena, je prednostna, vendar nikakor ni edina možna. Poleg tega mora biti jasno, da so lahko različne tudi smeri, v katerih je (so) kotni element (i) 12 poševno nameščen (i). To se pravi, da so kotni elementi 12 glede na sliki 1 in 2 lahko poševno nagnjeni na desno (namesto poševno na levo, kot je prikazano), ali poševno naprej ali poževno nazaj, možne pa so tudi vmesne variante.

Slika 4 kaže eno varianto izvedbe usedalne naprave po izumu. Bistvena razlika s slikami 1-3 je v tem, da so poševno postavljeni kotni elementi 12 na slikah 1-3 zavrteni za 180° glede na svojo poševno potekajočo podolžno os in so na sliki 4 pokazani kot kotni elementi 112. Kotni elementi 112 ležijo s svojimi podolžnimi stranskimi robovi tesno ob stranskih stenah 120 usedalne komore 2. Vsak kotni element 112 sestoji iz dveh odprtih, navzdol obrnjenih stranic 113 in dveh slemen 114. Slemena 114 v tem primeru potekajo vzdolž stranskih sten 120 usedalne komore. Namesto zbiralnega kotnega elementa 17 v obliki črke V, ima vsako sleme 114 poševno, pretežno vodoravno potekajočo ploščo 117, ki se z zgornjim robom naslanja na stransko steno 120 usedalne komore 2. V izvedbenem primeru po sliki 4 tako vsak kotni element 112 (v obliki črke V) tvori dva kotna elementa.

Slika 5 kaže detajl s slike 4, in sicer pot plinskega mehurčka v usedalni napravi po izumu. V območju 121 se plinski mehurček dviga pretežno navpično, dokler ne pride v stik s kotnim elementom 112. V območju 122 je nato plinski mehurček voden po dnu kotnega elementa 112 na sleme 114. Ko je prispel v sleme 114, je plinski mehurček voden po dnu slemena 114 do zbiralnega kotnega elementa 117 (območje 123), nato pa odveden prek zbiralnega kotnega elementa 117 (območje 124).

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Usedalna naprava (2) za fluide, ki vsebujejo tekočine, pline in homogene materiale, ki sestoji iz:

usedalne komore, ki se napolni s fluidom, priprave za izliv tekočine (15), za izlivanje tekočine iz usedalne komore, nameščene tik ob vodnem nivoju (11), priprave za dovajanje (7) fluida na dno usedalne komore, vrste poševnih kotnih elementaov (12; 112), od katerih ima vsak sleme (14; 114), ki se nahaja nasproti navzdol usmerjene odprte strani (13; 113) in poteka vzdolž kotnega elementa, s tem daje niz kotnih elementov (12; 112) nameščen v usedalni komori in razmeščen prekrivajoče in vzporedno s svojimi podolžnimi osmi v takem kotu na horizontalo, da fluid, ki je dovajan na dno usedalne komore, teče poševno navzgor, prisiljeno po spodnji strani poševnih kotnih elementov (12; 112), medtem ko se plinski mehurčki, ki se v njem nahajajo, zbirajo v slemenih (14; 114) poševnih kotnih elementov (12; 112), priprave za odvajanje plina (17; 117) za lovljenje plina, ki se zbira v slemenih (14; 114) poševnih kotnih elementov (12;

112) in odvajanje omenjenega ujetega plina iz usedalne komore, označena s tem, da priprava za odvajanje plina vsebuje zbiralni kotni element (17; s 117), ki poteka pretežno vodoravno skozi slemena (14; 114) poševnih kotnih elementov (12; 112) in je nameščen pod vodnim nivojem (11).
2. Usedalna naprava po zahtevku 1, io označena s tem, da je zbiralni kotni element (17; 117) nameščen v rahlem nagibnem kotu glede na horizontalo.
3. Usedalna naprava po zahtevku 1 ali 2,

15 označena s tem, da so poševni kotni elementi (12; 112) obešeni v usedalni napravi in medsebojno pozicionirani s pomočjo zbiralnega kotnega elementa (17; 117).

20
4. Usedalna naprava po enem od prejšnjih zahtevkov, označena s tem, da je v slemenu(-ih) (14; 114) vsakega poševnega kotnega elementa (12; 112) tik pod slemenom zbiralnega kotnega elementa (17; 117) narejen prehod (18; 118).
5 5. Usedalna naprava po enem od prejšnjih zahtevkov, označena s tem, da poševni kotni elementi (12; 112) segajo nad vodni nivo (11).
6. Usedalna naprava (2) po zahtevku 1, io označena s tem, da so poševni kotni elementi (12; 112) nameščeni z medsebojnim vodoravnim razmikom Z, ki znaša 2 do 8 cm, prednostno okrog 6 cm.
7. Usedalna naprava (2) po enem od prejšnjih zahtevkov,

15 označena s tem, da so poševni kotni elementi (12; 112) nameščeni v kotu 30° do 80° glede na horizontalo, prednostno v kotu 55° do 65°, na primer 60°.
8. Usedalna naprava (2) po enem od prejšnjih zahtevkov,

20 označena s tem, da so poševni kotni elementi (12) v prerezu pretežno oblikovani v obliki črke V, s tem da lahko kot β med obema krakoma meri okrog 100° do 230°, prednostno okrog 110° do 120°.
9. Čistilna naprava (1) za na primer aerobno ali anaerobno čiščenje odpadnih voda, označena s tem,

5 da je sestavljena iz:

reakcijske komore (3), kot je na primer fermentacijska komora, usedalne naprave (2) po enem od prejšnjih zahtevkov, ki je nameščena nad reakcijsko komoro (3), io - razplinjevalne komore (5), ki se nahaja poleg usedalne naprave (2) in je s predelno steno (8) razdeljena na prvi prekat (6), ki je relativno bogat s plinom, in drugi prekat (7), ki je relativno siromašen s plinom, s tem da sta oba prekata medsebojno povezana na vrhu predelne stene (8), in je razplinjevalna komora (5) po izumu is opremljena z odvodom za plin (9), s tem da je s plinom bogati prvi prekat (6) povezan s fermentacijsko komoro, s plinom siromašni drugi prekat (7) pa se odpira v dno usedalne komore usedalne naprave (2), in ločevalne priprave (4), ki je nameščena med reakcijsko

20 komoro (3) in usedalno komoro usedalne naprave (2), s tem da ta ločevalna priprava (4) lovi plinske mehurčke, ki se dvigajo v reakcijski komori (3) in jih odvaja v prvi prekat (6) plinske zbiralne komore (5) ter vodi delce, ki so se odložili v usedalni komori, nazaj v reakcijsko komoro (3).
10. Čistilna naprava po zahtevku 9,

5 označena s tem, da ločevalna priprava (4) vsebuje pretežno vodoravno nameščeni plinski kotni elementi (19, 30), ki so razporejeni drug ob drugem tako, da se s spodnjimi konci nekoliko prekrivajo, tako da je med spodnjimi konci soležnih plinskih kotnih elementov (19, 30) navpična io reža (20), ki omogoča vodenje delcev, odloženih v usedalni komori, nazaj v reakcijsko komoro (3).
11. Čistilna naprava po zahtevku 9 ali 10, označena s tem, is da je zbiralni kotni element (17; 117) razmeščen tako, da eden od njegovih koncev sega v razplinjevalno komoro (5).
12. Usedalna naprava oziroma čistilna naprava po enem od zahtevkov od 1 -8 oziroma od 9-11,

20 označena s tem, da je uporabna za anaerobno čiščenje odpadnih voda.
13. Usedalna naprava po enem ali več zahtevkih od 1-8, označena s tem, da je uporabna za ločevanje fluidov, ki vsebujejo tekočino, plin in homogeni material, s tem da vsebuje homogeni material lažje, plovne delce.