SI9400117A - Device and method for performing external surface work on ship's hull - Google Patents

Description

Izum se v splošnem nanaša na ustvaritev sklenjene ograde, ki omogoča uravnavati atmosfero znotraj ograde in dopušča gospodaren pristop z odri do in prekrivanje izpostavljenih površin trupov ladij raznih konfiguracij tako ko gre za objekt v plovnem stanju in ko gre za objekt v suhem doku med fazami abrazivnega čiščenja, pleskanja s prho in uparjanja topil v postopku prekrivanja, tako da se v obsegu, ki je praktično možen, povsem zadosti zahtevam ZDA-zakonov Clean Air Act (Zakon o čistem zraku) in Clean WaterAct (Zakon o čistih vodah).

Predloženi izum se nanaša na napravo in postopek za površinsko delo, kot je čiščenje in pleskanje, na izpostavljenih zunanjih površinah ladijskih trupov, ki predstavljata izboljšavo naprav in postopkov, ki so razkriti v ZDA-patentu US 5,211,125 (slovenski ekvivalent: SI 9200280) (nosilci pravic: Garland et al.), izdanem 18. maja 1993, in v drugi, sovisni patentni prijavi v ZDA, ki sta jo vložila Goldbach et al. (slovenski ekvivalent: SI 9300588). Na ta dva spisa se tu sklicujemo kot na vira, iz katerih so znani izhodiščni napravi in postopka.

Za potrebe razkritja izuma se zgoraj omenjeni ZDA-patentni prijavi (oziroma njuna slovenska ekvivalenta) tu vključujeta kot referenci.

Trupi ladje so zelo razsežni in imajo zamotan obris tako v navpični kot v vodoravni smeri. V svetovni pojavnosti ladij najdemo zelo veliko število raznih velikosti in oblik.

Prekrivanje zunanjosti ladij terja uporabo naprav za abrazivno čiščenje za pripravo površin in naprav za pleskanje za nanos sredstva (barve). Tako pihalne naprave kot tudi pleskalne naprave je treba dovesti v neposredno bližino odseka trupa, kjer delajo. Ne pihalne naprave ne pleskalne naprave ne morejo svoje delo opravljati na površini trupa, ki bi bila večja od 75 ft² (7 m²), ne da bi se morala premakniti ali se premikati na drugo mesto.

V prejšnjih časih so za potrebe premikanja delavcev od mesta do mesta okoli ladijskega trupa ladjo okoli in okoli obodrali.

Prav tako so v prejšnjih časih zunanjost trupa nad gladino vode najpogosteje prekrivali v plovečem stanju ladje. Uzakonitev v ZDA čistih voda pa splošno velja in je kot taka odpravila to prakso, saj je pri prekrivanju tega polja ladje v plovečem stanju prihajalo do odlaganja v vodo znatno več porabljenega abrazivnega sredstva in pokrivne barve v obliki prhe kot v primeru prekrivanja v suhem doku.

V bližnji preteklosti so potrebno gibanje delavcev dopolnili z uporabo osebnih dvigal. Običajno osebno dvigalo obsega odrno košaro, pritrjeno na roki, ki ima to možnost, da se hidravlično dvigne, raztegne in zavihti; pri tem je ta roka pritrjena na vozu, ki ga poganja motor z notranjim zgorevanjem. Voz ima to lastnost, da se lahko premika od mesta do mesta po vodoravni površini.

Iz še bližnje preteklosti so znani napori, da bi pri abrazivnem čiščenju delavca v košari pri osebnem dvigalu zamenjali z v okrovu spravljeno glavo pihalne pištole, ki more abrazivno sredstvo loviti, ga čistiti in ponovno uporabiti. Ta pristop pa se je zaradi stroškov nakupa in obratovanja naprave poleg težav z delovanjem naprav, kakršne so bile dejansko na voljo, slabo uveljavil.

Ker so ladje zelo razsežne posode, ki delujejo na razsežnih vodah, se le-te gradijo in popravljajo z uporabo suhih dokov domala vedno neposredno ob razsežnih vodah.

Onesnaženje teh razsežnih voda, vključno Velikih jezer (jezer med ZDA in Kanado; op. prev.), rek, morij, zalivov in oceanov, je vse bolj postajalo skrb družb po svetu zaradi negativnega učinka tega onesnaženja na rastlinski in živalski svet, kije odvisen od teh voda. Ta skrb je rasla vzporedno s tem, ko so se ljudje v čedalje večji meri začeli odločati za uporabo teh voda za rekreacijo s plavanjem in čolnarjenjem kot tudi za življenje neposredno ob njih v hotelih, hišah, apartmajih in kondominijih.

Abrazivno pihalno čiščenje ladijskega trupa neizogibno ustvarja opazno količino materiala v obliki delcev, običajno prahu, sestavljenega delno iz manjših delcev abrazivnega medija, ki se pojavi kot okrušek pri pnevmatskem udarjanju ob ladijski trup, delno pa iz majhnih delcev ladijskega premaza in jekla, ki se odstrani z abrazijo. Medtem ko ta prah trenutno uradno ni obravnavan kot nevaren, pa je on vsekakor nezdrav za ljudi in vsebuje strupe v očitno nenevarnih količinah.

Ker se del tega prahu neizbežno piha nad sosedno vodo, pridejo majhne količine teh strupov v vodo. Nadalje, če velik odstotek uporabljenega abrazivnega sredstva, ki se nabere na tleh suhega doka, ni tekoče pospravljen, se sledovne količine strupov izlužijo med dežjem ali iz drugih virov vode, ki se uporabljajo pri popravljanju ladij, in se s pomočjo drenažnega sistema suhega doka nabirajo v veliki vodi. Preko drenažnega sistema suhega doka se lahko v sosedno veliko vodo na podoben način vnašajo strupeni produkti zemeljskega olja, ki vsebujejo goriva, maziva in masti, ki se pojavljajo v zvezi z operacijami z uporabo osebnih dvigal, viličnih dvigal in kompresorjev.

Veljavna pravila, po katerih se izvaja zakon Clean WaterAct, nalagajo bolj stroge ukrepe glede onesnaževalcev v izlivu nevihtne vode. Ta pravila obsegajo pogoj, da se bodisi onesnaževalci odpravijo ali se izliv nevihtne vode suhega doka zbere in očisti, pri čemer gre za postopek, ki glede na količino vode, za kakršno pri tem gre, tekoče ni izvedljiv.

Za ladjo je značilno, da ima veliko količino zunanje mehanske opreme. Ta oprema, katere popravljanje in nakup sta draga, je podvržena raznim poškodbam, če vanjo vdre prah od abrazivnega pihalnega čiščenja, ki je kot tak zelo abraziven. To mehansko opremo, ki vsebuje notranje ventilacijske sisteme, je treba med abrazivnim pihalnim čiščenjem provizorično prekriti z zaščitnim pokrivalom. To začasno prekritje ovira delovanje notranjega ventilacijskega sistema, medtem ko poteka abrazivno pihalno čiščenje, kar povzroča neugodje članov posadke ladij, ki so zunaj, kot tudi delavcev znotraj ladje.

Dejansko vsa oprema, ki se tekoče rabi za abrazivno pihalno čiščenje, ima mehanske sestavne dele. Ta vsebuje zračne kompresorje, osebna dvigala, viličarska dvigala, zbiralnike prahu in žerjave, ki spadajo k suhemu doku. Ker oprema mora delovati med abrazivnim pihalnim čiščenjem, ne more biti zaščitena. Ona zato povzroča zelo visoke vzdrževalne stroške, obsežna zastojna obdobja in ima skrajšano obratovalno dobo.

Prekritja vodoravnih površin suhega doka vzdržijo le malo časa, ker se obrabijo kot posledica kombinacije porabljenega abrazivnega sredstva in gibanja vozil in oseb, vključno tisto v zvezi z lopatenjem in pometanjem.

Delavci, ki se prosto lotevajo zunanje zgradbe ladje in/ali se lotevajo nalog, v katere niso vključeni mehanski deli ladje, so razrvani, manj učinkoviti in izpostavljeni respiratornim in očesnim obremenitvam, če se hkrati izvaja abrazivno pihalno čiščenje. Podobno so prizadeti delavci in ladijsko osebje, ki potuje skozi oblak abrazivnega prahu v ladjo in iz nje.

Večina ladij obratuje v korozivnem okolju slane vode/prhe. Zato so najpogostejši pomorski premazi na topilu osnovani vinili in epoksiji. Nekateri pomorski premazi vsebujejo cink ali baker. Medtem ko se ti premazi nanašajo, se odvečna prha pogosto piha v sosedno veliko vodo. Taista odvečna prha se lahko nabira na sosednih čolnih, zgradbah, obrežnih kavarnah in vozilih, pri čemer nastaja draga škoda in vznemirja se javnost. Celo del odvečne prhe, ki pristane na tleh suhega doka, lahko najde pot v sosedne vode, ker se sprime s prahom ali z delci umazanije na tleh suhega doka, ki se sperejo z vodo preko drenažnega sistema suhega doka.

Topila za premaze, ki ne bazirajo na vodi, kakršna so običajna pri pomorskih prevlekah, medtem ko se uparjajo, v procesu sušenja premaza sproščajo v atmosfero hlapljive organske spojine (VOCi - volatile organic compounds). Zadevne oblasti čedalje bolj izražajo skrb, da ti VOCi škodujejo okolju. Čeprav emisije VOCov iz pomorskih premazov niso vidne za javnost, pa so predmet naraščajočega nadzora oblasti, in slednjič se bo zgodilo, da jih bo treba zmanjšati. Edini običajni način za razkritje teh nevidnih VOCov je, zajeti zrak, v katerega so se le-te sprostile, in nato ta zrak obdelati v peči za sežiganje VOCov.

Najboljše gospodarske prakse, ki se običajno uporabljajo za zmanjšanje na minimum količine abrazivnega prahu in odvečne prhe premaza, ki se piha čez obseg suhega doka, vsebujejo namestitev zavese čez vsak konec suhega doka, izvajanje abrazivnega pihalnega čiščenja samo v smeri dol, uporabo opreme za razprševanje premaza brez pomoči zraka in prenehanje z delom, ko hitrosti vetra postanejo višje od vnaprej postavljene mejne vrednosti. Vseeno pa te prakse dopuščajo, da opazen odstotek po zraku letečega abrazivnega prahu in odvečne prhe premaza piha ven čez obseg suhega doka. Razen tega ti delci ne store ničesar za zmanjšanje številnih drugih negativnih vplivov na proces prekrivanja ladje.

Nedavno je nekaj ladjedelnic pričelo ladje pokrivati s ponjavo proti vremenu dol od krova do zgradbe doka z zelo širokimi materialnimi pasovi. Ta material mora biti nekoliko porozen, da se v vetru ne scefra. Vzdržljivost teh širokih pasov pa je zaradi poškodb od vetra, premikanja z rokami, zadevanja blodečih delcev abrazivnega sredstva in drugih pojavov, ki se pojavljajo v težkem industrijskem okolju, kakršno prevladuje v samih ladjedelnicah, vendarle kratka. Zaradi osnovnega stroška ponjavnega materiala samega, kratke dobe vzdržljivosti le-tega v ladjedelniškem okolju, stroškov vgraditve, odstranitve, dela z njim in shranjevanja le-tega je ta pristop zelo drag. Medtem ko gre pri tem pristopu še celo za več z zrakom pomešanega abrazivnega prahu in odvečne prhe premaza znotraj obrisa suhega doka kot pri trenutno sprejetih najboljših poslovnih praksah, pa nekaj tega še vedno uide skozi nujno porozni material in skozi stike, kjer se trakovi materiala prekrivajo. Razen tega ta pristop le malo prispeva k rešitvi številnih drugih negativnih pojavov v zvezi s procesom prekrivanja ladij in ne stori nič za zmanjšanje KOC-emisij.

Obstaja neka druga tehnologija, ki zmanjšuje prah od peskanja, namreč tehnologija pihalnega čiščenja s podtlakom. Ta proces pa je zelo počasen in zelo drag, gledano z vidika opreme in delovne sile, in ne ubada se s problemi pleskanja, vključno presežek prhe in KOC-emisije.

Z vidika pristopov za reševanje številnih problemov, združenih s prekrivanjem ladij, pa najsi je oziroma utegne biti proces prekrivanja drag, kolikor pač je, je glavnina stroškov zvezana z vprašanjem hitrosti, s katero se ladja lahko prekrije ali obnovitveno prekrije. To je slučaj zaradi dnevne amortizacije in delovnih stroškov suhega doka, nastalih z dvigom ladje iz vode za potrebe obnovitvenega prekritja (dnevno US$ 5.000,00 do 20.000,00), in z ladjo samo, ki je med obnovitvenim prekrivanjem vzeta iz obratovanja (dnevno US$ 10.000,00 do 100.000,00). Ti stroški opozarjajo, da je ne glede na rešitve, ki so razvite za rešitev obstoječih problemov z abrazivnim pihalnim čiščenjem in prekrivanjem ladij, bistven porabljeni čas procesa prekrivanja.

Prva zgoraj omenjena, v ZDA vložena sovisna patentna prijava razkriva sistem za opravljanje zunanjega dela na površinah ladijskega trupa, po katerem se na nosilno površino ob ladji, npr. na krov suhega doka, v katerem je ladja privezana, postavi navpičen stolp. Stolp je na zunaj obdan z nizom gibkih mejnih zaves, ki pa so odprte proti pokončnemu segmentu ladijskega trupa. V stolp je vgrajen navpično gibljiv vagonček, h kateremu je preko mehanizma s konzolnima rokama prigrajena delovna ploščad. Delavci in/ali robotsko krmiljene naprave, ki delujejo s ploščadi, med uporabo uporabljajo abrazivno odpihavanje (npr. preko s stisnjenim zrakom delujočih abrazivnih šob, ki pršijo peščena zrna) in šobe za razprševanje premaza ali drugih prekrivalnih sestavkov za delo na pokončnem segmentu površine trupa, ki je omejen z oplaščenjem, ki ga tvorijo zavese. S sistemom dovodnih cevovodov in pobiralnih cevovodov, ki so speljani v ograjeni prostor in iz njega, dovajajo abrazivno srestvo, pleskalno sredstvo in druge potrebne zadeve ter zbirajo pline in druge potrošene materiale za obdelovanje, ponovno obdelovanje ali na razpolago, vse z namenom zmanjšati onesnaženje okolice na minimum. Podobno se porabljena abrazivna peščena zrna skupaj z delci opleska, ki jih obremenjujejo, in delci od krušenja pospravijo za potrebe ločevanja, ponovne uporabe in za prosto razpolaganje. Ko je delo na vsakem pokončnem segmentu trupa opravljeno, se stolp premakne na naslednje mesto vzdolž trupa. Magneti, ki so pritrjeni na robnih odsekih zaves, so uporabljeni za odstranljivo pritrjevanje prednjega roba ograde k ladijskemu trupu okoli vsega oboda zadevnega pokončnega segmenta. V teku dela na segmentu se šoba za izvajanje dela premika vodoravno v prečni smeri z usmerjenostjo k trupu, ko pa je zadevna operacija na vsakem vodoravnem pasu segmenta opravljena, se vagonček bodisi dvigne ali spusti po stolpu, tako da se lahko obdela naslednji pas. Konzolni roki, na katerih je k vagončku pritrjena delovna ploščad, se odvisno od potrebe raztegneta in skrčita za zagotavljanje potrebne bližine šobe za izvajanje dela k površini trupa od enega pasu k naslednjemu. Dasiravno izhodiščna naprava in postopek, kakršna sta razkrita v tem že omenjenem ZDA-patentu, predvidevata hkratno uporabo več kot enega samega stolpa za izvajanje zadevnih nalog na vsakokratnem pokončnem segmentu istega ladijskega trupa, pa zgoraj omenjeni ZDA-patent ne razkriva zveznega tvorjenja ograde za več stolpov skupaj.

Slednjeomenjena izboljšava pa je temeljni predmet razprave v drugi od zgoraj omenjenih sovisnih ZDA-prijav patenta. Temeljna naprava in postopek, kakršna sta razkrita v omenjeni prijavi, razkriva hkratno delo na drug drugega držečih se segmentih istega trupa, uporabljajoč več stolpov, ki imajo prirejene, na nastavljivih konzolah nahajajoče se premakljive delovne ploščadi, pri čemer ogradne zavese po možnosti ustvarjajo medsebojno povezane zaprte prostore za vse ali za nekatere stolpe, pri čemer po potrebi nekatere bočne zavese prostor delijo na manjše enote, da se okolja različnih tipov dela ločijo drugo od drugega. Taista zgoraj omenjena

ZDA-prijava patenta nadalje razkriva uporabo nosilnega čolna za namestitev raznih zračnih kompresorjev, rezervoarjev za dovod premaza, zalogovnikov za abrazivni material, tako daje treba vse naštete enote opreme le še zvezati z raznimi šobami itd. znotraj s plahtami ograjenega prostora namesto individualnega prevažanja le-teh do mesta, od mesta in z mesta na mesto okoli trupa. Razkriti so še drugi pristopi, vključno možna namestitev stolpov na premakljivem čolnu, tako da se da z uporabo naprave in postopka delati na nadvodnem delu ploveče ladje. V tej zvezi so opisani stolpi, ki jih je moč položiti za potrebe transporta na zadevni nosilni čoln in jih zatem zlahka dvigniti v pokončne položaje za potrebe uporabe, kot tudi načini in sredstva za privez čolna za sprejem stolpov k ploveči ladji ter za uporabo napihljivih mašil kot tudi jezov za zaprtje prednjih robov ogradnih zaves proti trupu in talnih robov ograde proti nosilnemu krovu ne glede na možni relativni premik ladje in čolna, ki nosi stolpe, in za zmanjšanje uhajanja porabljenega abrazivnega sredstva, delcev premaza in odstranjenih okruškov s krova, ki nosi stolpe, v okolišno vodo, v kateri plove ladja, ali z ladje v suhem doku, v katerem potekajo dela.

Cilj uporabe prvotne naprave in postopkov kot tudi le-teh po predloženem izumu v praksi je ustvariti zadostno prostost gibanja, da je možen popoln dostop delavcev in/ali robotnih sredstev do vse zunanje površine ladijskega trupa, ki se ga obdeluje, hkrati pa daje možno tam zbirati prah abrazivnega opihavanja, potrošeno abrazivno sredstvo, presežek prhe premaza in uparljive organske spojine (VOCe), s čimer se bistveno zmanjšajo količine teh materialov, ki uidejo in onesnažujejo zrak, okolišno vodo, mehansko opremo ladje, žerjave suhega doka, mehansko opremo za izvajanje abrazivnega opihavanja in pleskanja, bližnje hiše, avtomobile, jahte in druga plovila v soseščini, razen tega pa se opazno zmanjšajo napori, ki so potrebni za zbiranje, dajanje na razpolago, recikliranje in zažiganje odpadnega abrazivnega sredstva in ostankov barve, in opazno zmanjša motenje hkrati potekajočih obnovitvenih del na ladijskem krovu, vse brez povečanja časov uporabe suhega doka ali časov, ko je ladja vzeta iz obratovanja.

Da bi pomagali bralcu, ki praktično nima dostopa do opisov zgoraj omenjenih sovisnih ZDA-prijav, bomo takoj zdajle glavnino podrobnega opisa, ki je najbolj podrobno podan v drugem od obeh in ki je v bistvu soroden prednostnim izvedbam predloženega izuma, ponovili sklicujoč se pri tem na skice sl. 1-14.

Prednostne izvedbe temeljne naprave in postopkov so omogočile opazne izboljšave glede prizanesljivosti do okolja med prekrivanjem ladijskega trupa i.s. iz naslednjih razlogov:

a. Odpravljena je uporaba opreme, ki obsega motorje z notranjim zgorevanjem, z njenim potencialom za onesnaževanje vode z zgorevalnim oljem, mazalnim oljem in delci maščob, ki odtekajo ali se spirajo s poda suhega doka.

b. Prah abrazivnega sredstva se zbira in obdeluje, ne da bi zapuščal ogrado.

c. Presežek prhe premaza se filtrira, ne da bi zapuščal ogrado.

č. VOCi se zajemajo in zažigajo, ne da bi zapuščale ogrado.

d. Nevihtni vodi je preprečeno, da bi tekla skozi porabljeno abrazivno sredstvo in skozi mel, ki je onesnažen z barvo.

e. Z uporabo abrazivnega sredstva v obliki jeklenih zrn namesto mineralnega abrazivnega sredstva je odpravljen pojav porabljenega abrazivnega sredstva s strupi, ki jih vsebuje.

Prednostne izvedbe temeljne naprave in postopkov so razen tega ustvarjale opazno priložnost izboljšati kakovost prekrivanja, s tem ko so bili odpravljeni negativni učinki vremena, t.j., dež ali sneg nista nič več mogla vplivati na površine trupa med prekrivanjem le-teh in med prekrivanjem se je dalo pripraviti bolj vroč, nevlažen zrak.

Prednostne izvedbe temeljnih naprave in postopkov so nadalje poskrbele za opazno možnost skrajšati čase prekrivanja in zavzemanja suhega doka, s tem ko smo:

a. z uporabo prekrivalnega nosilnega čolna skrajšali ali odpravili čas premeščanja, postavljanja, podiranja in odvažanja opreme,

b. odpravili vremenske prekinitve,

c. z gretjem zraka znotraj ograde pospešili sušenje premaza,

č. med prekrivanjem trupa omogočili izvajati večino obnavljalnih del na ladji, in

d. zmanjšali čas pospravljanja suhega doka, s tem ko smo razprostiranje onesnaženega ali porabljenega abrazivnega sredstva omejili na notranjost ograde.

Prednostne izvedbe temeljnih naprave in postopkov so nadalje iz razlogov, ki smo jih pravkar našteli, ob možnosti, da se skrajšajo časi prekrivanja in zavzemanja suhega doka, olajšale zelo opazno zmanjšati stroške postopka prekrivanja. Še bolj opazna zmanjšanja stroškov pa so dosegljiva, če upoštevamo dejstvo, da se skupaj z uporabo suhega doka in potegnitvijo ladje iz obratovanja sorazmerno skrajšajo tudi skupni časi. Tako imamo opraviti tudi z naslednjimi prednostmi:

a. Ponavljanje dela zaradi vremena se lahko odpravi.

b. Odpravi se lahko delo s transportnimi sredstvi in žerjavi, ki spadajo k delovni opremi.

c. Odpravi se lahko vzdrževanje osebnih dvigal, žerjavov, viličnih dvigal in kompresorjev pred onesnaževanjem z abrazivnim sredstvom.

č. V resnici se lahko odpravi obraba in potrošnja prenosnih gibkih cevi in cevovodov.

d. Lahko se odpravi začasno prekrivanje mehanske opreme ladje.

e. Odpravi se lahko nakup in dajanje na razpolago mineralnega abrazivnega sredstva.

Pričujoči izum je zgrajen na prednostih, ki jih nudijo prednostne izvedbe temeljnih naprave in postopkov, v prednostnih izvedbah le-teh pa ustvarja dodatne prednosti.

Predloženi izum ustvarja določene izboljšave na temeljnih napravi in postopkih, do katerih je prišlo na temelju izkušenj z gradnjo in delovanjem prototipov takih temeljnih naprave in postopkov in na temelju načrtovanja velikoserijske proizvodnje, komercialne rabe takih naprave in postopkev za izvajanje zunanjega površinskega dela na ladijskih trupih.

Kratka predstavitev izuma

S pregrinjali zavarovani stolpi za nošenje nastavljivo konzolno držanih delovnih ploščadi za izvajanje zunanjega površinskega dela (kot je abrazivno Čiščenje in pleskanje) so iz razlogov gospodarnosti in učinkovite uporabe modulno zasnovani, v kar je vključeno premeščanje modulov z uporabo tehnik in opreme, kakršne so ta čas v uporabi za premikanje vsebnikov (kontejnerjev) za ladijski transport. Cevovodne zveze za dovod in vračanje med opremo, razporejeno na nosilnem čolnu, plovečim suhim dokom in delovnimi pripomočki, razporejenimi na delovnih ploščadih, je olajšana s stalno napeljavo določenih delov in z namestitvijo gibkih povezav med temi deli. Za pritrditev delovnih ploščadi k navpično gibljivim vagončkom so opisane alternativne prilagodljive konzolne zgradbe. Za pogon abrazivnega zrna proti površini trupa so namesto stisnjenega zraka prednostno uporabljena vrteča se kolesa in opisani so sistemi za dovod abrazivnega sredstva, ki imajo stopnje za samodejno pridobivanje potrošenega zrna.

Prednostne izvedbe naprave in postopka po predloženem izumu omogočajo nadaljnje opazne izboljšave z vidika odnosa do okolja med prekrivanjem ladijskega trupa, kot so:

a. Z olajšanjem uporabe koles za abrazivno čiščenje namesto zračnih pihalnih šob je potreba po stisnjenem zraku znotraj ograde mnogo manjša, s čimer je zmanjšana možnost, da bi se prah na osnovi tlačne razlike odpihaval iz ograde skozi male odprtine.

b. Z zbiranjem abrazivnega prahu in presežka prhe premaza pri samem izvoru bo manj materiala padalo na pod doka, kjer bi bil rezultat neprimernega čiščenja ta, da bi se ta material med spravljanjem ladje iz doka spral v okolišno vodo.

c. Uporaba prenosnih gibkih cevi in napeljav, zlasti na podu doka, se lahko opazno zmanjša, tako da se zmanjša tudi možnost onesnaženja na osnovi prekinitve zvez ali izpada.

Prednostne izvedbe naprave in postopka po tem izumu tudi nudijo dodatne pomembne prilike za izboljšanje kakovosti prekritja, kot sledi:

a. Abrazivno pihalno čiščenje, uporabljajoč kolesa namesto zračnih pihalnih šob, lahko izboljša preglednost med pihalnim čiščenjem za delavca in nadzornika in odstrani mnogo človeškega ranljivostnega faktorja.

b. Možnost mehanizacije abrazivnega pihalnega čiščenja in pleskanja lahko odstrani mnogo človeškega ranljivostnega faktorja.

c. Trajno vgrajeni sistemi oskrbovalnih organov na pripomočku za podpiranje prekrivanja, suhem doku in odrnih napravah lahko omogočijo izboljšan nadzor nad atmosfero znotraj ograde.

Prednostne izvedbe naprave in postopka po pričujočem izumu nadalje nudijo opazne dodatne prilike za skrajšanje časov prekrivanja in zavzemanja suhega doka i.s.:

a. Opazno skrajšanje dolžine začasne gibke cevi in cevovoda, ki ga je treba obesiti na kljuke, ter časa, zvezanega s tem.

b. Opazno zmanjšanje pojavov škode na gibkih ceveh in cevovodih, s tem ko jih dvignemo proč od krova, in zgubljenega časa, zvezanega s tem.

c. Opazna poenostavitev postopka obešanja na kavlje preostale gibke cevi in cevovoda in časa, združenega s tem.

č. Pospešenje postavljanja in polnjenja opreme za abrazivno obdelavo in pleskanje in s tem zvezanega zgubljenega časa.

d. Nadaljnje zmanjšanje količine abrazivnega sredstva za pometanje in s tem zvezane izgube časa, s tem ko uporabimo kolesa za abrazivno čiščenje z možnostjo pobiranja.

e. Uporaba koles za abrazivno čiščenje namesto šob za pihanje zraka opazno zmanjša čase abrazivnega čiščenja.

f. Uporaba mehanizirane opreme za pogon opreme za abrazivno čiščenje in razprševanje premaza zmanjšuje porabljeni čas.

g. Dejstvo, da en sam delavec lahko uporabja večkratne enote za abrazivno čiščenje in razprševanje premaza, pomeni prihranek na času.

h. Uporaba naprav zgornjega odra z napeljavami za zračenje in specifičnih enot niže ležečega odra dopušča postavljanje odrnih enot na eni ogradni lokaciji, medtem ko se abrazivno čiščenje in razprševanje premaza izvaja v drugi ogradi in zbiranje VOCov se izvaja na lokaciji tretje ograde, s čimer se v celoti zmanjša potrebni čas.

i. Večje razsežnosti konzolnih rok modificiranega škarnega mehanizma in modificiranega paralelnega mehanizma omogočajo, da se da odrne naprave uporabljati na večjih poljih trupa v premcu in krmi, tako da se tudi s tem prihrani na času.

j. Uporaba odbijačev za dviganje modulov odrnih naprav in naprav za premikanje z žerjavom, ko se odrne naprave premikajo, podobnih onim, ki se uporabljajo za nakladanje in razkladanje vsebnikov v ladje za prevoz kontejnerjev in iz njih, lahko znatno prispeva k skrajšanju porabljenega časa.

k. Uporaba podstavka za opremo za podpiranje prekrivanja lahko pomeni prihranke na času čolna za podpiranje prekrivanja, ko dostop čolna do ladje na suhem doku ni primeren ali praktičen.

Slednjič pa prednostne izvedbe naprave in postopka po predloženem izumu nadalje privedejo do prilik za dodatno zmanjšanje stroškov, namreč z naslednjim:

a. Postavitev osrednjega hidravličnega sistema lahko odpravi strošek nakupa in vzdrževanja individualnih hidravličnih pogonskih enot za vsako odrno napravo.

b. Rezultat prednostne uporabe abrazivnih koles namesto zračnih pihalnih šob je lahko manjše širjenje stisnjenega zraka in z njim onesnaženega abrazivnega sredstva in prahu in manj s tem povezanega čiščenja.

c. Uporaba abrazivnih pihalnih koles namesto šob za pihanje zraka lahko zmanjša uporabo stisnjenega zraka, s tem pa tudi velikost kompresorja in stroške nakupa in obratovanja.

č. S kolesom za abrazivno sredstvo onesnažena količina abrazivnega sredstva v praznilnem rezervoarju, ki se prazni neposredno v zbirno posodo, lahko zmanjša strošek pobiranja abrazivnega sredstva.

d. Lokalizirana zbrana količina abrazivnega prahu, presežek prhe premaza in VOCi lahko zmanjšajo potrebno velikost opreme za delo z zrakom in obdelavo onesnaževalcev in strošek nakupa in delovanja te opreme.

Principi izuma bodo nadalje obravnavani ob pomoči priloženih skic, v katerih so predstavljeni prednostni izvedbeni primeri. Namen podrobnosti, predstavljenih v skicah, je ne se omejevati, temveč dajati samo primere za realizijo značilnosti izuma, ki so opredeljene v zahtevkih.

Kratka predtavitev skic

V skicah je sl. 1 prostorski pogled od zgoraj na ladjo v suhem doku, pri čemer gre za štiri ladijske naprave za obodranje, ki so zasnovane v skladu s principi izuma in uporabljene za izvedbo zaprtih operacij čiščenja in pleskanja na zadevnih štirih napredovalnih sektorjih na dveh straneh zunanjosti ladijskega trupa, pri čemer je pregrinjalo na napravi v ospredju predstavljeno delno izrezano, da se vidijo operacije v teku. Opozarjamo na žerjav suhega doka, ki ga lahko uporabimo za premaknitev naprav v skladu z zaporedjem koračnega napredovanja obdelovanih sektorjev;

sl. 2 kaže eno od ladijskih naprav za obodranje s sl. Iv pogledu od strani in v večjem merilu;

sl. 3 kaže stolp in njegovo prekrivalno zgradbo v pogledu od zgoraj;

sl. 4 je presek le-tega, vzet na višini pod dvigalom, vendar nad vagončkom, v tlorisni projekciji, pri čemer se vidita konzolni podporni roki, ki nosita delovno ploščad na spremenljivo prečno izvlečenem položaju relativno glede na stolp;

sl. 5 kaže zgradbo s sl. 4 z vagončkom v vzdolžnem prerezu, vse skupaj v pogledu od strani;

sl. 6 kaže vagonček v pogledu od strani, pri čemer sta roki opuščeni in pri čemer se vidi razmerje med vagončkom in okvirom;

sl. Ί kaže detajl prednostnih varnostnih rageljskih sklopov za vsako od dveh dvigalnih točk za vagonček, pri čemer je nekaj delov izrezanih in predstavljenih v prerezu, vse skupaj pa predstavljeno v narisni projekciji;

sl. 8 je shema sistema hidravličnega pogona za napravo;

sl. 9 je prostorska predstavitev vlečnega čolna in nosilnega tovornega čolna s sestavljenimi ogradnimi sklopi, ki so prehodno v vodoravnih položajih na krovu tovornega čolna, ko vlečni čoln in oporni tovorni čoln vlečemo na mesto za izvedbo operacije prekrivanja na ladji, ki je v vodi (ni narisana v tej skici);

sl. 10 je nazorna predstavitev, ki kaže tovorni čoln s sl. 9, pri čemer so ogradni sklopi pokonci postavljeni za izvedbo operacije prekrivanja na ladji, ki je v vodi (ni predstavljena, bi pa bila na levi, če bi bila vrisana v tej skici), in pri čemer je na tej skici oporni tovorni čoln s sl. 9 opuščen;

sl. 10A kaže območje, ki je na sl. 10 obkroženo, v prečnem preseku in v večjem merilu;

sl. 11 je prostorska predstavitev posebej opornega tovornega čolna s slik 9,13 in 14;

sl. 12 je prostorska predstavitev uporabe sestavljenih ogradnih sklopov, vgrajenih na podu suhega doka (prednost pred plovečim tovornim čolnom s sl. 9 in 10) za uporabo pri izvajanju prekrivanja od nivoja vremenskega krova dol do nivoja kobilice na ladijskem trupu ali za dopolnitev na normalno omočenem delu ladijskega trupa, pri čemer sta za operacijo prekrivanja, ki se je pričela in končala na normalno izpostavljenem delu ladijskega trupa, uporabljena postopek in naprava, ki je opisana v zvezi s skicami sl. 9,10 in 14;

sl. 13 je shematično predstavljen tloris, ki kaže prakso operacije prekrivanja, ki je opisana sklicujoč se na skico sl. 12, pri čemer gre prav tako za uporabo opornega tovornega čolna, kije opisan v zvezi s skico sl. 11;

sl. 14 pa kaže shematično predstavljen tloris, ki ponazarja prakso operacije prekrivanja, ki je opisana sklicujoč se na skici sl. 9 in 10, pri čemer gre prav tako za uporabo opornega tovornega čolna, kije opisan v zvezi s skico sl. 11.

Skice sl. 1-8 in te zadevajoči opis so povzeti/preneseni (z modifikacijami k skicam sl. 2, 3 in 8) iz zgoraj navedene sovisne patentne ZDA-prijave št. 07/782,315.

Operacija prekrivanja, ki je predstavljena in opisana, se včasih poimenuje z izrazom CAPE (pelerina).

Skice sl. 15-49 ponazarjajo spremembe in izvedbene rešitve, ki jih prinašajo temelji predloženega izuma v primerjavi s temeljnimi napravo in postopki.

Skice sl. 15-20 ponazarjajo sistemski pregled in povezave v sistemu.

Sl. 15 je shematičen čelni pogled v narisni projekciji na ladjo, ki jo nosi ploveč suhi dok, kateremu služi nosilni čoln za prekriti sistem odrov, pri čemer so predstavljene dovodne in odvodne linije k nosilnemu čolnu in proč od njega, ki obsegajo nekaj trajno vgrajenih segmentov na čolnu, krilni steni suhega doka in modulih odrne naprave, z gibkimi, odklopljivimi zvezami;

sl. 16 je v večjem merilu fragmentaren pogled od zadaj v narisni projekciji dela zgradbe, ki jo kaže sl. 15;

sl. 17 je shematična predstavitev v tlorisni projekciji v manjšem merilu zgradbe, predstavljene v skicah sl. 15 in 16;

sl. 18 je prostorska predstavitev v pogledu od zgoraj na eno stran in en konec nosilnega čolna s skic sl. 15 in 17;

sl. 19 je v večjem merilu fragmentarna shematična tlorisna predstavitev krilne stene plovečega suhega doka, ki kaže segmente in gibke povezave v sistemski ureditvi, speljane preko krilne stene k modulom odrne naprave in servisnemu čolnu in od njiju, sl. 20 pa je v manjšem merilu fragmentarna shematična tlorisna predstavitev hidravličnih zvez v sistemski ureditvi, ki jo kaže skica sl. 19.

Sl. 21-28 kažejo izboljšave v zgradbi in razvitju stolpa odrne naprave.

Sl. 21 kaže v pogledu od strani z izvlečenimi črtami temeljni ali osnovni modul za stolp odrne naprave, s črtkanopikčastimi črtami pa nadgrajene vmesne in zgornji modul;

sl. 22 je v večjem merilu fragmentarna prostorska predstavitev, ki kaže značilno zvezo, ki se povratno vzpostavi ali razdre med zgornjim koncem vogalnega stebra osnovnega modula in zadevnim spodnjim koncem vogalnega stebra vmesnega modula (zveza med zgornjim koncem vmesnega modula in spodnjim koncem zgornjega modula je ista tako po zgradbi kot izgledu);

sl. 23 je v manjšem merilu fragmentarna prostorska predstavitev, ki kaže uporabo dvigalnega okvira za sestavljanje, razstavljanje ali premikanje stolpa odrne naprave;

sl. 24 je v večjem merilu fragmentarna prostorska predstavitev zasučnega zapahnilnega zatiča dvigalnega okvira s sl. 23;

sl. 25 je v večjem merilu fragmentarna prostorska predstavitev enega od oglov dvigalnega okvira s sl. 23, lebdečega nad zgornjim koncem vogalnega stebra stolpnega modula odrne naprave;

sl. 26 shematična tlorisna predstavitev, ki ponazarja sukanje pri uporabi zasučnega zapahnilnega zatiča dvigalnega okvira s skic sl. 23-25;

sl. 27 je shematična tokovna karta, ki kaže zaporedne odre pri čistilnem čiščenju in pleskanju ladijskega trupa, uporabljajoč stolpne module ter tehnike sestavljanja, razstavljanja in premikanja, ki so predstavljene in opisane v zvezi s skicami sl. 21-26;

sl. 28 pa je shematična prostorska ponazoritev ladje, na kateri se izvaja postopek po tem izumu v napredovalnem odrnem smislu, kot je razvito na skici sl. 27.

Skice sl. 29-32 kažejo prednostni nastavljivi ureditvi konzolnih rok za priključitev delovne ploščadi k vagončku stolpa odrne naprave.

Sl. 29 je prostorska predstavitev od spredaj in z desne strani prednostne izvedbe stolpa, ki kaže prednostno ureditev konzolne roke;

sl. 30 je v večjem merilu fragmentarna predstavitev v pogledu od strani pravkar omenjene konzolne roke, ki kaže geometrijo gibanja roke, ko se delovna ploščad razteguje in krči;

sl. 31 je fragmentarna predstavitev v pogledu s strani, ki kaže alternativno obliko pogona za raztegovanje in krčenje zgradbe roke s sl. 29 in 30, sl. 32 pa je fragmentarna predstavitev v pogledu s strani isto kot na sl. 30, le da gre tu za alternativno zgradbo roke.

Skice sl. 33-41 kažejo prednostne delovne ploščadi, glave za opravljanje del, predvsem naprave za uporabo in pridobivanje abrazivnega sredstva in premaza.

Sl. 33 kaže delovno ploščad, na kateri delavec prečka tirno zgradbo, ki se nahaja na zunanjih konceh nastavljivih konzolnih rok, da večkratne glave izvajajo prečno gibanje vzdolž zadevnega vodoravnega pasu zadevnega pokončnega segmenta zunanje površine ladijskega trupa za uporabo abrazivnega zrna, ki doteka iz zalogovnika na krovu delovne ploščadi;

sl. 34 kaže podobno ureditev, ki ima drugačno vrsto naprave za uporabo abrazivnega sredstva, ki vidno obsega vrtilno pihalno kolo, delujoče v odprtem krogotoku;

sl. 35 je v večjem merilu prostorska predstavitev naprave za uporabo abrazivnega sredstva s sl. 34, pri čemer gre za napravo za pihanje sredstva z vrtilnim kolesom, delujočim v odprtem krogotoku;

sl. 36 kaže zbiralnik prahu, ki je uporabljiv skupaj z napravami za uporabo abrazivnega sredstva po skicah sl. 34-38;

sl. 37 oz. 38 kažeta v manjšem merilu, fragmentarno pa v večjem merilu, kako služiti napravi s sl. 34-38 z abrazivnim sredstvom in spravljati potrošeno abrazivno sredstvo, z bremenom njegovih delcev in okruškov;

sl. 39 kaže ureditev, ki je podobna oni s sl. 34, le da ima drugačno vrsto naprave za uporabo abrazivnega sredstva, pri kateri je vidno prisotno vrtilno pihalno kolo z zaprtim krogotokom;

sl. 40 kaže s pomočjo človeka ali robotsko delujočo napravo za brezzračno razprševanje premaza, ki je pritrjena na preprosto, prečno ostavljeno delovno ploščad, sl. 41 pa kaže detajl v pogledu s strani naprave s sl. 40 za razprševanje premaza, opremljene s sistemom za zajemanje hlapov.

Skice sl. 42-49 kažejo prednostne ureditve za zatesnitev med prednjimi robovi ogradne ponjave in zunanjo površino trupa, med odseki ponjave dveh stikajočih se stolpov, med stolpi in nosilno ploščadjo, na katero so postavljeni stolpi, in (za slučaj izvedbenega primera s plovečo ladjo) med čolnom in talnim robom, v bližini vodne linije, segmenta površine trupa, na katerem se dela.

Sl. 42 kaže fragmentarno prečni presek prednostne oblike napihljivega mašila za zatesnitev med delom stolpa in trupom ali med stičnimi deli stolpa;

sl. 43 kaže primer napihljivega mašila s sl. 42, ko tesni proti trupu;

sl. 44 kaže dva primera napihljivega mašila s sl. 42, ki tesnita drugo proti drugemu;

sl. 45 kaže uporabo mašila v izvedbi kaveljčnega traku, ki je uporabljen kot alternativa k tesnilni ureditvi, predstavljeni na sl. 44;

sl. 46 kaže fragmentarno v prostorski predstavitvi tesnjenje med temeljnim modulom stolpa in površino ploščadi, ki nosi stolp;

sl. 47 je fragmentaren presek vzdolž črte 47-47 s sl. 46, sl. 48 in 49 pa sta, slednjič, fragmentarna pogleda s strani na plovečo ladjo, na kateri se dela ob uporabi napihljivih mašil za preprečevanje onesnaženja okolišne sistemske vode s porabljenim abrazivnim sredstvom, odstranjenimi drobci in luskami ter presežnega dela prhe premaza.

V mnogih od skic smo nekatere elemente, kot so zavese od ponjave, iz razloga poenostavitve risanja in opisa enostavno opustili ali smo jih samo delno predstavili, zlasti če so le-ti v popolnosti predstavljeni in opisani v zvezi z drugimi skicami.

Podroben opis

Na sl. 1 in 2 je predstavljena običajna ladja 10, kije podprta s pontonskim krovom 12 suhega doka 14, ki obsega pokončni krilni steni 16, ki na odmiku ograjujeta dve nasprotni si strani 18 zunanjosti trupa ladje. Suhi dok 14 običajno obsega običajen žerjav 20, ki je običajno rabljen za premikanje delov in opreme k ladji in od nje ter za menjanje lokacij naprav, ki so rabljene za izvajanje raznih opremljevalnih in obnavljalnih funkcij v zvezi z ladjo. Žerjav 20 je zato v stanju, nameščati in premikati naprave na poljubnem izbranem mestu (npr. v prehodih 22 med krilno steno in trupom) na vsaki strani ladje med ladijskim premcem 24 in ladijsko krmo 26.

Običajen ladijski trup ima svojo največjo širinsko razsežnost od prednje in zadnje središčne linije ladje na svojem vremenskem krovu, ki je običajno razporejena nekako na sredi vzdolž dolžine ladje (sredina ladij). Pri poljubni dani lokaciji vzdolž dolžine ladje oddaljenost trupa od prednje in zadnje središčne linije teži za naraščajočim zmanjšanjem v smeri dol med višino 28 vremenskega krova in višino 30 kobilice. Naprej in nazaj od sredine ladij oddaljenost trupa od vzdolžne središčne linije pri poljubni izbrani pokončni višini naraščajoče teži za nadaljnjim zmanjšanjem vse dotlej, ko je pri višini kobilice pri premcu in krmi dosežena minimalna razsežnost (normalno ničla). Vzdolž dane dvajsetčeveljske (šestmetrske) dolžine (vzdolžnega) napredovanja ima večina trupov sestavljeno ukrivljenost, pri kateri se širinska razsežnost trupa od prednje in zadnje osrednje linije pri večjih odmikih pod vremenskim krovom zmanjšuje bolj izrazito na mestih dlje od sredine ladij.

Pričujoči izum nudi eno ali več ograjenih naprav 32 za obodranje, ki se lahko uporabijo za ograditev prekrivalnega dela na zunanjosti ladijskega trupa, ko je ladja v suhem doku ali v vodi. Ladja je običajno rabljena ladja, ki je prišla v obdelavo z namenom vzdrževanja, popravil in/ali obnovitvenega opremljanja. Tako se lahko izkaže, da je treba v bistvu istočasno postoriti še to in ono pri notranjosti, krovu in delih nadgradnje ladje, medtem ko se naprave in postopek po pričujočem izumu uporabljajo v zvezi z delom, ki se izvaja na zunanjosti ladijskega trupa. Delo prekrivanja, ki ga je treba opraviti na zunanjosti ladijskega trupa, v principu običajno obsega odstranitev z abrazijo sluzaste snovi, korozije, morskih oblog, vodnega kamna, starih prevlek, in uporabo novih prevlek, običajno z naprševanjem. (V tem dokumentu tovrstne prevleke v splošnem včasih označujemo s poimenovanjem, da so narejene s pleskanjem, ne da bi se ozirali na možnost, da utegne specialist za prekritja ta izraz uporabiti bolj omejevalno.) Ladja je tudi lahko nova ladja, kije na poteh zgradbe in čaka, da jo splavijo, ali pa je spravljena v suhi dok tik pred tem, da jo izročijo, ko so končana dela na pomolu. Okoliščina, ali bo uporabljena ena ali več naprav 32, je odvisna od velikosti ladje, od tega, kako hitro mora delo biti opravljeno, in od razpoložljivosti z delovno silo. Okoliščina, ali bodo uporabljene naprave 32 ene ali dveh ali več različnih velikosti, bo odvisna od tega, kako izrazito se boka trupa nagibata noter pri različnih lokacijah trupa. (Z drugimi besedami, v nekaterih primerih utegne biti bolj smotrno, če določena mesta dosežemo z uporabo manjše, dopolnilne naprave ali če uporabimo drugačno tehniko, denimo podtlačno pihalno čiščenje, namesto da konstruiramo napravo 32, ki bi bila sposobna konzolno nositi svojo ploščad vse do skrajno izvlečenega položaja.)

Povedano zelo splošno, vsaka zaprta naprava 32 za obodranje obsega pokončen stolp 34, ki je premakljivo podprt v prehodu 22 na krovu suhega doka, pokončen potujoč vagonček 36, ki se lahko dviga in spušča po stolpu in je zaustavljen na izbrani višini, niz konzolnih rok 38, pritrjenih k navpičnemu potujočemu vagončku, tako da se njihovi prednji konci, na katerih je pritrjena ploščad 40, lahko stegnejo k ladijskemu trupu in se povlečejo nazaj proč od njega, pregrinjalni sklop 42, ki v bistvu v celoti obdaja prostornino prostora 44, kateremu nasproti stoji pokončni segment ali pas ladijskega trupa od vremenskega krova do kobilice, če je ladja v suhem doku, ali do višine krova čolna nad vodno gladino, če je ladja v plovnem stanju (in ki je običajno dvajset čevljev dolg po vodoravnici vzdolž ladje), sistem 46 za krmiljenje gibanja zraka za nadzorovano zračenje zaprtega prostora, in energetski sistem 48 za pogon vagončka, oddaljevanje in približevanje delovnega podesta in nastavljanje čelnega roba pregrinjala za držanje tega blizu trupa vzdolž vodilnih in sledilnih navpičnih robov danega segmenta trupa, na katerem se dela.

Razume se, da je moč kljub dejstvu, da smo napravo 32 razvili za potrebe olajšanja izvajanja priprave površine z abrazivno odstranitvijo in operacij pleskanja s prho, izvajati dodatne ali druge operacije znotraj prostora 44, pri čemer napravo 32 uporabimo kot zaščitno ogrado.

Prednostno je vsak stolp 34 premakljivo okvirje, sestavljeno iz tlačnih palic, nateznih palic, veznih palic, povezovalnikov in drugih elementov, ki jih lahko medsebojno odstranljivo povežemo, tako da ustvarimo enoto potrebne višine, da se vzpostavi dostop do vse višine danega ladijskega boka, od višine vremenskega krova dol do kobilice ali vodne črte. V primeru, ko je ladjedelnica zasnovana samo za delo z eno velikostjo trupa, je za celotno obratovalno dobo naprave 32 stolp seveda lahko trajno povezan skupaj npr. s pomočjo plamenskega rezanja plošč, ekstrudiranih dolgih elementov, varjenja stikov itd. V splošnem je stolp 34 lahko narejen iz jekla ali aluminija in v bistvu na enak način in iz istih elementov in gradiv, kakršni so običajno rabljeni pri izdelavi elevatorjev, uporabljenih pri gradnji in obnavljanju zgradb za transport delavcev in/ali gradiv k raznim etažam zgradbe.

K stolpu 34 je (npr. s pomočjo nasprotnih si nizov prirobničnih koles 50, ki se kotalijo na navpičnih tirnicah 52, ki jih nosijo zadevni elementi stolpa 34) priključena primerna kletka, voz ali transportni vagonček 36.

Pokončen premikajoč se vagonček je za potrebe transporta v stolpu 34 obešen s pomočjo žičnih vrvi 54, ki so povezane s pokončnim premikajočim se vagončkom pri 56 in z bobnom hidravličnega vitla 60. Vezni mehanizem 56 je vsakokrat zasnovan v obliki vzmetno obrmenjenega vzvoda 62 raglje, ki sedi v zadevnem palcu 64 v navpični tirnici 66 stolpa 34, če - in samo toliko časa, da - je na dvižnih vrveh 54 vzpostavljena dvigalna vlečna sila. Kjer varnostni predpisi uravnavajo drugače, je navpični premikajoči se vagonček lahko obešen v stolpu s pomočjo s protiutežmi uravnoteženih vrvi, drugačnih zavornih ali blokirnih sistemov, posebnih vrvi in/ali podobnih običajnih sredstev za preprečevanje nenadnega ali nepričakovanega pada vagončka zaradi mehanskih ali pogonskih napak.

Naj sedaj omenimo, da je, medtem ko so okoli hrbtne in bočnih strani stolpa razporejene razne skobe in opore, čelna stran stolpa, ki je med uporabo obrnjena k boku ladje, od nivoja ladijskega vremenskega krova dol do kobilice ali vodne gladine (t.j. po vsej višini obdelovanega pasu ladje, ki ga bo treba obdelati pri uporabi naprave 32) v bistvu odprta in nezamašena pri 68.

Oba hrbtna notranja kota vsakega navpičnega premikajočega se vagončka 36 sta opremljena s primernima pokončnima osema 70, na katerih sta uležiščena za sukanje hrbtna konca zadevnih konzolnih rok 38 za podpiranje vodoravne ploščadi. S prednostjo je vsaka roka 38 obsegala hrbtni odsek 72, ki je s svojim prednjim koncem zgibno povezan s prednjim koncem 74 s pomočjo pokončne osi 76, in vsak prednji odsek 74 je na svojem prednjem koncu opremljen s pokončno osjo 78. K prednjima koncema rok 38 za podpiranje vodoravne ploščadi je s pomočjo osi 78 pritrjena delovna ploščad 40. V skladu s tem sta roki 38 zgibni s pomočjo sklepov 70, 76 in 78 med navpičnim potujočim vagončkom in delovno ploščadjo, tako da le-ti delovno ploščad lahko potisneta vodoravno (prečno, bočno) ven ali nazaj relativno glede na pokončno os zadevnega stolpa za premikanje delovne ploščadi proti vzdolžni središčni liniji trupa in proč od nje. Rezultat tega je, da se delovna ploščad med uporabo lahko povleče nazaj, ko se zaevno dvigalo dviga ali spušča, da se izognemo zadetju ob trup, in se lahko še bolj pomakne ven, ko se zadevni pokončni potujoči vagonček spušča, tako da delavci ali robotske naprave, ki se vozijo z delovno ploščadjo, lahko ohranjajo svojo neposredno bližino z zunanjostjo trupa, ne glede na dejstvo, da se širina trupa z višino zmanjšuje po vsaj delu višine ladje.

Seveda lahko roki za nošenje vodoravne ploščadi upravljamo ročno ali pa predvidimo bolj izpopolnjena sredstva za usklajevanje iztegovalnega in vračalnega hoda cilindrov.

Delovna ploščad se na vsakem stolpu pomakne nazaj s pomočjo usklajenega izvajanja vračalnega hoda batno-cilindrskih ureditev 80 in 84, naprej pa se pomakne z usklajenim izvajanjem iztegovalnega hoda batnih in cilindrskih ureditev 80 in 84.

Delovna ploščad je lahko površinsko razgibana v skladu s potrebami (npr. glede na to, ali ima sedeže, oprimke, tirnice). V najbolj osnovni izvedbi ona vsebuje rešetkasto podporo 40, ki je v stanju nositi do dva delavca drugega ob drugem ali prednostno enega delavca, ki sedi v vodoravno premikajočem se vagončku. Običajna delovna ploščad je reda velikosti osemnajst čevljev (5,5 m) po širini (merjeno vzdolž ladje) in dva čevlja (0,6 m) v globino (merjeno v smeri širine ladje). Izum predvideva tudi podobno oporo za robotno napravo namesto enega ali več delavcev ali dodatno k njemu/njima/njim.

Pregrinjalni sklop 42 je lahko sestavljen iz raznih sestavin, od katerih vse opredeljujejo (skupaj z zadevnim zavzetim pasom 88 zunanjosti boka 18 trupa običajno od vremenskega krova do kobilice v dolžini okoli dvajset čevljev (6,1 m), merjeno vzdolž trupa) zaprt prostor 44, v katerem lahko poteka delo na zavzetem pasu zunanjosti trupa.

Tako je ena od sestavin pregrinjalnega sklopa 42 tista za zaključitev hrbtne strani prostora. Ta sestavina je smotrno lahko narejena iz pritrjenih plošč prozornih, valovitih, s steklenimi vlakni ojačanih plastičnih stranic 90, razporejenih na zunanjosti hrbta, prednje strani, zadnje strani in stropne strani stolpa. Pri uporabi je obratovalna doba s steklenimi vlakni ojačanih plastičnih plošč 90 lahko krajša od obratovalne dobe stolpa in te plošče so lahko podvržene lokaliziranim zamenjavam, ko se skoz in skoz obrabijo ali postanejo kako drugače preveč obrabljene.

Drugi glavni sestavini pregrinjalnega sklopa 42 sta stranska zavesna sklopa 92. Vsak stranski zavesni sklop 92 obsega zadevno zaveso 94, ki je lahko narejena iz platna (jadrovine), in kot napenjevalniki 96, zasučni navspred okoli pokončne osi, zasnovane podaljške stolpa pri vrhu in tleh stolpa; ti običajno primerno štrlijo postrani k prednjemu in zadnjemu koncu ladje (najbolje se to vidi s sl. 3), tako da se prostor 44 širi v smeri od stolpa k trupu. Namesto standardnega platna pomorske kakovosti lahko uporabimo alternativno gradivo, kotje gibki folijski material tipa Herculite (= balg. znamka). Vsaka zavesa 94 je lahko v enem kosu ali s pomočjo prepleta z vrvjo, napeljave elastične vrvi skozi očesa, kaveljčnih spenjal vrste Velcro (= blag. znamka) ali kako drugače sestavljena iz več kosov, povezanih drug z drugim. Podobna pritrdilna sredstva (prepletna vrv, elastična povezovalna vrv, Velcro kaveljčne ploščice itd.) so pri 98 rabljena za odstranljivo pritrditev hrbtnega roba 108 vsake zavese k pripadajočim napenjalnikom 96 in k prednjim nogam 100 stolpa 34 od poda do vrha stolpa in počez pred vrhom stolpa, da pri 102 obstaja nadaljevanje vrhnje stene 104 stolpa 34. Na sl. 3 sta stranski zavesi pravzaprav predstavljeni tako, da se na sredi vrha 102 nekoliko prekrivata, pri čemer sta konca 110 pri 106 pripeta z elastičnimi vrvmi k pripadajočima napenjalnikoma 96.

Prednja robova 112 zaves 94 sta prednostno opremljena z nizom elektromagnetov ali trajnih magnetov 114, ki so k njima prišiti ali kako drugače pritrjeni (denimo kot to običajno naredimo pri spodnjem robu običajnega zavesnega zastora pri kopalni kadi s prho), da omogočimo, da sta prednja robova zaves 94 nastavljivo držana tesno ob trupu ladje pri vzdolžnih skrajnostih segmenta trupa, ki je ograjen z napravo 32. Zmogljivost in namestitev magnetov je seveda odvisna od teže zavese in vetrov, ki se jih lokalno pričakuje in s katerimi je treba računati, saj se ladja obdeluje na prostem. Prednost elektromagnetov je ta, da jih lahko izključimo in odstranimo, ko se pripravljamo na premik naprave 32.

Zavese 94 so lahko prirejene za v celoti ročno naravnavanje ali pa, kar je prednostno, ročno nastavljanje dopolnimo z eno ali več hidravlično delujočimi, na krilo netopirja spominjajočimi in kot paličje (gradbeni oder) zasnovanimi zgradbami 116, pritrjenimi k pripadajočim zavesam 94 in razporejenimi pri hrbtnih robovih k prednjima nogama 100 stolpa. Hidravlični batno-cilindrski sklopi 118 teh zgradb 116 so tako izvlečeni, da le-ti zavese raztegujejo naprej, in povlečeni nazaj tako, da se zgradbe 116 prepognejo, tako da se zavese povlečejo nazaj ali je zadevno povlečenje olajšano. Pred24 nostno so zgradbe 116 do neke mere gibke in v izvlečenem stanju mehansko zapahnjene (denimo podobno kot pri kovinskem okviru dežnika), tako da hidravličnemu tlaku ni nujno naloženo držanje zgradb 116 v njihovem izvlečenem položaju.

Običajen elektrohidravlični sistem 130 za upravljanje dviganja, pomikanja ven in nazaj delovne ploščadi in palične zgradbe 116 za napenjanje zaves je predstavljen na skici sl. 8.

Naprava in postopek, kot sta razkrita v sovisni ZDA-patentni prijavi 07/975,520 avtorjev Goldbacha et al., nudita v primerjavi z napravo in postopkom, razkritima v že omenjeni sovisni ZDA-patentni prijavi izumiteljev Garlandn et al., izboljšave za upravljanje gibanja delovne ploščadi z uporabo krmilnih ventilov in delilnikov toka.

Ročno premikajoč krmilni ventil 150 omogoča fluidu, da teče skozi tokovni delilnik 152, kjer se tok razcepi na osem enot, od katerih sta dve speljani k cilindru 84, šest enot pa teče k tokovnemu delilniku 153. Šest enot je deljenih na dva enaka tokova s po tremi enotami, ki potujejo k cilindroma 80 in 81. Ker ima cilinder 84 delovni hod velikosti dva čevlja (61 cm), cilindra 80 in 81 imata delovna hoda velikosti tri čevlje (91 cm) in vsak cilinder ima isto svetlino, bodo cilindri vsak zase opravili svoj celi delovni hod v istem času. Rezultat tega bo, da bo ploščad 40 ves čas ostala na vzporednosti z vagončkom 36. Izravnalni ventil 154 blokira krmilni ventil 151, tako da tok ne more potovati nazaj v ventil 151. Ista ureditev deluje za vračanje ploščadi 40 v parkirni položaj.

Ko je ploščad 40 pomaknjena ven, lahko kotnost ploščadi 40 menjamo, če sprostimo krmilni ventil 150 in vključimo krmilni ventil 151, tako da fluid teče skozi izravnalni ventil 154 v cilinder 80 in premika en konec ploščadi 40. Nasprotni konec bo vseskozi ostal fiksiran in v isti ravnini.

Prednosti te izboljšane naprave in postopka so, da je njeno delovanje preprostejše in bolj zanesljivo, uporaba le-te zahteva manj uvajanja in ploščad vedno ostane znotraj bočnih omejitev pregrinjala.

Naprava 32 v nadaljnjem obsega krmilni sistem 46 za premikanje zraka. Kar se da preprosto je ta sistem predstavljen v zasnovi, ki vsebuje niz od zgoraj s kapami pokritih vstopnih jaškov 120, razporejenih na vrhu 104 stolpa, za vodenje zraka (skozi pregrinjalni sklop 42 v ograjeni prostor 44) skozi spodnje iztočno polje 122 (kjer se dve pregrinjalni zavesi 94 prekrivata in sta prekriti in medsebojno spojeni npr. s pomočjo elastičnih vrvi, da se zapre prostor 44 med podom 124 ladijskega trupa pri tleh stranice 18) ven iz ograjenega prostora 44 s pomočjo gibke cevi 126, ki vodi v sesalno stran zbiralnika 128 prahu, delujočega na zrak pod pritiskom (ki si ga lahko zamislimo kot da gre za podtlačni sesalnik industrijske zmogljivosti običajne izvedbe). V danem primeru lahko vsebuje vrečasto gibko cev, ciklonski ločevalnik, napravo za ločevanje peska/premaza (za reklamacijo peska, če je to izvedljivo), pralni stolp in/ali gorilnik za zažiganje VOCov.

Talni štirje vogli/koti stolpa 34 so prednostno opremljeni z višinsko nastavljivimi nivelirnimi napravami 134 z vznožnimi blazinami 136, ki nalegajo na pontonski krov 12 suhega doka 14, vrh stolpa 34 pa je, kot je razkrito v drugi od zgoraj omenjenih sovisnih ZDA-patentnih prijav, opremljen z zanko 138, narejeno npr. iz žične vrvi, ki jo lahko zatakne žerjav 20 za dvignjenje naprave 32 in premikanje le-te vzdolžno proti prednjemu in zadnjemu koncu do sledečega pasu trupa.

Običajen polni doseg, zajemajoč raztegnitev in skrčenje, delovne ploščadi relativno glede na vagonček znaša deset čevljev (3 m).

Stolp 34 je prednostno izdelan v modulih paličja, tako da lahko za vsak posel stolp po potrebi skrajšamo ali povišamo običajno po segmentih dolžine deset čevljev (3,0 m).

V običajni uporabi naprave 32 je le-ta postavljena glede na obdelovalni korak ladijskega trupa tako, kot je predstavljeno v skicah sl. 1-3. Nato dva delavca za pihalno abrazivno čiščenje vstopita v ograjeni prostor 44 z gibkima cevema in šobama 140 za abrazivno pihalno čiščenje, ki sta povezani z zunaj postavljenimi stroji 142 za oskrbovanje s sredstvom za abrazivno pihalno čiščenje. (V praktični uporabi temeljnih naprave in postopkov so ti stroji 140, 142 za abrazivno pihalno čiščenje prednostno vsakdanje vrste in uporabljajo stisnjen zrak za pogon abrazivnega zrna. Kot je v nadaljnjem opisano spodaj, se po izumu namesto pogonu s stisnjenim zrakom daje prednost z vrtilnim kolesom gnanemu pihanju abrazivnega sredstva.)

Delavca za abrazivno pihalno čiščenje dvigneta vagonček 36 in s tem ploščad 40 do skrajno zgornjega položaja, pri čemer uporabljata naprave 144 za krmiljenje ploščadi, in pričneta z abrazivnim pihalnim čiščenjem. Delata v smeri dol, pihalno čistita dvajset čevljev (6,1 m) širok pokončen pas po višini ladijskega trupa, s tem da po potrebi spuščata in izvlačilno pomikata delovno ploščad ob uporabi naprave 114 za krmiljenje delovne ploščadi, da si olajšata dostop do trupa ladje. Ta proces traja približno en šiht.

Nato na delovno ploščad vstopi delavec pleskar, en sam, in (ob uporabi običajne naprave za naprševanje premaza z gibko cevjo in šobo 146 v prostoru 44, z dovajalnim strojem 148 pa razporejenim zunaj prostora 44) pleska polje, ki sta ga delavca za abrazivno pihalno čiščenje pravkar očistila, pri čemer se delovna ploščad premika na podoben način. Ta postopek traja nekako štiri ure.

Delavci nato z lopatami poberejo in pometejo porabljeno abrazivno sredstvo na podu suhega doka v notranjosti ograde do te mere, kolikor se pač da. To potrošeno abrazivno sredstvo dajo v primerne vsebnike za nadaljnjo uporabo in/ali recikliranje, v odvisnosti od namena.

Pri stanju, predstavljenem na sl. 12, ko gre za prednostni način uporabe izboljšane naprave in postopka pri ladji v suhem doku, je več, npr. osem do dvajset, ograjenih odrnih naprav 32, ki se druga druge tiščijo vzdolžno glede na odsek trupa in so postavljene na odmiku nasproti odseku trupa, ki je v celoti dostopen s pomočjo ven pomaknjene ploščadi 40, prednostno v kombinaciji z eno do štirimi združljivimi ogradami 156 brez odrnih naprav, ki se bočno druga druge tiščijo in so postavljene na odmiku nasproti poljem na sprednjem in zadnjem koncu ladje, kjer gre za ekstremno spremembo oblike, postavljenih na podu 12 suhega doka okoli npr. četrtine oboda ladje 10 in vsakokratno pri vrhu ograde priključenih k ladji 10 z uporabo začasne vezi 201. Vrhnji spoji med ogradami 42, 156 in ladijskim trupom 18 so zamašeni s pomočjo napihljivega ali drugega mašila 198, kot je predstavljeno na sl. 2. Napihljiva mašila 158 na enem koncu vsake posamezne ogradne enote vzdolž vrha in zunaj so napihnjene za zamašitev spoja med pregrinjalom vsake ogradne enote 42 ali 156 in njegovo sosedno ogradno enoto 42 ali 156. Na zadnjem koncu skrajno zadnje ogradne enote 42 in prednjem koncu skrajno prednje ogradne enote 156 je vgrajena nastavljiva neporozna zavesa 94 z magneti 114 za priključitev k ladijskemu trupu 18. Ko so ta pregrinjala zaprta in je neporozno pokrivalo 122 nameščeno na strani blokov 160 kobilice, je s tem četrtina polja ladijskega trupa, ki ga je treba prekriti, tesno zaprta v razsežni sestavljeni ogradi, narejeni iz več posameznih ogradnih enot 42, 156. Vsak pregrinjalni sklop 42 zakriva en stolp 34, kot je bilo opisano v zvezi s skicami sl. 1-8. Nekatere ali vse zavese 94 lahko opustimo ob straneh med stičnima ograjenima odrnima napravama 32 za izbirno osamitev ali strnitev zadevnih odsekov prostora, ki ga ograjuje niz ogradnih enot 42,156.

Zatem okoli oboda ograde namestimo prenosne jezove za nevihtno vodo, narejene iz žlebnih palic 200 z magneti 202 ali drugimi sredstvi za začasno pritrditev h krovu 12 suhega doka 14, in te jezove zatesnimo z ometom, mašilom ali z drugimi sredstvi 203.

V praktični uporabi so ozračevalne enote 162, grelne enote 164, enote 166 za odvod vlage, enote 168 za obnovo prahu za abrazivno pihalno čiščenje, enote za prečiščevanje odvečne prhe premaza in enote 172 za zažiganje VOCov z uparjanjem topila začasno razporejene na podu suhega doka, utrjene in priključene k razsežni ogradi z osamitvijo od polja ladijskega trupa, ki ga je treba prekriti, s prenosnimi ozračevalnimi vodi 170. Sleherna od enot 162,164,166,168, 172 je lahko samcata ali jih je več, če je potrebno. Vsaka ograjena odrna naprava 32 je lahko ločeno opremljena s takimi enotami ali dvema ali več ograjenim odrnim napravam 32 skupaj lahko služi katera koli takih enot. Podobno lahko napeljavne in posluževalne linije za take enote predvidimo ločeno za vsako ograjeno odrno napravo ali enoto ali skupaj za dve ali več ograjenih odrnih naprav ali enot. Ozračevalne enote, grelne enote in enote za odvod vlage delujejo med vsemi fazami prekrivanja. Enote 168 za obnovo prahu abrazivnega pihalnega čiščenja delujejo med abrazivnim pihalnim čiščenjem. Uporabimo lahko potrošna ali reciklirna abrazivna sredstva, ki temeljijo na trenutno sprejemljivem kompromisu ekonomskih dejavnikov, vključno strošek abrazivnega sredstva, strošek vložka v abrazivno opremo in strošek recikliranja abrazivnega sredstva. Enote 174 za prečiščevanje odvečne prhe premaza in enote 172 za zažiganje VOCa z uparjanjem topila obratujejo med pleskanjem in sušenjem premaza.

Prednostno so, če je to možno, s strani vodnega dostopa k enemu koncu suhega doka 14 - prim. sl. 13 - ozračevalne enote 162, grelne enote 164, enote 166 za odvod vlage, enote 168 za zbiranje abrazivnega prahu, enote 174 za filtriranje odvečne prhe premaza in enote 172 za zažiganje VOCa z uparjanjem topila trajno vgrajene na nosilnem tovornem čolnu 176 - prim. sl. 11 in 13 - skupaj z enotami 178 za pridobivanje električne energije in rezervoarji 180 za gorivno olje. Ta nosilni tovorni čoln 176 lahko privežemo ob koncu suhega doka, ki sovpada s koncem ladje, ki jo prekrivamo. Tudi zračni kompresor, zalogovniki z abrazivnim sredstvom, vedra za abrazivno sredstvo, stroji za mešanje premaza in vedra za premaz, ki se rabijo v postopku prekrivanja, so lahko razporejeni na nosilnem tovornem čolnu, če se oceni, da je ta pristop primeren in gospodaren.

Kot se vidi s skic sl. 9, 10 in 14 (te kažejo alternativo k sistemu, temelječemu na uporabi suhega doka, kakršen je predstavljen na skicah sl. 1, 2, 12 in 13), je pri prednostnem načinu uporabe izboljšanega postopka prekrivanja polj trupa nad vodno gladino na v vodi plovečih ladjah na tovornem čolnu 182 vgrajenih več, npr. osem do petnajst, ograjenih odrnih naprav 32. Tovorni čoln 182 ima pokončno palično stojalo 184, ki je narejeno iz segmentov, ki omogočajo nastavljanje njegove višine v območju med dvajset in osemdeset čevlji (med 6 in 25 m). To palično stojalo je razporejeno na vzdolžni središčni črti čolna. Na vrhu pokončnega stojala 184 je razporejena pripojitev 186 k priključni napravi 188, katere drugi del je s pomočjo začasne privaritve, magnetne, podtlačne naprave ali drugega sredstva, prednostno vsekakor z mehansko zvezo z ladijsko zgradbo, priključen k ladijskemu trupu 18 na najviše ležeči praktični točki. Na vsakem koncu tovornega čolna 182, na robu krova, so priključene priključne vrvi 190, ki jih napenja vitel. Za priključitev koncev vrvi 190 k ladijskemu trupu 18 s pomočjo začasne privaritve, magnetne, podtlačne naprave ali drugih sredstev sta uporabljeni dve priključni napravi 192. Priključne naprave 186 in 192 imajo šest stopenj prostosti, vključno menjavo glede na zasnovo tovornega čolna in ladje v smereh gor in dol plus zasuk tako v vodoravni kot v pokončni smeri. Ta način pritrditve omogoča razsežni sestavljeni ogradi, narejeni iz posameznih ogradnih enot 42, da ostane tesno ob boku ladje brez pretegovanja priključnih točk, medtem ko se dušijo obremenitve, ki jih povzročajo veter, valovi, bibavica (plima in oseka) in spremembe v zasnovah ladje in tovornega čolna, ki jih povzroča sprememba v obtežbi.

Stolpi 34 odrnih naprav (stolpi kot taki niso prikazani, dejansko pa so tam v uporabi po alternativi sl. 10) so zatično pritrjeni pri 204 h krovu tovornega čolna. Stolpi 34 so v preostalem zasnovani in delujejo, kot je bilo razkrito v zvezi s skicami sl. 1-8.

Med približevanjem tovornega čolna 182 k ladji 10 in oddaljevanjem le-tega od nje so ograjene odrne naprave vodoravno položene, kot to kaže sl. 9, pri čemer so odrne ploščadi 34 spuščene v spodnje lege. Ko je tovorni čoln 182 priključen k ladji 10 pri treh priključnih točkah 188 in 192, ograjene odrne naprave 34 dvignemo v pokončni položaj z uporabo plovnega žerjava ali vitla s škripčevjem, priključenim k ladji. Napihnemo napihljiva mašila 158, ki so razporejena med posameznimi ograjenimi odrnimi napravami 34. Napihnemo napihljivo mašilo pri robu 194 krova tovornega čolna med tovornim čolnom 182 in ladjo 10. V režo med vrhom pokončnih odrnih naprav 34 in ladjo vgradimo in napihnemo napihljivo mašilo 196. K ladijskemu trupu priključimo z uporabo magnetov 114 neprepustna pregrinjala 94, vgrajena pri zadnjem koncu skrajno zadnje ograjene odrne naprave 34 in prednjem koncu skrajno prednje ograjene odrne naprave 34. Okoli oboda ograde razporedimo prenosne jezove ali žlebne palice 200 za nevihtno vodo z magneti 202 ali drugimi sredstvi za spajanje bodisi trajno ali začasno s krovom pregrinjalnega tovornega čolna 182 in jih zatesnimo pri 203 s pomočjo ometa, mašil ali kako drugače. Polje ladijskega trupa, ki gaje treba prekriti, je tedaj v celoti ograjeno in zatesnjeno.

K ogradnemu tovornemu čolnu 182 - sl. 14 - zatem privežemo nosilni tovorni čoln 176. Nato z ustreznih točk na nosilnem tovornem čolnu 176 k ustreznim točkam v ogradi in/ali k prekrivalni opremi, kot je bilo opisano v zvezi s skicami sl. 1-8 in 12, priključimo ozračevalne vode, kable za dovod električne energije, gibke cevi, primerne za prekrivalno opremo (sl. 11). Proces prekrivanja nato izvajamo ob uporabi obstoječih postopkov, npr. takih, ki so nadalje opisani v zgoraj omenjeni ZDA-patentni prijavi Garlanda et al., pri čemer je oprema za podpiranje abrazivnega pihalnega čiščenja na nosilnem tovornem čolnu med abrazivnim pihalnim čiščenjem oskrbovana z energijo in je oprema za uporabo premaza ter za podpiranje sušenja na krovu nosilnega tovornega čolna med pleskanjem in sušenjem premaza oskrbovana z energijo.

Vse, kar je navedeno v dosedanjem podrobnem opisu, je vzeto iz podrobnega opisa, ki ga vsebujeta že omenjeni ZDA-patent in sovisna ZDA-patentna prijava, saj gre za stvari, ki zadevajo prednostne praktične izvedbe naprave in postopka po predloženem izumu. Sledeči del podrobnega opisa je zgrajen na teh detajlih z namenom, podati nadaljnje informacije v zvezi s trenutno prednostnimi izvedbenimi primeri pričujočega izuma.

V skicah sl. 15-20 je ladja, na kateri potekajo dela, spet označena s sklicevalno številko 10 in postavljena na bloke 160 kobilice na pontonskem krovu 12 plovečega suhega doka 14. Krilni steni 16 suhega doka sta odmaknjeni od bokov 18 ladje, tako da obstajata prehoda 22. V tej ponazoritvi je premec 20 ladje obrnjen k opazovalcu.

V enem od prehodov 22 je predstavljen niz ograjenih odrnih naprav 32, postavljenih na pontonski krov 12. Okoli niza odrnih naprav 32 je razporejen pregrinjalni ali ogradni sklop 42 za tvorbo ene same sestavljene ograde 44. Med prednjimi robovi zaves pregrinjala 42 in zunanjo površino trupa, med vrhom in boki sosednih odrnih naprav 32 danega niza in med nizom odrnih naprav ter površino 12 nosilne ploščadi, ki nosi niz odrnih naprav, smo oblikovali mašila.

Vzdolž boka ene od krilnih sten suhega doka 14, naprimer na sredi ladje, smo s pomočjo običajnih priveznih vrvi (niso predstavljene) privezali nosilni čoln 176.

Prednostno je po predloženem izumu središčno razporejen hidravlični pogonski vir za naprave, naprimer za pogon pogonskih sistemov 48, 130 za vagonček in pregrinjalo in za raztegovanje ter krčenje konzolnih rok, pri čemer gre za hidravlični pogonski vir, ki ga tvori hidravlična pogonska enota, ki je vgrajena na podstavek 212, ki ga žerjav lahko dvigne na primerno mesto, npr. na nosilni čoln 176, kjer služi kot pripomoček za držanje ograde. Pripomoček za držanje ograde vsebuje tudi puhala, črpalke in kompresorje za sistem 46 za krmiljenje gibanja zraka (za potrebe ventilacije, gretja in odvajanja par in prahu), linije 214, 216 za odsesavanje presežka prhe premaza in VOCo\, ki so speljane k sestavljeni ogradi 44 in od nje, linije 218 za hidravlično olje in linije 220 za stisnjen zrak kot tudi pridruženo opremo in gradiva za strežbo in oskrbovanje ograde.

Strežne linije 214, 216, 218 in 220 prednostno vsebujejo določene dele, ki so kot cevovod, cevovodne linije in kot vezni kosi medsebojno kot tudi s pripadajočimi nosilci v bistvu fiksno povezane - prednostno s podstavkom pri 212, s krilno steno pri 214 in z zgornjim modulom vsaj nekaterih od odrnih naprav 32, in kot zlahka narejene in razstavljene gibke zveze določene posredovalne dele med deli, med podstavkom in krilno steno pri 216 ter med krilno steno in vsaj nekaterimi od odrnih naprav znotraj ograde, pri 218, ki so lahko povsem običajne.

Nosilni čoln, ki nosi podstavek 212, je prednostno razporejen na izvenkrmni strani plovečega doka na sredi ladje, tako da je olajšana strežba skozi razne linije 214-220 ob minimalnih izgubah na račun dolžin linij.

Spremembe, ki jim dajemo prednost, in podrobnosti v zvezi z zgradbami 34 stolpov ograjenih odrnih naprav so opisane spodaj, sklicujoč se pri tem na skice sl. 21-27.

Zgradbe 34 vsakokratnih stolpov, ki skupaj tvorijo zadevne nize stolpnih zgradb, so prednostno narejene iz štirih različnih vrst natakljivih, razstavljivo združljivih modulov, ki obsegajo temeljne module 222, vmesne module 224, s stroji zasedene zgornje module 226 in samo ventiliranju služeče zgornje module 228. (V dejanski praktični uporabi izuma so vmesni moduli lahko rabljeni posamezno ali po več skupaj v vsaki stolpni zgradbi, vmesni moduli so lahko kombinirani z zgornjimi moduli ali temeljnimi moduli, samo ventilaciji služeči zgornji moduli pa so lahko razen tega ali dodatno k temu odpravljeni v korist več zgornjim modulom, ki so v celoti ali delno opremljeni s stroji.

Toda za obstoj medmodulnih veznih delov (opisani bodo kasneje) so stolpi 34, ki so narejeni iz modulov, zgrajeni in delujejo v bistvu kot je bilo opisano zgoraj v zvezi s skicami sl. 1-14.

V zgornjih modulih 226 s polno strojno zasedenostjo je vgrajena strojna oprema, ki vsebuje hidravlične vitle 48, pokončne gibljive vagončke 36, konzolne roke 38, zadevne dele dovodnih ventilacijskih in odsesovalnih cevovodov 214, 216, linije 218 za preskrbo s hidravličnim oljem in linije 220 za preskrbo s stisnjenim zrakom, kot tudi ki služi kot montažne osnove za opremo za dovod abrazivnega zrna in opremo za dovod premaza.

V zgornjih modulih 228, ki služijo zgolj ventilaciji, ni nobenega od zgoraj naštetih elementov zgornjih modulov s polno strojno zasedenostjo, razen zadevnih delov cevovodov 214, 216 ventilacijskega dovoda in odsesavanja.

Temeljni moduli 222 vsebujejo nivelirne ovne 134 s stopalnimi blazinami 136.

Vmesni moduli 224 vsebujejo zadevne vmesne dele stolpov 34.

Zgornji konci vsakega temeljnega, vmesnega in zgornjega modula so opremljeni na svojih štirih oglih z zadevnimi navpično odprtimi dvigalnimi in montažnimi ploščami 230, od katerih ima vsaka osrednjo okroglo luknjo 232, ki ima diametralno nasprotni si obodni zajedi 234.

Spodnja konca vsakega vmesnega in zgornjega modula sta opremljena na svojih štirih oglih z navpično dol štrlečima topo priostrenima lokacijskima in montažnima zatičema 236. Zatiča 236 štrlita dol skozi zadevni nosilni plošči 238.

Da se olajša postavljanje, menjanje, podiranje in prestavljanje modulnih stolpov 34 z uporabo žerjava (kot je žerjav 20. ki smo ga opisali v zvezi s skicami sl. 1-8), pričujoči izum prednostno predvideva okvirno napravo 240 za dviganje modula odrne naprave, ki vsebuje vodoravno razporejen pravokoten okvir 242, ki ima na svojih štirih oglih razporejene štiri dol štrleče topo priostrene lokacijske in dvigalne zatiče

244.

Vsak zatič 244 je na primernem vmesnem nivoju opremljen z dvojico diametralno nasprotnih si štrlin ali vodoravno štrlečih koncev 246 zatiča, ki sta po velikosti usklajena z zajedama 234, ko so zatiči 244 primerno kotno poravnani okoli zadevnih pokončnih osi relativno glede na odprtine 232. Zatiči 244 so uležajeni na oglih okvirne naprave 240 za omejeno, usklajeno kotno vrtenje okoli zadevnih navpičnih osi. Usklajeno vrtenje je doseženo s pomočjo ročic 248 (skice sl. 24-26), ki jih usklajujejo premikalni drogovi 250, ki so priključeni k motorno gnanemu reverzirnemu premikalu 252. Krmilni signali za premikalo (ki je lahko gnano električno, hidravlično ali pnevmatsko) lahko prihajajo preko krmilnega kabla (ni prikazan) ali daljinsko, npr. preko infrardečih ali radijskih signalov.

Okvir 242, kot je predstavljen, ima na svojih oglih dol razširjajoča se vogalna vodila 254 za olajšanje poravnanosti okvirne naprave 240 z modulom, ki ga je treba pobrati. Okvir 242 je prirejen za dviganje, spuščanje in premikanje z žerjavom, s tem da je opremljen z običajno žičnovrvno zanko 256 ali podobnim.

Stolp, del stolpa ali stolpni modul se dvigne s tem, da spustimo okvirno napravo 240 na pravo mesto, tako da njeni zatiči 244 štrlijo skozi luknje 232, dokler štrlini ne vstopita dol skozi zajedi 234. Zatem se vključi premikalo 252, ki zasuka zatiče 244, tako da štrline nič več niso poravnane z zajedami 234, temveč se nahajajo pod deli pripadajočih plošč 230. Z dvignjenjem okvirne naprave 240 se potemtakem dvigne modul ali modula ali moduli, ki so efektivno zvezani s pripadajočimi ploščami 230. Ko se modul ali niz modulov spusti na pravo mesto na spodaj ležeči modul, njegovi najbolj spodnji dol štrleči zatiči 236 štrlijo dol skozi zadevne luknje 232 zadevne plošče 230 in zadevne plošče 230 naležejo na zadevne plošče 238. Nato se vključi premikalo 252, ki zasuka zatiče 244, tako da so štrline 246 spet poravnane z zajedami 234 in okvirno napravo lahko dvignemo brez zadevnega stolpa, modula ali skladanice modulov.

Za potrebe stabilizacije stolpov ali skladanic modulov je vsaka od plošč 230 in 238 prednostno opremljena z eno ali več odprtinami 258 za sprejem spenjala, skozi katero lahko odstranljivo vgradimo sklope matice in vijaka ali druga spenjala 260.

Če se zaustavimo pri skicah sl. 27 in 28, vidimo, da lahko določeno ladjo učinkovito čistimo in pleskamo v prednostni izvedbi predloženega izuma, s tem ko uporabimo tri nize temeljnih modulov 222, tri nize vmesnih modulov 224, en niz zgornjih modulov 226 s polno strojno zasedenostjo in en niz zgornjih modulov 228 z opremo samo za ventilacijo. Za vsak stolp lahko temeljni modul in vmesni modul ostaneta medsebojno zvezana, da služita kot zadevni spodnji modul skozi vso uporabo za delo na dani ladji ali dani velikosti ladje. Število modulov v vsakem nizu prednostno zadošča za oklopljenje četrtine obsega ladje.

Osnovni razlog za uporabo dveh različnih vrst zgornjih modulov je prihraniti na realizaciji sorazmerno dragih investicij za vso strojno opremo zgornjih modulov, tako da se za tako opremo odločimo samo ko je potrebna, ko pa je ne rabimo več, zadevne zgornje module pomaknemo vzdolž naslednjega niza stolpov.

Kot je skicirano na sl. 27 in 28, v tipičnem prednostnem izvedbenem primeru pričujočega izuma v prvi fazi postavimo niz ograjenih odrnih naprav 32 okoli prvega kvadranta vzdolž oboda ladje. V tem nizu je vsak stolp zgoraj zaključen z modulom s popolno strojno opremo. Nič se še ni zgodilo okoli drugega do četrtega kvadranta.

Ko smo končali z abrazivnim čiščenjem in pleskanjem na prvem kvadrantu, se prične delo v zvezi s postavljanjem spodnjih modulov drugega niza stolpov vzdolž oboda drugega kvadranta. Nič se še ni dogajalo okoli tretjega in četrtega kvadranta.

Ko smo opravili z abrazivnim čiščenjem in pleskanjem pri prvem kvadrantu, zgornje module z vso strojno opremo premaknemo s prvega niza na drugi niz in delo se prične s postavljanjem spodnjih modulov tretjega niza okoli tretjega kvadranta. Nič se še ni dogajalo okoli četrtega kvadranta.

Kot je naskicirano v četrti vrsti tokovne karte, predstavljene na sl. 27, stolpe v prvem nizu v naslednji fazi opremimo z zgornjimi moduli, ki so opremljeni samo za potrebe ventilacije, abrazivno čiščenje in pleskanje se prične na drugem kvadrantu, postavljanje spodnjih modulov tretjega niza pa je končano okoli tretjega kvadranta.

Ko se je premaz na prvem kvadrantu strdil in smo končali z abrazivnim čiščenjem in pleskanjem drugega kvadranta, zgornje module z vso strojno opremo premaknemo z drugega niza k tretjemu nizu, zgornje nize s samo ventilacijsko opremo premestimo s prvega niza k drugemu nizu, spodnje module pa premaknemo od okoli prvega kvadranta do okoli četrtega kvadranta.

Na ustrezen način se v naslednjih korakih opravi delo na zadevno sledečih si kvadrantih, dokler ni delo končano na vseh.

Trenutno prednostne izvedbe konzolnih rok 38 bodo zdaj opisane s pomočjo skic sl. 29-32.

Prva različica je predstavljena na sl. 29, nekoliko predrugačena pa na sl. 30. Na skici sl. 29 je stolp označen s sklicevalno številko 34, vagonček pa s številko 36. V tej različici je k rokama na njunih prednjih koncih pritrjena tirnična osnovna plošča 262, na kateri se nahajata vodoravno, bočno potekajoča tira 264 za prigraditev druge opreme. Vsaka roka vsebuje zgornji in spodnji hrbtni paralelni palici 266, 268, ki sta na zadevnih hrbtnih koncih zasučno priključeni k vagončku pri 270 in na zadevnih prednjih koncih k pokončni sprežni palici 272 pri 274. ter zgornji in spodnji prednji paralelni palici 276, 278, ki sta zasučno pritrjeni pri zadevnih hrbtnih koncih k pokončni sprežni palici 272 pri 274 in k tirnični osnovni plošči 262 pri 280. Vsaka roka nadalje vsebuje motorno gnano vijačno vreteno 282, ki ima pogonsko matico 284, ki je gibalnosklepno povezana za zadevno roko preko hrbtne pogonske palice 286, katere hrbtni konec je zasučno povezan s pogonsko matico pri 288 in katere prednji konec je zasučno povezan s hrbtnim koncem prednje pogonske palice 290 pri 292. Prednji konec prednje pogonske palice je zgibno povezan z vmesnim mestom na zgornji prednji paralelni palici 276 pri 294, vmesno mesto na hrbtni pogonski palici 286 pa je zgibno povezano z vmesnim mestom na zgornji hrbtni paralelni palici 266 pri 296. Tako torej paralelne palice, vagonček, tirnična temeljna plošča in pokončna sprežna palica tvorijo dvotandemski, štiripalični paralelogramski paličji, ki sta po načinu škarnega vzvodja povezani s pogonskimi palicami, tako da se pri vrtenju vijačnih vreten pogonski matici gibljeta v navpični smeri, rezultat česar je, da paralelogramski paličji vodoravno pomakneta ven in povlečeta nazaj tirnično temeljno ploščo. Če sta motorno gnani vijačni vreteni 282 priključeni tako, da delujeta samo usklajeno, lahko vsi zasučni zgibi izvajajo samo zasučno gibanje okili prečnih vodoravnih osi, če pa sta vijačni vreteni narejeni tako, da delujeta do določene mere neodvisno, pa morajo vsaj nekateri od zasučnih zgibov izvajati tudi vrtilno gibanje okoli vzdolžne vodoravne osi ali biti kardanski zglobi, tako da se tirnična temeljna plošča v omejenem obsegu lahko poševno nagne, gledano v tlorisu, za namestitev enega njenega konca dlje od vagončka kot je nameščen njen drugi konec, za prilagajanje dela na ustrezno ukrivljeni segment trupa ladje ob približevanju k premcu ali h krmi.

Skica sl. 31 kaže različico k motorno gnanemu vijačnemu vretenu 282 v obliki hidravlično gnane dvostransko delujoče batne in cilindrove pogonske enote 298, ki ima namesto vijačnega vretena in pogonske matice s skic sl. 29 in 30 drsni drog 300 in drsni obroč 302.

Skica sl. 32 kaže nadaljnjo različico, pri kateri je tirnična temeljna plošča 262 gnana od dvojčično gnanih vijačnih vreten 282 preko zadevnih rok 303, razporejenih v obliki večpaličnih Škarnih paličij, katerih hrbtna konca sta s pomočjo zadevnih pogonskih matic 284 pritrjena k zadevnima z nasprotnima vijačnicama opremljenima deloma zadevnih vijačnih vreten, prednja konca pa sta zasučno zgibno priključena pri zadevnih koncih k tirnični temeljni plošči s pomočjo zasučnozgibnih zvez, ki omogočajo gibanje teh zasučnih zgibov navpično drugega k drugemu in drugega od drugega, ko se roki raztegujeta in krčita z usklajenim vrtenjem vijačnih vreten v ustreznih smereh. (Običajna montažna in delovna paličja naslonov za noge pri stolih naslanjačih nudijo modele za podrobnosti teh in morda drugih zasnov raztegovalnih in krčilnih rok in pogonov za tirnično temeljno ploščo relativno glede na vagonček.)

Različice delovnih ploščadi in opreme za abrazivno čiščenje in pleskanje, ki se jo vgradi na tirnično temeljno ploščo 262, so opisane v zvezi s skicami sl. 33-41.

Na skici sl. 33 je predstavljena tirnična temeljna plošča 262, na katero je za potrebe prečkanja vzdolž svojih tirnic 264 pritrjena delovna ploščad 304, na kateri je pritrjena ena ali več s stisnjenim zrakom delujočih abrazivno opihavajočih šob 140 pod delavčevim visokim sedežem 306, s katerega lahko delavec človek ali delavec robot uravnava gibanje prečkanja delovne ploščadi 304 vzdolž tirnic 264, gibanje v navpični smeri vagončka 36 na stolpu 34 in ventile za delovanje abrazivnih opihovalnih šob 140.

V različici, predstavljeni v skicah sl. 34 in 35, je delovna ploščad 40 (raje kot tirnična temeljna plošča) zasučno zgibno pritrjena neposredno na prednjih koncih konzolnih rok 38. Tirnična temeljna plošča je predvidena pri 310 na podu delovne ploščadi 40 s tirnicama, vzdolž katerih se voziček 312 z opremo lahko bočno giblje uporabljajoč komande (niso predstavljene, jih pa upravlja delavec, kot je bilo opisano v zvezi z elementom 144 pri izvedbenem primeru s skic sl. 1-8).

Pri izvedbenem primeru po sl. 34, kateremu se trenutno daje prednost, mehanizem za abrazivno čiščenje ni šoba na stisnjen zrak za izpihavanje abrazivnega zrna proti površini trupa, saj je pomanjkljivost takega sistema v tem, da zrak med obratovanjem neprestano napihuje s stisnjenim zrakom ograjeno prostornino prostora znotraj niza ograjenih odrnih naprav 32. Da bi preprečili, da bi zrak povzročal balonsko napenjanje pregrinjala in spuščal prah, potrošeno abrazivno sredstvo, delce in okruške ven skozi stike in reže v ogradi, mora biti ventilacijski sistem 162 naprave robusten, delo pa usklajeno s številom delavcev, ki sleherni hip dodajajo izdani tlačni zrak v ogrado.

V skladu s tem se je izkazal za prednostnega vrtilen, s kolesom gnan mehanizem za abrazivno čiščenje, in prav ta je predstavljen v skicah sl. 34-38. Mehanizem temelji na s kolesom gnanih metalcih abrazivnega sredstva, ki so bili na ozemlju ZDA tržno dosegljivi pri tvrdki, ki jo sedaj poznamo kot Wheelabrator Technologies, Inc., Newnan, Georgia 30263, ZDA. V taki opremi je kolo (v podrobnostih ni prikazano) vgrajeno pri 316 v ohišju 318 za vrtenje pri visoki hitrosti. Pravzaprav lahko za vrtilni pogon uporabimo motorje na tlačni zrak, vendar brez ali le z malo vpliva pogonskega tlačnega zraka na ventiliranje v ograjenem prostoru 44. Ohišje 318 z zalogovnikom 320 služi za hranjenje in dovajanje abrazivnega zrna h kolesu in ima izpustno odprtino 322, skozi katero zrno, ki ga požene kolo, prileti na površino 18 trupa. Izpustna odprtina 322 ohišja je prednostno v smeri proti površini 18 trupa zastrta z obodno ščetinasto krtačo 324, porabljeni zrak, prah, nekaj potrošenega zrna, delci opleska in okruški pa se odtegujejo z ventilacijskim sistemom 162 skozi odsesovalni zračilni vod 326.

Glavnina porabljenega abrazivnega sredstva se skupaj z onesnaževalci, ki ga obremenjujejo (v glavnem delci opleska in okruški), zbira pod metalcem (denimo kot naprava za ometavanje stropov lovi padajoč omet) v zbiralnem zalogovniku 328, priključenem k vozičku 312 z opremo pod ohišjem 318. Zbirni zalogovnik 328 se prazni v zbirni vod 330, katerega izhod se lahko odpira/zapira z ventilom, kot je nakazano pri 332.

Skici sl. 37 in 38 kažeta odprt sistem za služenje napravi 314 za metanje abrazivnega zrna pri zadevnem stolpu 34. Sistem je podoben sistemom, ki se rabijo za lijakasto spuščanje k tlom gradbeniških razbitin z raznih nadstropij zgradbe, ki se gradi ali preureja. Kot je narisano, je v zgornjem modulu 226 s polno strojno opremo stolpa 34 vgrajen glavni zalogovnik 334, ki služi nizu medsebojno zgibno povezanih, lijačnojaškovnih odsekov 336, od katerih vsak ima vstop 338 in izstop. Če so razporejeni v ravni črti ali rahlo ukrivljeno, vsak jaškovni odsek sprejema od predhodnega odseka in vodi v sledeči odsek, toda nizi so lahko, kot je narisano, zgibno bolj ostro ukrivljeni, da se doseže, da izstop določenega odseka pri 342 vodi dotok abrazivnega sredstva v dovodni zalogovnik 320 za kolo za pogon abrazivnega sredstva namesto da bi abrazivno sredstvo teklo naprej dol po jašku, in da, kot je narisano pri 344, sprejema potrošeno, onesnaženo zrno od z ventilom krmiljenega izstopa 332 vračalnega zalogovnika 328. Predstavljeno je, da se izstopni konec jaška izteka v posodo 346, kjer se potrošeno onesnaženo zrno lahko zbira za ponovno obdelavo (ločevanje, recikliranje in dajanje na razpolago). Kot je opisano v zvezi s skicami sl. 1-8, zrno, ki ni pristalo v zbirni posodi 346, lahko posesamo in/ali pometemo ročno z nosilne površine 12 odrne naprave za potrebe ponovne obdelave.

Skica sl. 39 kaže različico, pri kateri je s kolesom gnana naprava za metanje abrazivnega sredstva enota z zaprtim tokokrogom, ki je pritrjena k prečno gibljivi delovni ploščadi take vrste, kot je predstavljena na sl. 33. V tej enoti se potrošeno abrazivno sredstvo zbira in vrača na vhodno stran kolesa za določen čas, periodično pa se dopolnjuje ali zamenjuje s svežim abrazivnim zrnom.

Skici sl. 40 in 41 kažeta tirnično temeljno ploščo 262, ki ima napravo 350 za razprševanje premaza, ki je predstavljena v stanju, ko vsebuje prečkajoč in po višini premikajoč se voziček 352 za sklop 146 šobe in gibke cevi brezzračne pršilne enote 354, ki je opremljena z jamborom 356 za ravnanje z gibko cevjo. Šobi za razprševanje premaza služi kapa 358, skozi katero se zbirajo presežek prhe in pare in se odsesavajo proč skozi zbirno cev 360 za izločanje delcev in zažiganje VOC. Zbirno cev 360 nosi zgornji modul s popolno strojno opremo zadevnega stolpa.

Nekaj podrobnosti prednostnih mašil za ogradni sklop ali pregrinjalo 42 za vsak niz ograjenih odrnih naprav 32 je ponazorjenih v skicah sl. 42-49.

V zvezi s skicami sl. 1-14 so pregrinjalo ali ograda 42 in razni elementi za vzpostavitev tesnjenja za obod in dele le-te opisani v zvezi z elementi 90-98, 108-118, 122, 130 in 194-203. Prednostne izvedbe naštetih tesnil so predstavljene in bodo zdaj v nadaljnjem opisane sklicujoč se na skice sl. 42-49.

Za zatesnitev med okvirnimi elementi, razporejenimi na robovih stolpnih modulov 222-228, ki pri uporabi stojijo bočno dotikajoče se nasproti drugim tovrstnim okvirnim elementom ali površini 18 ladijskega trupa, je vsak tak element (v splošnem označen s sklicevalno številko 362) od enega svojega konca do drugega vzdolž zadevnega svojega lica opremljen z nizkotlačnim napihljivim mašilom 364, ki, ko je na običajen način napihnjeno (skozi napihovalne ventile, ki niso predstavljeni, so pa taki kot tisti pri duši nogometne žoge ali pri zračnici dvokolesa), povzroči določeno napetje in nabreklost, ki izboljša tesnjenje med zadevnim elementom in sosednim elementom ali površino ladje.

V skici sl. 42 je predstavljeno napihnjeno mašilo 364, kije pritrjeno na element 362 s pomočjo običajnega niza montažnih sponk 366. Na skici sl. 43 je predstavljeno napihnjeno mašilo 364, ki tesni proti površini 18 ladje. V skici sl. 44 sta predstavljeni dve taki mašili, ki vzpostavljata tesnjenje med stičnima moduloma na istem stolpu ali med stičnima moduloma na stičnih stolpih. Gibkost mašil 364 tudi pripomore k prilagajanju zatesnitve kljub ločni ureditvi modulov, ki je potrebna blizu premca in krme ladje (zadevna ločnost je bolje razvidna s skice sl. 28).

Alternativna oblika mašila, primerna za kontekst skice sl. 44, ne pa za kontekst skice sl. 43, je predstavljena na skici sl. 45, v kateri je vsak okvirni ogelni element 362, ki ga je treba postaviti nasproti drugemu, vseskozi vzdolž zadevnega svojega nekonfrontirajočega (t.j. vzdolž zunanjega ali notranjega, vrhnjega ali talnega) lica opremljen s trakom 368 enega od elementov dvojice kaveljčnega in runskega spenjala, kakršno je tisto, ki se prodaja pod zaščitno znamko Velcro. Trak 370 dvojne širine komplementarnega dela lahko pritisnemo na predvideno mesto, s čimer premostimo režo, da vzpostavimo zatesnitev, ali ga odtrgamo, da zatesnitev med zadevnima elementoma odpravimo.

Skici sl. 46 in 47 bolj podrobno ponazarjata prednostni mašili pri 200, 203, ki sta predstavljeni in opisani tudi na oziroma v zvezi s skico sl. 10A. Mašilo je lahko napihljivo ali statično mašilo.

Skici sl. 48 in 49 bolj nadrobno predstavljata mašila pri 194-198 za uporabo z verzijo naprave in postopka, ki uporabljata čoln 182, ki je čoln CAPE. Posebej opozarjamo na predstavitev mašila 194, kjer gre za uporabo nekakšnega vznožnega dela ploščatega neoprenskega primarnega mašila nad napihljivim nizkotlačnim zaščitnim podpiralnim mašilom. Plošče za ohranjanje odmika skrbijo za zagotovitev minimalnega prostora med C/LPE-čolnom 182 in ladjo, s tem ko z vitli napete priključne vrvi držijo G4P£-čoln 182 v stalnem vlečenju v bližino z bokom ladje.

Dasiravno smo, da bi bralcu pomagali razumeti zgradbo in načrtovano delovanje raznih elementov, delovanje naprave v raznih segmentih opisali zgoraj, v nadaljnjem ponavljamo opisovanje delovanja v zvezi z verzijo naprave in postopka, pri katerih gre za uporabo plovečega suhega doka.

Ko je ladja, na kateri so potrebna dela, dvignjena in osušena na suhem doku, okoli enega kvadranta ladijskega obsega razporedimo spodnje module odrnih naprav in jih zniveliramo. Mašila med moduli napihnemo.

Pri osnovi vsakega modula vgradimo prenosne jezove. Zavese končnih modulov pritrdimo k trupu z magneti.

Medtem ogradni nosilni čoln privežemo h krilni steni suhega doka prednostno na simetralni črti po dolžini suhega doka. To plovilo je opremljeno z električnim zračnim kompresorjem, enoto za dovajanje svežega zraka z odstranjevalnikom vlage in grelnikom, enoto za oskrbo s hidravličnim pogonom, zbiralnikom prahu, enoto za zbiranje/zažiganje VOC in s trajno vgrajenimi pridruženimi vodi in cevovodi, ki so vsi vgrajeni na enem ali več podstavkih. Alternativno, če sredina po dolžini suhega doka ni primerno mesto, lahko čoln namestimo na drugo mesto, ki bi dopuščalo primerno in učinkovito obešenje na kljuke cevi in vodov do ograde. Če ni na voljo primernega mesta na vodi za čoln, lahko na podstavkih montirano nosilno opremo dvignemo s čolna in jo namestimo na drugem mestu, naprimer na pomolu, krilni steni suhega doka ali na vremenskem krovu ladje.

Zgornje module s strojno opremo odrne naprave razporedimo na vrh spodnjih modulov, pri čemer spodnje module zniveliramo in pritrdimo k trupu ladje. Mašila med vsakokratnimi zgornjimi moduli in med zgornjimi moduli ter trupom ladje napihnemo.

Vgradimo prenosne hitro sklopljive/razklopljive gibke cevi in napeljave med posameznimi zgornjimi modulnimi enotami, med ogrado in suhim dokom ter med suhim dokom in čolnom za nošenje ograde, tako da se vzpostavijo neprekinjeni sistemi za stisnjen zrak, hidravliko, ventiliranje in odsesavanje iz nosilnega čolna skozi ogrado.

Zalogovnik za abrazivno sredstvo in stroj za razprševanje premaza vgradimo na predvideno mesto na vsak zgornji modul odrne naprave. Napihnemo mašilo zgornjega modula, s čimer ustvarimo vremensko povsem tesno ogrado. Med nosilnim sistemom za vsakokratno delovno enoto pri vseh zgornjih modulih, suhim dokom in čolnom za nošenje ograde vzpostavimo zveze za hitro razstavljanje za ventilacijski dovod, za odsesavanje, za stisnjen zrak in za hidravliko.

Medtem na določeno mesto postavimo in zniveliramo drugi niz spodnjih modulov odrne naprave okoli naslednjega nezakritega sosednega kvadranta trupa ladje, tako da so le-ti pripravljeni za sprejem zgornjih, s strojno opremo opremljenih modulov odrne naprave, ko je prekrivanje na prvem kvadrantu opravljeno. Ko zgornje, s strojno opremo opremljene module odrne naprave premikamo s prvega na drugi kvadrant, le-te nadomeščamo z zgornjimi moduli odrne naprave, ki vsebujejo samo ventilacijsko opremo in ki jih rabimo samo toliko časa, dokler niso zbrani vsi VOC. Ta proces ponavljamo, dokler niso v celoti prekriti vsi kvadranti in dokler niso zbrani vsi VOCi.

Modulne enote odrnih naprav premeščamo z lokacije na lokacijo s tem, da jih dvignemo z žerjavom, pri čemer uporabljamo dvigalno okvirno napravo, ki je podobna oni, kakršno uporabljajo pri žerjavih v kontejnerskih pristaniščih. Vse modulne enote odrnih naprav so opremljene za združitev s to dvigalno okvirno napravo, tako da se čas kot tudi delovna sila, potrebna za spajanje in za odnašanje modulnih enot, skrajšata na minimum.

Ko so odrne naprave danega niza pripravljene za delo, se za pričetek čiščenja trupa pokončni, navpično gibajoči se vagončki s konzolnimi rokami spustijo v svoje talne položaje.

Prednostno je na vsakem koncu na montažnih odbijačih, razporejenih pri koncu vsake konzolne roke, pritrjen vodoraven tirnični mehanizem z mehaniziranim prekritim kolesom (kolesoma, kolesi) za abrazivno sredstvo brez zbiranja in z mestom za delavca. Alternativno vgradimo vodoravne tirnične mehanizme s šobo (šobama, šobami) za pihanje zraka ali kolesi za metanje abrazivnega sredstva s pobiranjem.

Pri uporabi prednostnega postopka spuščamo merjen vsipek abrazivnega sredstva v obliki jeklenih zrn iz zalogovnika z abrazivnim sredstvom pri vrhu odrne naprave v členjen jašek, ki zatem merjeni vsipek abrazivnega sredstva odvaja v zbirni vsebnik na vrhu kolesa za metanje abrazivnega sredstva.

Delavec zatem vključi prekrito kolo za abrazivno sredstvo in ga premika od enega konca tirnice do drugega, uravnavajoč dolžino členjenih konzolnih rok za ohranjanje pregrinjala kolesa v stiku s trupom ladje, tako da se kar največ količine onesnaženega abrazivnega sredstva zbere v vsebniku za onesnaženo abrazivno sredstvo, ki je razporejen pod kolesom.

Med izvajanjem abrazivnega obmetavanja se prah abrazivnega sredstva neprekinjeno odsesava skozi cevje, ki je priključeno na pregrinjalo kolesa, k odsesovalnemu delovnemu priključku preko zgornjih modulov skozi suhi dok in do zbiralnika prahu na čolnu za nošenje ograde, kjer se prah loči od zraka, ki se od ondod odstrani v napravo za zažiganje/zbiranje VOC, od koder se čist zrak odvaja v ozračje ali ga recikliramo skozi ventilacijski sistem, če tako bolje. Medtem neprekinjeno skrbimo za svež, čist, segret in vlage prost zrak iz ventilacijske opreme s krova čolna za nošenje ograde skozi suhi dok in preko zgornjih modulov ob uporabi ventilacijskega oskrbovalnega dela. Stisnjen zrak za delovanje kolesa za abrazivno sredstvo in hidravlični tlak za delovanje vitla odrne naprave navpičnega pokončno premakljivega vagončka in členjenih konzolnih rok priskrbimo skozi ustrezne cevovodne oskrbovalne dele, speljane od čolna za nošenje ograde skozi suhi dok do vsakokratnih odrnih naprav, ki tvorijo ogrado.

Ko je kolo za metanje abrazivnega sredstva opravilo delo na svojem enem samem enosmernem potovanju na svoji tračnici, se zadevni pokončni navpično premikajoči se vagonček dvigne za višino, ki nekako ustreza višini redi, ki jo abrazivno obdela kolo za abrazivno sredstvo, nakar se vključi mehanizem kolesa za abrazivno sredstvo in se obdelava opravi na vsej vračalni poti. Ko je vračalna pot opravljena, se ventil pri dnu vsebnika za onesnaženo abrazivno sredstvo odpre, tako da onesnaženo abrazivno sredstvo steče v spodnji del istega jaška, ki je uporabljen za nakladanje abrazivnega sredstva, ki zatem onesnaženo abrazivno sredstvo spušča v zbirno posodo, razporejeno na podu suhega doka. Ta posoda se bo nadalje polnila tekom preostalega abrazivnega obmetavanja na tej lokaciji. Ko je prekrivanje končano in so vsi moduli ograde premaknjeni, žerjav dvigne to posodo na mesto za recikliranje, kjer se onesnaževalci odstranijo in se abrazivno sredstvo pripravi za ponovno rabo.

Nadaljnji vsipek čistega abrazivnega sredstva nato sprejme vsebnik za čisto abrazivno sredstvo na mehanizmu s kolesom za abrazivno sredstvo in postopek je končan, ko so vsi odseki boka ladijskega trupa znotraj ograde abrazivno obdelani. Čiščenje z obmetavanjem dna ladje in dodelavno (popravno) čiščenje z obmetavanjem izvedemo z uporabo zračnih pihalnih šob z abrazivnim sredstvom v obliki jeklenega zrna ali drugega postopka, primernega v okviru ograde, ki je še prisotna, in pred začetki ples42 kanja. Jekleno abrazivno sredstvo, ki je ušlo pri čistilnem obmetavanju s pomočjo zračne šobe ali pri delu s kolesom za metanje abrazivnega sredstva in se nabralo na tleh suhega doka znotraj ograde, pospravimo z uporabo lopat, metel, podtlačnih sesalnikov, magnetov ali podobnega, preden pričnemo s pleskanjem.

Ko je pleskanje pripravljeno, da starta v skladu s prednostnim postopkom, se pokončni navpično gibljivi vagonček s konzolnima rokama spusti do talnega položaja. Vodoravni tirniČni mehanizem z mehaniziranim prekritim kolesom (kolesoma, kolesi) za abrazivno sredstvo brez pobiranja in s položajem delavca odstranimo s pritrdišč na konzolnih rokah in ga prednostno zamenjamo z vodoravnim tirničnim mehanizmom, na katerem je pritrjen sedež za delavca ter mehanizirana bočno gibljiva naprava za razprševanje premaza, ki vsebuje eno ali več oscilirajočih brezzračnih šob za razprševanje premaza in pokrov s filtrom, ki je preko voda priključen na sesalni sistem ograde. Oscilirajoče šobe za razprševanje premaza so priključene na zalogovnik opleska in dovodni sistem, ki je razporejen na vrhu odrne naprave s prodiranjem od talne strani do vrha zgornjega modula.

Če se odločimo za alternativni pristop premazovanja z ročnim razprševanjem, vgradimo ploščad za delavca na konzolni roki namesto tirnic z oscilirajočimi razprševalnimi šobami in mehanizma.

Med premazovanjem v ogrado neprekinjeno dovajamo segret, vlage prost čist zrak in ga sesamo, kot to delamo med abarazivnim čiščenjem.

Delavec nato vključi mehanizem za osciliranje razprševalnih šob in jih premika nazaj in naprej, držeč šobe na primernem odmiku od trupa, in ga dviga med posameznimi vodoravnimi obhodi, dokler ni narejen ves osnovni premaz. Dodelavni (popravni) premaz delavec naredi z brezzračno razprševalno pištolo. Ko je osnovna prevleka s premazom povsem strjena, sledijo na enak način naslednje prevleke s premazom.

Ogrado obdržimo na danem mestu, kot opisano zgoraj, vse dotlej, daje ves premazni sistem zadosti suh, tako da so emisije VOC v sprejemljivih mejah.

Vse sestavine ogradne naprave so prednostno zasnovane tako, da ne delajo isker. Vsi načini delovanja mehanizmov za vodoravno abrazivno obmetavanje in premazovanje so prednostno izvedljivi z ročnim, polavtomatskim ali v celoti samodejnim krmiljenjem bodisi ločeno ali v kombinaciji.

Na dlani naj bi sedaj bilo, da naprava in postopek za premazovanje zunanje površine ladijskih trupov, kot sta bila opisana zgoraj, imata vsako od značilnosti, obrazloženih pred tem v poglavju Kratka predstavitev izuma. Glede na to, da se da opisano rešitev do neke mere modificirati, ne da bi se oddaljili od načel izuma, ki so bila nakazana in obrazložena v tem opisu, naj pričujoči izum razumemo kot da on zaobjema vse modifikacije, ki so znotraj duha in obsega sledečih zahtevkov.

Claims (22)

1. Naprava za izvajanje površinskega dela, kot je čiščenje in premazovanje na zunanji, v splošnem pokončni površini ladijskega trupa, značilna po tem, da obsega:

več stolpov (34), razporejenih drug ob drugem v nizu, postavljenem na v splošnem vodoravno nosilno površino (12) v konfrontirajočem smislu glede na vzdolžno in navpično razsežen del v splošnem navpične zunanje površine (18) ladijskega trupa, pri čemer vsak stolp obsega več modulov (222, 224, 226), ki so po načinu pokončne skladanice razstavljivo nataknjeni drug na drugega in vsebujejo vsaj en temeljni modul (222), ki je razporejen za direktno postavitev na omenjeno nosilno površino, ter en zgornji modul (226), ki je razporejen za vzpostavitev zgornjega konca za zadevni stolp;

pregrinjalno sredstvo (42), ki je pritrjeno na omenjene stolpe (34) za sodelovanje z omenjeno površino (18) ladijskega trupa za ograditev omejenega prostora (44) znotraj in naprej od omenjenega niza stolpov (34);

ventilacijski sistem (46, 120, 126, 128, 162, 164, 166, 168, 170, 174, 214, 216), vsebujoč vode za dovajanje svežega zraka skozi omenjeno pregrinjalno sredstvo v omenjeni omejeni prostor, in vode za zajemanje zraka, obremenjenega s prahom, presežkom prhe premaza in/ali z uparljivimi organskimi kemikalijami skozi omenjeno pregrinjalno sredstvo od omenjenega omejenega prostora, pri čemer omenjeni ventilacijski sistem vsebuje ventilacijsko strojno opremo, ki je pritrjena na omenjenem zgornjem modulu (226).

2. Naprava po zahtevku 1, značilna po tem, da:

omenjeno pregrinjalno sredstvo (42) obsega končni zavesi (92) za zamašitev med končnima stolpoma omenjenega niza in omenjeno površino ladijskega trupa, lične plošče (90) za zaprtje zadevnih lic omenjenih stolpnih modulov, ogelna mašila (122, 194, 196, 198) za zamašitev med stikajočimi se robovi stikajočih se omenjenih stolpnih modulov tako na samih teh omenjenih stolpih kot tudi pri stikajočih se omenjenih stolpih med zgornjim vodoravnim robom vsakega omenjenega zgornjega modula in omenjeno površino ladijskega trupa, ter z omenjeno površino trupa pri spodnji razsežnosti v smeri naprej omenjenega pregrinjalnega sredstva.

3. Naprava po zahtevku 2, značilna po tem, da:

so vsaj nekatera od omenjenih mašil napihljiva mašila (194, 196, 198), ki, ko so napihnjena, stremijo za tem, da tvorijo zatesnitev proti bodisi nasprotnim mašilom ali proti omenjeni površini ladijskega trupa.

4. Naprava po zahtevku 2, značilna po tem, da nadalje vsebuje:

ploveč suhi dok (14), ki nudi omenjeno nosilno površino (12), pri čemer ima omenjeni suhi dok krilno steno (16);

pri čemer sta primeren oskrbovalni del (skica sl. 19) omenjenega voda za preskrbovanje in primeren oskrbovalni del omenjenega voda za pobiranje vgrajena v omenjene zgornje module omenjenih stolpov in imata prvi niz priključkov;

pri čemer so zadevni vmesni deli (skica sl. 19) omenjenega voda za dovajanje in omenjenega voda za pobiranje vgrajeni v omenjeno krilno steno in imajo na svojih nasprotnih koncih drugi in tretji niz priključkov;

pri čemer so zadevni vmesni deli (sl. 19) omenjenega voda za dovajanje in omenjenega voda za pridobivanje prigrajeni k omenjeni krilni steni in imajo na svojih nasprotnih koncih drugi in tretji niz priključkov;

podstavek (212), ki ima na sebi montirano ventilacijsko puhalno sredstvo, sredstvo za zbiranje prahu in sredstvo za obdelavo uparljivih organskih kemičnih snovi ter zadevne dele omenjenega voda za dovajanje in omenjenega voda za zbiranje, ki so delovno povezani z njim in prigrajeni k omenjenemu čolnu in so opremljeni s četrtim nizom priključkov;

pri čemer omenjeni vod za dovajanje in omenjeni vod za zbiranje nadalje vsebujeta prve gibke dele (sl. 19), ki so razstavljivo vgrajeni med omenjena prvi in drugi niz priključkov, ter druge gibke dele, ki so razstavljivo vgrajeni med omenjena tretji in četrti niz priključkov.

5. Naprava po zahtevku 4, značilna po tem, da nadalje vsebuje čoln (176), ki plove v istem vodnem objektu kot omenjeni ploveči suhi dok, ob omenjenem suhem doku; pri čemer je omenjeni podstavek (212) položen na omenjeni čoln (176).

6. Naprava po zahtevku 5, značilna po tem, da:

je omenjeni čoln (176) razporejen zunaj omenjene krilne stene (16) in na dolžinski sredini glede na omenjeni ladijski trup (18).

7. Naprava po zahtevku 2, značilna po tem, da:

na vsakem omenjenem stolpu (34) vsak modul na štirih oglih zgornjega svojega konca vsebuje zadevne pokončno luknjane plošče (230) za sprejem v svoje luknje (232) zadevnih pozicionirnih zatičev (236) od zgoraj, in vsak modul, razen omenjenega temeljnega modula, vsebuje na štirih oglih na spodnjem svojem koncu zadevne v bistvu dol usmerjene lokacijske zatiče (236), ki štrle skozi zadevne nosilne plošče (238) in jih na teleskopski način sprejmejo vase omenjene zadevne luknje (232) v zadevnih navpično luknjanih ploščah zadevnih oglov zadevnih od omenjenih modulov (224, 222), pri čemer zadevne od omenjenih nosilnih plošč (238) nalegajo na zadevne od luknjanih plošč (230).

8. Naprava po zahtevku 2, značilna po tem, da nadalje vsebuje:

pritrdilno sredstvo, ki razstavljivo povezuje skupaj (pri 258) zadevni sodelujoči izmed omenjenih nosilnih plošč (238) in luknjanih plošč (230).

9. Naprava po zahtevku 2, značilna po tem, da nadalje vsebuje:

sredstvo za sestavljanje, razstavljanje in premikanje stolpnega sklopa, ki obsega na žerjav priključljivo žičnovrvno zanko (256), ki nosi v vodoravni legi viseč pravokoten dvigalen okvir (242), ki ima na svojih štirih oglih dol usmerjena pozicionirna in dvigalna zatična sredstva (244); pri čemer so omenjena pozicionirna in dvigalna sredstva gibljivo vgrajena v omenjeni dvigalni okvir (s pomočjo 248, 250, 252) za premikanje med zapahnilnim položajem, v katerem je vsako razporejeno za zapahnitev z zadevno omenjeno luknjano ploščo, in sprostilnim položajem, v katerem je vsako razporejeno za približanje k, vstop v in zapustitev zadevne luknjane plošče.

10. Naprava po zahtevku 9, značilna po tem, da:

je vsaka omenjena luknja vsake omenjene luknjane plošče (230) opremljena z obodno nahajajočima se zajednima sredstvoma (234), vsako omenjeno pozicionirno in dvigalno zatično sredstvo je opremljeno z vodoravno štrlečim štrlinskim sredstvom (246); in vsak omenjeni pozicionirni in dvigalni zatič (244) je razporejen tako, da ga premaknemo med njegovima omenjenima zapahnilnim in sprostilnim položajem, s tem da se zasuka okoli zadevne pokončne osi relativno glede na omenjeni dvigalni okvir (242).

11. Naprava po zahtevku 1, značilna po tem, da:

vsaj eden od omenjenih stolpov nosi navpičen pokončno premikajoč se vagonček (36) za navpično gibanje in zaustavljanje na želenih višinah v območju omenjenega omejenega prostora; in nadalje vsebuje:

tirnično temeljno ploščo (262), ki poteka vodoravno vzdolžno glede na omenjeni niz stolpov (34);

dvojico vzdolžno razmaknjenih konzolnih rok (38), pritrjenih na hrbtnih koncih k omenjenemu vagončku (36) in na naprej štrlečih koncih k omenjeni tirnični temeljni plošči (262) in razporejenih za raztegovalno in krčilno gibanje omenjene tirnične temeljne plošče v smeri naprej proč od, pa spet nazaj v smeri proti omenjenemu vagončku;

pri čemer je na omenjeni tirnični temeljni plošči pritrjeno vodoravno, vzdolžno potekajoče tirnično sredstvo (264) za sprejem delovne opreme za vzdolžno prečkalno izvajanje del na površini omenjenega ladijskega trupa.

12. Naprava po zahtevku 11, značilna po tem, da nadalje vsebuje:

motorno gnani vijačnovretenski sredstvi (282, 284), ki sta gibalnosklepno sklopljeni med omenjeni vagonček in omenjeni konzolni roki za oddaljevalno in približevalno premikanje omenjenih konzolnih rok in s tem omenjene tirnične temeljne plošče.

13. Naprava po zahtevku 11, značilna po tem, da nadalje vsebuje: dvostransko delujoče, na uporabi tlačnega sredstva zasnovano batno in cilindrsko sredstvo (298), ki je gibalnosklepno sklopljeno med omenjeni vagonček in omenjeni konzolni roki za oddaljevalno in približevalno premikanje omenjenih konzolnih rok in s tem omenjene tirnične temeljne plošče.

14. Naprava po zahtevku 11, značilna po tem, da nadalje vsebuje:

delovno opremno sredstvo (140) za razprševanje s pomočjo stisnjenega zraka abrazivnega zrna, pritrjeno na omenjenem tirničnem sredstvu za vzdolžno prečkalno izvajanje abrazivno čistilnega dela na omenjeni površini ladijskega trupa.

15. Naprava po zahtevku 11, značilna po tem, da nadalje vsebuje:

delovno opremno sredstvo (316) za centrifugalno vrtilno, s kolesom poganjajoče abrazivno zrno, pritrjeno na omenjenem tirničnem sredstvu za vzdolžno prečkalno izvajanje abrazivnega čistilnega dela na omenjeni površini ladijskega trupa.

16. Naprava po zahtevku 15, značilna po tem, da:

je omenjeno delovno opremno sredstvo odprtokrožen sistem, ki vsebuje oskrbovalni zalogovnik (320), ki oskrbuje z ohišjem zaprto vrtilno kolo (316), pri čemer ima omenjeno ohišje izpust, ki je usmerjen naprej k omenjeni površini ladijskega trupa; zbirni zalogovnik (328) pa je držan pod omenjenim ohišjem za zbiranje porabljenega abrazivnega zrna z drobci in okruški, ki pod vplivom obmetavanja z abrazivnim sredstvom odletavajo z omenjene površine ladijskega trupa.

17. Naprava po zahtevku 16, značilna po tem, da nadalje vsebuje:

niz medsebojno zgibno povezanih lijačno oblikovanih drč (336), visečih z omenjenega zgornjega modula (226) vsakega omenjenega od omenjenih stolpov (34);

glavni zalogovnik (sl. 38), ki ga nosi omenjeni zgornji modul in je razporejen za vodenje abrazivnega zrna v zgornji konec omenjenega niza medsebojno zgibno povezanih lijačno zasnovanih drč (336);

zbirno korito (346), ki je razporejeno tako, da ga nosi omenjena nosilna površina pod spodnjim koncem omenjenega niza medsebojno zgibno povezanih lijačno oblikovanih drč za zbiranje porabljenega abrazivnega zrna;

pri čemer so nizi drč zgibno upognjeni na zgornjem vmesnem nivoju (sl. 38) pri omenjenem dovodnem zalogovniku (320) za odvračanje abrazivnega zrna, dotekajočega v omenjeni niz drč, v omenjeni zbirni zalogovnik; in pri čemer so nizi drč zgibno upognjeni na spodnjem vmesnem nivoju (sl. 38) pri omenjenem zbirnem zalogovniku (328) za zbiranje v omenjeno drčo za vodenje skoznjo potrošenega abrazivnega sredstva iz omenjenega zbirnega zalogovnika.

18. Naprava po zahtevku 15, značilna po tem, da:

je omenjeno delovno opremno sredstvo reciklirni sistem (sl. 39), ki vsebuje oskrbovalen zalogovnik, ki zalaga z ohišjem zaprto vrtljivo kolo, pri Čemer ima omenjeno ohišje izpust, ki je usmerjen naprej k omenjeni površini ladijskega trupa; zbirni zalogovnik, kije držan pod omenjenim ohišjem za zbiranje porabljenega abrazivnega zrna z drobci in okruški, ki pri abrazivnem čiščenju nastajajo na omenjeni površini ladijskega trupa; in sredstvo za recikliranje omenjenega porabljenega zrna v omenjeni oskrbovalni zalogovnik.

19. Naprava po zahtevku 11, značilna po tem, da:

omenjeno delovno opremno sredstvo vsebuje sredstva (skice sl. 33-39) za metanje abrazivnega sredstva proti omenjeni površini ladijkega trupa.

20. Naprava po zahtevku 19, značilna po tem, da:

omenjeno sredstvo za metanje abrazivnega zrna proti omenjeni površini ladijskega trupa vsebuje ohišje (318), ki ima cevast izhod (322), kije usmerjen proti omenjeni površini ladijskega trupa, in skozi katerega abrazivno zrno leti proti omen49 jeni površini ladijskega trupa; cevasto krtačo (324), ki je po obodu razporejena na omenjenem izhodu in razporejena za naleganje na omenjeno površino ladijskega trupa za nadaljevanje metanja omenjenega abrazivnega zrna proti omenjeni površini ladijskega trupa; in podtlačno cevovodno sredstvo (326), ki ustrezno prodira v omenjeno pregrinjalo in je zvezano z omenjenim izhodom za izvlačenje abrazivnega čistilnega prahu, ki ga zajezuje omenjeno ohišje.

21. Naprava po zahtevku 11, značilna po tem, da:

je omenjeno delovno opremno sredstvo pršilnik (350) premaza.

22. Postopek za izvedbo dela na v splošnem pokončni zunanji površini, potekajoči obodno po obodu trupa ladje, postavljene na v spošnem vodoravno površino, ki tvori krov plovečega suhega doka, nahajajočega se v sistemski vodi, za čiščenje in pleskanje omenjene površine omenjenega ladijskega trupa v zaporedju faz, značilen po tem, da obsega:

postavitev na omenjeni površini krova v soseščini z in potekajoče vzdolžno vzdolž prvega dela omenjene površine ladijskega trupa prvega niza ograjenih odrnih naprav (32); pri čemer omenjeni prvi niz odrnih naprav vsebuje več modulno zasnovanih stolpov, razporejenih bočno drug ob drugem, in pregrinjalo (42), ki je odprto proti omenjenemu prvemu delu omenjene površine omenjenega ladijskega trupa in učinkovito zapira omejen prostor zbirno okoli bočnih strani, hrbtne strani in strop omenjenega prvega niza odrnih naprav, in proti omenjeni površini krova in omenjeni površini omenjenega ladijskega trupa obodno glede na omenjeni prvi del omenjene površine omenjenega ladijskega trupa; pri čemer vsak omenjeni modulno zasnovani stolp vsebuje spodnji modul (222), kije postavljen neposredno na omenjeno površino krova, in zgornji modul (226) s polno strojno opremo, ki je postavljen neposredno na zadevni omenjeni spodnji modul; pri čemer vsak zgornji modul s polno strojno opremo nosi za navpično gibanje in zaustavljanje na izbranih višinah zadevni pokončno premikajoč se vagonček (36); nosilno ploščad (40) za delovno opremo za vsak omenjeni vagonček; za vsak omenjeni vagonček vodoravno v smeri naprej stegljivi in nazaj potegljivi sredstvi (38) v vlogi konzolnih rok, ki imata hrbtna svoja konca pritrjena na zadevnem omenjenem vagončku in naprej štrleča njuna konca nosita zadevno nosilno ploščad za delovno opremo; zračilne napeljave za obdelavo zraka in napeljave (214, 216) za oskrbovanje opreme, ki so speljane skozi omenjeno pregrinjalo in ki jih nosi vsak zadevni omenjeni zgornji modul s polno strojno opremo in ki ustrezno potekajo k in od vsake omenjene ploščadi za nošenje delovne opreme;

na vsaki od več omenjenih nosilnih ploščadi za delovno opremo priključitev abrazivnočistilnih glav (skice sl. 33-39) k omenjenim cevovodom za streženje opremi in k omenjenim zračilnim cevovodom in, med potovanjem v prečni smeri omenjenih abrazivnočistilnih glav relativno glede na omenjeno površino omenjenega trupa in menjanjem višinskih položajev zadevnih omenjenih vagončkov, metanje abrazivnega zrna iz omenjenih glav proti omenjeni površini omenjenega trupa in s tem čistilno zbijanje delcev premaza in/ali skorje ter prahu z omenjene površine omenjenega trupa, ter odvajanje vsaj nekaj od omenjenih delcev in prahu ven iz omenjenega omejenega prostora skozi omenjene zračilne cevovode za obdelavo zraka;

nato na vsaki od več omenjenih ploščadi za nošenje delovne opreme priključevanje glav (350) za pršenje premaza na omenjene cevovode za streženje opremi in na omenjene zračilne cevovode za obdelavo zraka in, med izvajanjem gibanja v prečni smeri omenjenih glav za pršenje premaza relativno glede na omenjeno površino omenjenega trupa in med spreminjanjem višinske lege zadevnih omenjenih vagončkov, nanašanje premaza iz omenjenih pršilnih glav za nanašanje premaza na omenjeno površino omenjenega trupa in s tem premazovanje omenjene površine omenjenega trupa in odnašanje vsaj nekaj od presežne prhe premaza in uparljivih organskih kemikalij iz omenjenega premaza ven iz omenjenega omejenega prostora skozi omenjene zračilne cevovode za obdelavo zraka;

postavljanje na omenjeni površini krova v soseščini z in potekajoče vzdolžno vzdolž drugega dela omenjene površine omenjenega ladijskega trupa spodnjih modulov (222, 224) za drugi niz ograjenih odrnih naprav (32);

dvignjenje omenjenih zgornjih modulov (226) s polno strojno opremo z zadevnih od omenjenih spodnjih modulov omenjenega prvega niza ograjenih odrnih naprav in prenos ter spustitev teh zgornjih modulov s polno strojno opremo na zadevne od omenjenih spodnjih modulov omenjenega drugega niza in s tem ustvaritev drugega niza ograjenih odrnih naprav, ki prav tako vsebuje drugo skupino modulno zasnovanih stolpov in ima drugi omejeni prostor zbirno okoli bokov, hrbta in stropa omenjenega niza odrnih naprav; pri čemer so omenjeni vagončki na ta način podprti za navpično premikanje in nameščanje na izbranih višinskih legah v omenjenem drugem omejenem prostoru;

dvignjenje zgornjih modulov (228) s samo zračilno opremo in spustitev le-teh na zadevne od omenjenih spodnjih modulov omenjenega prvega niza, pri čemer vsak omenjeni zgornji modul s samo zračilno opremo vsebuje zadevne dele za pregrinjalo, tako da je slednje odprto v smeri k omenjenemu prvemu delu omenjene površine ladijskega trupa in za omejevanje zadevnih delov omenjenega prostora ter ponovno vzpostavitev omenjenega prostora okoli bokov, hrbta in stropa omenjenega prvega niza odrnih naprav, s tem da je modifikacija izvedena z zamenjavo omenjenih zgornjih modulov s polno strojno opremo z omenjenimi zgornjimi moduli s samo zračilno opremo; pri čemer zračilni cevovodi za obdelavo zraka prodirajo skozi omenjene dele pregrinjala in so podprti z določenimi od omenjenih zgornjih modulov s samo zračilno opremo;

tekom določenega časa, ko uparljive organske kemikalije izparevajo iz premaza, nanesenega na omenjeno površino omenjenega trupa, odvajanje vsaj nekaj omenjenih organskih kemikalij ven iz omenjenega ponovno vzpostavljenega omejenega prostora; in zatem snemanje omenjenih zgornjih modulov (224) s samo zračilno opremo z omenjenih spodnjih modulov (222, 224) omenjenega prvega niza za ponovno uporabo v zaporednih fazah dela na omenjeni površini omenjenega trupa.