SI24845A - Varilna naprava in varilni postopek - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na varilno napravo in varilni postopek za varjenje trakov, ki obsega sistem za vodenje trakov, napenjalni sistem, pogonski sistem in varilni sistem, pri čemer je napenjalni sistem zasnovan tako, da trakove izpostavi mehanski napetosti vsaj med varilnim postopkom v območju varjenja.

Description

Varilna naprava in varilni postopek

Izum se nanaša na varilno napravo in varilni postopek za varjenje trakov iz kovine ali umetne snovi, še zlasti neskončnih trakov.

Pri izdelavi trakov iz kovine ali umetne snovi se lahko pojavi potreba, da je treba dva trakova med seboj zvariti vzdolž njune vzdolžne osi. Doslej so se ti trakovi polagali drug poleg drugega, usmerjali in med seboj varili v napravi na območju tal.

Slabost stanja tehnike je v tem, da sta postopek usmerjanja in postopek varjenja draga in zamudna in se tako v zvarjenih trakovih pozneje lahko tvorijo napetosti, ki privedejo do utrujanja materiala.

Naloga pričujočega izuma je, da odpravi slabosti stanja tehnike in predstavi varilno napravo in varilni postopek, s pomočjo katerih lahko uporabnik dva trakova optimalno zvari med seboj.

Ta naloga je rešena z varilno napravo in varilnim postopkom po zahtevkih.

V nadaljevanju uporabljeni relativni podatki o položaju se tolmačijo vsakokrat v predvideni smeri premikanja traku, ki se premika v varilni napravi. Ko je npr. valj 1 razporejen pred valjem 2, to pomeni, da gre območje traku, ki teče skozi varilno napravo, vedno najprej mimo valja 1 in nato valja 2.

Varilna naprava po izumu za varjenje trakov obsega sistem za vodenje trakov, napenjalni sistem, pogonski sistem in varilni sistem, pri čemer je napenjalni sistem zasnovan tako, da trakove izpostavi napetosti vsaj med varilnim postopkom v območju varjenja.

Varilni postopek po izumu za varjenje trakov z napravo po izumu obsega naslednje korake:

- vodenje vsaj dveh trakov v varilni napravi,

- napenjanje trakov v območju varjenja,

- vzdolžno varjenje vsaj dveh trakov vzdolž njune vzdolžne osi, prednostno na drug k drugemu obrnjenih robovih, medtem kot sta trakova napeta,

- premikanje traku koračno ali kontinuirno glede na varilni sistem, medtem ko se varilni postopek napetega traku nadaljuje koračno ali kontinuirno.

Trakovi so lahko iz poljubnih materialov, ki pa morajo biti varivi. Trakovi vsebujejo prednostno umetne snovi in/ali kovine. Še zlasti sta oba trakova izdelana iz enakega materiala (npr. iz kovinske zlitine). Četudi izum v najenostavnejšem primeru služi za povezovanje dveh trakov, je pri določenih uporabah ugodno, če se hkrati povezujejo trije ali več trakov. Predvsem se izum nanaša na povezovanje trakov vzdolž njihove vzdolžne osi in prednostno na njihovih vsakokrat drug k drugemu obrnjenih robovih tako, da nastane širok trak kot končni izdelek.

Ustrezni varilni sistemi so strokovnjaku znani in vsebujejo vsaj eno varilno enoto („varilno glavo“). Seveda morajo biti primerni za vzdolžno varjenje uporabljenih trakov. Prednostni varilni sistemi obsegajo varilne enote skupine varilnih naprav z grelnimi površinami, z grelnimi žicami, z grelnimi valji ter laserskih, obločnih varilnih naprav in varilnih naprav za varjenje v zaščitni atmosferi (npr. naprave za ročno obločno varjenje z oplaščeno elektrodo v zaščitni atmosferi, varjenje z netaljivo volframovo elektrodo v inertnem plinu (TIG-varjenje) ali plazemsko varjenje).

Po prednostnem izvedbenem primeru je varilni sistem razporejen v varilni napravi tako, da se varilna glava vodi vzporedno z vzdolžno osjo trakov (eventualno drug na drugega nalegajočih vzdolžnih robov) in jih lahko med seboj vari in/ali se trakovi vodijo pod varilno glavo. Varilna glava in trakovi so tako lahko v varilni napravi nameščeni stacionarno ali premično, pri čemer mora biti premična vsaj varilna glava ali trakovi.

Sistem za vodenje je zasnovan za vodenje trakov skozi varilno napravo. Napenjalni sistem in/ali pogonski sistem je pri tem lahko del sistema za vodenje, velja tudi obratno, da je napenjalni sistem oz. pogonski sistem lahko izveden kot sistem za vodenje ali le tega vsebuje. Prednostno obsega sistem za vodenje držalno strukturo in v njej razporejene vodilne elemente (npr. valje ali zaokrožene drsne elemente).

Pogonski sistem je zasnovan za premikanje trakov in/ali vsaj ene varilne enote varilnega sistema. Prednostni pogonski sistemi obsegajo motorje (npr. elektromotorje ali motorje z notranjim zgorevanjem) in s pomočjo teh motorjev (eventualno preko gonila) premikajoče se pogonske valje ali osi. Pogonski sistem lahko vsebuje tudi vodilne elemente in je tako del sistema za vodenje ali obsega del sistema za vodenje.

V prednostnem izvedbenem primeru se valji napenjalnega sistema premikajo in služijo kot pogon. Tako lahko napenjalni sistem predstavlja del pogonskega sistema ali ga obsega.

V nadaljnjem prednostnem izvedbenem primeru, ki ga je še zlasti moč kombinirati s prejšnjim, je moč vsaj eno varilno enoto premikati vzporedno z vzdolžno osjo trakov, še zlasti med varilnim postopkom.

Napenjalni sistem je potreben zato, da trakove vsaj med varilnim postopkom v območju varjenja izpostavi mehanski napetosti. Četudi ta mehanska napetost, ko se varjenje ne izvaja, lahko popusti, je zavoljo kakovosti povezave trakov vendarle ugodno, če se napetost ohranja v celotnem časovnem obdobju, v katerem se trakovi vodijo drug poleg drugega.

Po prednostnem izvedbenem primeru obsega napenjalni sistem napenjalne valje, preko katerih se vodijo trakovi, pri čemer je vsaj eden od napenjalnih valjev razporejen pred območjem varjenja in je vsaj eden od napenjalnih valjev razporejen za območjem varjenja. Ti napenjalni valji lahko predstavljajo del sistema za vodenje in/ali pogonskega sistema.

Pri vrtečih se valjih načeloma obstaja vrtilni moment med njihovim plaščem in njihovo osjo. Pri valjih, ki niso gnani, pogojuje ta vrtilni moment vedno zaviranje na podlagi učinka trenja in ga bomo v nadaljevanju označili kot »zaviralni moment”. Pri gnanih valjih pogonski vrtilni moment prevlada nad zaviralnim momentom, zato bomo rezultirajoči moment označevali kot »pogonski moment”.

Poleg tega je med valji in nad njimi tekočim trakom vedno trenje, ki je med običajnim tekom, pri katerem se plašč valja premika z enako hitrostjo kot trak, čisto lepenje s koeficientom lepenja R.

Na trak deluje z lepenjem pri stiku z napenjalnim valjem sila, ki je pogojena z vrtilnim momentom tega napenjalnega valja. Smer zadevnega vektorja sile je pri pogonskem momentu v smeri premikanja traku (pogonska sila), pri zaviralnem momentu pa ravno nasprotna (zaviralna sila).

Po prednostnem izvedbenem primeru je koeficient lepenja med napenjalnim valjem in trakom večji od 0,3, še zlasti večji od 0,5. To se doseže še zlasti tako, da je površina plašča napenjalnih valjev iz materiala ali v obliki, ki preprečuje drsenje trakov. Prednostni materiali so umetne snovi (npr. guma), usnje ali kavčuki. Prednostne oblike so hrapavosti površine ali nanosi finozrnatih granulatov, ki se z lepilom oprijemajo napenjalnega valja.

Po prednostnem izvedbenem primeru je varilna naprava zasnovana tako, daje s trakom povzročena normalna sila na napenjalni valj vsaj na eni točki plašča tega napenjalnega valja večja od sile teže traku, ki deluje na ta valj, prednostno večja od 105 %, še zlasti večja od 110 %, še zlasti prednostno večja od 130 %.

To se doseže prednostno tako, da se trakovi preko stiskalnih valjev pritiskajo na napenjalne valje ali da so trakovi neskončni trakovi, ki se napenjajo med napenjalnimi valji. Napenjanje med dvema napenjalnima valjema je na primer izvedeno tako, da so napenjalni valji razporejeni oddaljeno drug od drugega za razdaljo okoli polovice celotne dolžine traku (seveda z odbitkom vsakokratne polovice premera napenjalnih valjev) in da je trak med njimi napet kot transportni trak.

Napenjanje vsaj enega traku se prednostno doseže tako, da rezultirajoči vektor sile iz vektorja sile, s katero napenjalni valj deluje na trak za območjem varjenja, zmanjšan za vektor sile, s katero napenjalni trak deluje na trak pred območjem varjenja, kaže nasproti smeri premikanja traku. To pomeni, da je treba napenjalni valj pred območjem varjenja zavirati močneje ali poganjati šibkeje kot napenjalni valj za območjem varjenja. Tako se zadevni trak v območju varjenja vleče k prednjemu valju in s tem napenja.

Po prednostnem izvedbenem primeru obsega varilna naprava merilni sistem za merjenje napetosti vsaj dveh trakov. Ustrezne merilne naprave za ta merilni sistem so strokovnjaku znane, prednostno je ta merilni sistem zasnovan tako, da pridobiva svoje podatke od napenjalnih valjev. Merilni sistem obsega še zlasti merilne naprave za merjenje jakosti električnega toka ali energije in/ali sile, ki deluje na osi napenjalnih valjev. Na ta način se napetost trakov lahko določa iz podatka, kakšna je velikost sile trakov, ki pritiskajo na valje, ali kakšne so velikosti vrtilnih momentov obeh valjev (merjenje pogonske sile s tokom pogonskih elektromotorjev ali s tokom, ki ga proizvaja dinamo, ki je nameščen na valjih).

Po prednostnem izvedbenem primeru so napenjalni valji pred in/ali za območjem varjenja izvedeni tako, da se dotikajo samo enega od trakov in se lahko vrtijo neodvisno od drugih valjev. Na ta način je možna regulacija napetosti posameznih trakov z zaviranjem/poganjanjem ali naknadno nastavitvijo položaja osi valjev.

Po prednostnem izvedbenem primeru je varilna naprava izvedena, da zvari neskončne trakove vzdolž njihove dolžine. V ta namen se vsaj eden od trakov, še zlasti vsak trak, s prečnim varom naredi za neskočnega in se trakovi nato vodijo v varilni napravi in se vzdolž svojih strani med seboj varijo po dolžini.

Po prednostnem izvedbenem primeru se trakovi v neskončnem stanju vodijo v sistemu za vodenje drug poleg drugega in se v območju varjenja napnejo. Varilna glava se zavoljo varjenja vodi vzdolž vzdolžne osi (še zlasti drug na drugega nalegajočih vzdolžnih robov) trakov in le-te zvari med seboj in/ali se neskončni trakovi vodijo pod (še zlasti stacionarno) varilno glavo.

Varilna naprava je prednostno zasnovana tako, da je njen sistem za vodenje zasnovan za vodenje neskončnih trakov in ima še zlasti vsaj dva valja, ki sta nameščena tako, da se trakovi vodijo s predhodno določeno napetostjo okoli valjev tako, da tečejo okoli.

V najenostavnejšem primeru sta dva napenjalna valja v določenem razmaku z vzporedno usmerjenima osema usmerjena tako, da trakovi tečejo okoli napenjalnih valjev kot gosenica.

Po prednostnem izvedbenem primeru obsega varilna naprava vsaj en podporni valj, ki je razporejen v območju varjenja, še zlasti neposredno pod mestom varjenja, pri čemer se nad podpornim valjem vodijo trakovi za varjenje. Na ta način se med varilnim postopkom na mestu varjenja trakovi podpirajo s podpornim valjem. To preprečuje povešanje trakov na mestu varjenja in zagotavlja izredno natančno vodenje trakov na mestu varjenja.

Podporni valj je prednostno razporejen tako, da povzroča dviganje trakov, njegov plašč je tako bliže varilni enoti, ko ostalo vodenje trakov dovaja te trakove (tvorjenje dviganja nasproti sosednjim odsekom traku).

Po prednostnem izvedbenem primeru obsega varilna naprava valje, ki so zasnovani tako, da ženejo oba vzdolžna robova trakov za medsebojno varjenje drugega k drugemu. To omogoča varilni postopek, pri katerem se oba vzdolžna robova trakov, ki ju je treba med seboj zvariti, približujeta drug drugemu in nato zvarita, pri čemer se trakova prednostno približata v takšni meri, da se le-ti v območju mesta varjenja dotikajo. Ti valji so še zlasti pogonski valji in/ali napenjalni valji.

Po prednostnem izvedbenem primeru obsega varilna naprava valje, še zlasti vsaj en pogonski valj in/ali vsaj en napenjalni valj, ki sta tvorjena stožčasto. To omogoča varilni postopek, pri katerem se vzdolžni robovi trakov (še zlasti neskončnih trakov) s pomočjo teh stožčasto tvorjenih valjev ženejo drug k drugemu.

Prednostno so valji tvorjenj tako, da imajo v območju valja, v katerem se trakova varita, manjši polmer prečnega prereza kot zunaj tega območja.

V primeru, ko se trakovi vodijo preko enega samega valja, ima le-ta še zlasti na svojih čelnih straneh večji polmer in v svoji sredini manjši polmer.

Če se trakovi vodijo preko ločenih valjev, ima vsaj eden od teh valjev na svoji čelni strani, ki je obrnjena proč od roba za varjenje zadevnega traku, največji polmer in na svoji čelni strani, ki je obrnjena k robu za varjenje zadevnega traku, najmanjši polmer.

Polmer prečnega prereza valja se spreminja prednostno konstantno tako, da ima valj delna območja v obliki prisekanih stožcev. Naklon plaščev glede na vzdolžno os valja je prednostno manjši od 10 °, še zlasti manjši od 2 °, tako da so valji tvorjenj le rahlo stožčasto.

V prednostnem izvedbenem primeru obsega naprava tudi (eventualno dodatno) stožčaste valje, katerih oblika oz. katerih usmerjenost je ravno obrnjena zgoraj opisanim. Tako se trakovi eventualno lahko vlečejo narazen ali pa ima lahko en stiskalni valj to «negativno obliko, da koncentrira napetosti, ki jih povzroča stožčasta oblika valjev v trakovih, v središču trakov.

Primeri prednostnih izvedbenih primerov naprave po izumu so prikazani na slikah.

Slika 1 shematsko prikazuje enostavni prednostni izvedbeni primer v perspektivi,

Slika 2 shematsko prikazuje prednostni izvedbeni primer v stranskem pogledu,

Slika 3 shematsko prikazuje nadaljnji prednostni izvedbeni primer v stranskem pogledu,

Slika 4 shematsko prikazuje nadaljnji prednostni izvedbeni primer v perspektivi,

Slika 5 shematsko prikazuje nadaljnji prednostni izvedbeni primer v stranskem pogledu,

Slika 6 shematsko prikazuje prednostni izvedbeni primer s stožčastimi valji.

Slika 1 shematsko prikazuje enostavni prednostni izvedbeni primer v perspektivi. Dva trakova 1, ki sta tukaj izvedena kot neskončna trakova, se s pomočjo varilnega sistema 2 med seboj varita vzdolž sosednjih zunanjih robov. Trakova se medtem s pomočjo napenjalnih valjev 3 vodita, napenjata in s pomočjo aktivnega vrtenja valjev premikata naprej. Napenjalni valji 3 tako v tem primeru služijo kot vodilni elementi, napenjalni elementi in pogonski elementi.

Sliki 2 in 3 shematsko prikazujeta prednostni izvedbeni primer po sliki 1 v stranskem pogledu. Medtem ko se trakovi 1 s pomočjo varilnega sistema 2 med seboj varijo, se vsaj v območju varjenja napenjajo s pomočjo napenjalnih valjev 3. Puščica nad trakom 1 določa pri tem možno smer premikanja trakov 1. Pri kontinuirnem varilnem postopku se trakovi lahko premikajo kontinuirno, medtem ko je pri sekvenčnem varilnem postopku smotrno premikanje s premori. Med varilnim postopkom je možno tudi premikanje samega varilnega sistema vzdolž traku.

Napetost na sliki 2 se doseže s silo, ki vleče narazen napenjalna valja 3 (puščica na valjih). Zadevne puščice pri tem ne prikazujejo premikanja, ampak relativno silo, s katero se oba napenjalna valja 3 vlečeta narazen in s tem napenjata trakove 1. Pri takem izvedbenem primeru so trakovi 1 napeti tako zgoraj v območju varjenja kot tudi spodaj.

Na sliki 3 se napetost doseže z različnim vrtilnim momentom napenjalnih valjev 3. Zaokrožene puščice tukaj ponazarjajo, da sta vrtilna momenta obeh napenjalnih valjev in s tem tudi sili, s katerima plašča napenjalnih valjev 3 delujeta na trakove 1, različna. Razlika sile se na primer lahko doseže tako, da se en napenjalni valj 3 poganja močneje kot drugi napenjalni valj 3 ali se celo prednji od napenjalnih valjev 3 (levi) zavira. Tukaj bi se trakovi napenjali v območju varjenja (zgoraj), v spodnjem območju pa napetosti ne bi bilo.

Slika 4 shematsko prikazuje nadaljnji prednostni izvedbeni primer v perspektivi. Kot na sliki 1 se tukaj dva trakova 1, ki sta tudi tukaj izvedena kot neskončna trakova, s pomočjo varilnega sistema 2 varita med seboj vzdolž sosednjih zunanjih robov. Trakova se pri tem vodita s pomočjo napenjalnih valjev 3. Poseben primer napenjanja je vodenje preko podpornega valja 5 v območju varjenja. S tem se lahko doseže natančnejše vodenje trakov 1 v območju varjenja.

Slika 5 shematsko prikazuje nadaljnji prednostni izvedbeni primer v stranskem pogledu. Pri tem izvedbenem primeru ni nujno, da so trakovi 1 neskončni. Napenjalni valji, ki hkrati lahko služijo tudi za vodenje in pogon, se premikajo z različnimi vrtilnimi momenti, kot na sliki 3. Dodatni stiskalni valji 4 preprečujejo drsenje trakov 1 tako, da povečajo lepenje med trakovi 1 in napenjalnimi valji 3 s povečanjem normalne sile na trakove in napenjalne valje. Tudi tu se trakovi med seboj varijo s pomočjo varilnega sistema 2.

Slika 6 shematsko prikazuje prednostni izvedbeni primer s stožčastimi valji. Slika je prečni prerez, ki prikazuje trakove 1 na stožčastih valjih 3 s sprednje strani. Vrtilna os napenjalnih valjev 3 leži vzporedno z ravnino papirja. Obe puščici ponazarjata nagnjenost trakov 1, da se na sredini približajo drug drugemu. To je posledica same oblike napenjalnih valjev 3.

Če bi se ti stožčasti valji 3 uporabili v izvedbenem primeru po sliki 1 ali 4, bi lahko brez nadaljnjega zavzeli mesto zgoraj prikazanih napenjalnih valjev 3.

Izvedbeni primeri prikazujejo možne različice izvedbe izuma, pri čemer naj na tem mestu opozorimo, da izum ni omejen na posebej prikazane različice izuma, ampak so možne tudi različne kombinacije posameznih izvedbenih različic in ta možnost različic je posledica tehničnega znanja na področju predmetnega izuma, ki ga ima strokovnjak s tega področja.

Nadalje lahko tudi posamezne značilnosti ali kombinacije značilnosti prikazanih in opisanih različnih izvedbenih primerov predstavljajo samostojne in inventivne rešitve po izumu.

Problem, ki ga rešujejo samostojne inventivne rešitve, je vsebovan v opisu.

Vse navedbe območij vrednosti v pričujočem opisu je treba razumeti tako, da te obsegajo tudi vsa njihova poljubna in delna območja.

Predvsem so lahko posamezne na slikah prikazane izvedbe predmet samostojnih inventivnih rešitev. Zadevne naloge in rešitve po izumu so vsebovane v podrobnih opisih teh slik.

Na koncu je treba opozoriti, da zaradi boljšega razumevanja zgradbe določeni sestavni deli slik lahko delno niso prikazani v merilu in/ali so prikazani povečano in/ali pomanjšano.

Seznam sklicevalnih oznak

Trak

Varilni sistem

Napenjalni valj

Stiskalni valj

Claims (12)

1. Patentni zahtevki

   1. Varilna naprava za varjenje trakov, ki obsega sistem za vodenje trakov, napenjalni sistem, pogonski sistem in varilni sistem, pri čemer je napenjalni sistem zasnovan tako, da trakove izpostavi mehanski napetosti vsaj med varilnim postopkom v območju varjenja.
2. 2. Varilna naprava po zahtevku 1, označena s tem, da varilni sistem obsega vsaj eno varilno enoto, še zlasti varilno enoto za TIG-varjenje, ki je razporejena v varilni napravi tako, da se vsaj ena varilna enota vodi vzporedno z vzdolžno osjo trakov in lahko le-te med seboj vari in/ali se trakovi lahko vodijo pod vsaj eno varilno enoto.
3. 3. Varilna naprava po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da napenjalni sistem obsega napenjalne valje, preko katerih se vodijo trakovi, pri čemer je vsaj eden od napenjalnih valjev razporejen pred območjem varjenja in je vsaj eden od napenjalnih valjev razporejen za območjem varjenja, pri čemer ti napenjalni valji predstavljajo še zlasti del sistema za vodenje in/ali pogonskega sistema.
4. 4. Varilna naprava po zahtevku 3, označena s tem, da je koeficient lepenja med vsaj enim napenjalnim valjem in vsaj enim trakom večji od 0,3, pri čemer je površina plašča napenjalnih valjev iz materiala ali v obliki, ki preprečuje drsenje trakov, še zlasti iz umetne snovi, usnja ali kavčukov ali v obliki hrapavosti površine ali nanosov finozrnatih granulatov, ki se z lepilom oprijemajo napenjalnega valja.
5. 5. Varilna naprava po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da je varilna naprava zasnovana tako, da je s trakom povzročena normalna sila na napenjalni valj vsaj na eni točki plašča tega napenjalnega valja večja od sile teže traku, ki deluje na ta valj, pri čemer se trakovi pritiskajo na napenjalne valje še zlasti preko stiskalnih valjev in/ali so trakovi neskončni trakovi, ki se napenjajo med napenjalnimi valji.
6. 6. Varilna naprava po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da varilna naprava obsega merilni sistem za merjenje napetosti vsaj dveh trakov, pri čemer je ta merilni sistem prednostno zasnovan tako, da pridobiva svoje podatke od napenjalnih valjev.
7. 7. Varilna naprava po enem od zahtevkov od 3 do 6, označena s tem, da so napenjalni valji pred in/ali za območjem varjenja izvedeni tako, da se dotikajo samo enega od trakov in se lahko vrtijo neodvisno od drugih valjev.
8. 8. Varilna naprava po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da je varilna naprava zasnovana tako, da je njen sistem za vodenje zasnovan za vodenje neskončnih trakov in ima še zlasti vsaj dva valja, ki sta nameščena tako, da se trakovi vodijo s predhodno določeno napetostjo okoli valjev tako, da tečejo okoli.
9. 9. Varilna naprava po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da obsega vsaj en podporni valj, ki je razporejen v območju varjenja, še zlasti neposredno pod mestom varjenja, pri čemer se nad podpornim valjem vodijo trakovi za varjenje.
10. 10. Varilna naprava po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da varilna naprava obsega valje, ki so zasnovani tako, da ženejo oba vzdolžna robova trakov za medsebojno varjenje drugega k drugemu, pri čemer so valji tvorjenj še zlasti stožčasto, od teh še zlasti vsaj en pogonski valj in/ali vsaj en stožčasti napenjalni valj.
11. 11. Varilni postopek za varjenje trakov z varilno napravo po enem od predhodnih zahtevkov, ki obsega korake:

    - vodenje vsaj dveh trakov v varilni napravi,

    - napenjanje trakov v območju varjenja,

    - vzdolžno varjenje vsaj dveh trakov vzdolž njune vzdolžne osi, prednostno na drug k drugemu obrnjenih robovih, medtem kot sta trakova napeta,

    - premikanje traku koračno ali kontinuirno glede na varilni sistem, medtem ko se varilni postopek napetega traku nadaljuje koračno ali kontinuirno.
12. 12. Varilni postopek po zahtevku 11, označen s tem, da je varilna naprava izvedena, da zvari neskončne trakove vzdolž njihove dolžine in se vsaj eden od trakov, še zlasti vsak trak, s prečnim varom naredi za neskočnega in se trakovi nato vodijo v varilni napravi in se vzdolž svojih strani med seboj varijo po dolžini.