SI9300485A

SI9300485A - Herbicides containing 4-hetroaroylisoxazole derivates

Info

Publication number: SI9300485A
Application number: SI9300485A
Authority: SI
Inventors: Susan Mary Cramp; Philip Henry Gaunt Smith
Original assignee: Rhone Poulenc Agriculture
Priority date: 1992-09-18
Filing date: 1993-09-17
Publication date: 1994-03-31
Also published as: EP1156048B1; BR9303517A; MA22977A1; CA2105822A1; CA2105822C; SK100193A3; DE69332010D1; CN1045439C; ZA936867B; FI934089A; ATE369361T1; GB9219779D0; US5480857A; HRP931202A2; EP0588357A1; KR940007009A; HU9302622D0; JPH06192015A; BG98110A; FI934089A0

Description

kjer Ar pomeni v danem primeru substituirano skupino Het, kjer Het pomeni prvi heterocikličen obroč, ki vsebuje od 1 do 4 heteroatome v obroču, izbrane izmed kisika, dušika in žvepla, ki je v danem primeru kondenziran z benzenovim, karbocikličnim ali drugim heterocikličnim obročem (ki je v danem primeru nasičen ali delno nasičen), da tvori bicikličen sistem, kjer je prvi heterociklični obroč skupine Het vezan na karbonilno skupino v legi 4 izoksazolovega obroča; R pomeni vodik ali -CO2R³; R¹ pomeni alkilno ali haloalkilno ali cikloalkilno skupino, kije v danem primeru substituirana z eno ali več skupinami R⁴; R³ in R⁴ neodvisno pomenita alkil ali haloalkil; njihove agrikulturno sprejemljive soli in njihova uporaba pri kontroli plevelov.

I

Rhone-Poulenc Agrochimie Limited

Novi herbicidi

Ta izum se nanaša na nove derivate 4-heteroaroilizoksazola, na pripravke, ki jih vsebujejo in na njihovo uporabo kot herbicidi.

Herbicidni 4-benzoilizoksazoli so opisani v objavljenih evropskih patentnih prijavah št. 0418175 in 0487357. Etil 5-metil-4-(piridin-4-oil)izoksazol-3-karboksilat je opisan kot intermediat v sintezi farmakološko aktivnih spojin v J. Pharm. Sci., Vol. 80, str. 341-348 (1991)].

Pričujoči izum daje na razpolago 4-heteroaroilizoksazole s formulo I

R_x

Ar v kateri

Ar pomeni skupino Het, ki je v danem primeru substituirana z eno ali več skupinami R², kjer Het pomeni prvi heterocikličen obroč, ki vsebuje v obroču 1 do 4 heteroatome, izbrane izmed kisika, dušika in žvepla, ki je v danem primeru kondenziran z benzenovim ali karbocikličnim ali drugim heterocikličnim obročem (ki je v danem primeru nasičen ali delno nasičen), da tvori bicikličen sistem, kjer je prvi heterociklični obroč v skupini Het vezan na karbonilno skupino v legi 4 izoksazolovega obroča;

R pomeni atom vodika ali skupino -CO₂R³;

R¹ pomeni:

alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje od 1 do 6 atomov ogljika, ki je v danem primeru substituirana z enim ali več atomi halogena; ali cikloalkilno skupino, ki vsebuje od 3 do 6 atomov ogljika, ki je v danem primeru substituirana z eno ali več skupinami R⁴;

R² pomeni:

atom halogena, alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje od 1 do 6 atomov ogljika, ki je substituirana s skupino -OR⁴; ali skupino, izbrano izmed -OH, R⁴, -SR⁵, -SOR⁵, -SO2R⁵, -O-SO2R⁵, -CO2R⁴, -COR⁴, -OR⁵, -NR⁶R⁷, -N(R⁸)SO2R⁵, nitro, ciano, -O(CH₂)_m-OR⁴ in -(-CR^-^-SC^R⁵; ali kjer je R² prisoten na heterocikličnem ali karbocikličnem obroču skupine Het, R²lahko pomeni tudi =0, =S, cikličen ketal ali cikličen tioketal;

R³ in R⁴, ki sta lahko enaka ali različna, pomenita vsak alkilno skupino z ravno ah razvejeno verigo, ki vsebuje od 1 do 6 atomov ogljika, ki je v danem primeru substituirana z enim ali več atomi halogena;

R⁵ pomeni:

skupino R⁴ ali fenil, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 5 skupinami, izbranimi izmed halogena, R⁴, -CO₂R⁴, COR⁴, OR⁴, nitro, ciano in skupine -(^(CH^-OR⁴;

R⁶ in R⁷, ki sta lahko enaka ali različna, pomenita vsak atom vodika ali alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje od 1 do 6 atomov ogljika, ki je v danem primeru substituirana z enim ali več atomi halogena;

R⁸ pomeni:

atom vodika;

alkilno, alkenilno ali alkinilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje do 10 atomov ogljika, ki je v danem primeru substituirana z enim ali več atomi halogena;

R⁹ in R¹⁰, ki sta lahko enaka ali različna, pomenita vsak:

atom vodika;

alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje do 6 atomov ogljika, ki je v danem primeru substituirana z enim ali več atomi halogena; ali fenil, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 5 skupinami R²¹, ki so lahko enake ali različne;

m pomeni celo število od ena do tri;

t pomeni 1, 2 ali 3;

R²¹ pomeni:

atom halogena;

alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje do 3 atome ogljika, ki je v danem primeru substituirana z enim ali več atomi halogena; ali skupino, izbrano izmed nitro, ciano, -OR⁴ in -S(O)_pR⁴, kjer je p ničla, 1 ali 2;

pod pogojem, da če R pomeni -CO₂Et in R¹ pomeni metilno skupino, Ar ni nesubstituiran piridin-4-oiI, in njihove agrikulturno sprejemljive soli, ki imajo koristne herbicidne lastnosti.

V določenih primerih prispevajo substituenti R, R¹, R², R³, R⁴, R⁵, R⁶, R⁷, R⁸, R⁹, R¹⁰ in R²¹ k optični izomeriji in/ali stereoizomeriji. Vse take oblike so zaobjete s pričujočim izumom.

Z izrazom agrikulturno sprejemljive soli so mišljene soli, katerih kationi so znani in sprejeti v stroki za tvorbo soli za agrikulturno ali hortikulturno uporabo. Prednostno so soli topne v vodi.

Primerne kislinske adicijske soli, ki jih tvorijo spojine s formulo I, vključujejo soli z anorganskimi kislinami, npr. hidrokloride, sulfate, fosfate in nitrate, in soli z organskimi kislinami, npr. ocetno kislino.

V skupini Het vsebuje prednostno prvi heterociklični obroč od 4 do 7 obročnih atomov in karbociklični ali drugi heterociklični obroč vsebuje od 4 do 7 obročnih atomov.

Het je lahko aromatski ali nearomatski. Primeri za obročni sistem Het vključujejo:

tienil, furil, pirolil in njihove benzo-kondenzirane analoge;

oksazinil, tiazinil, pirazinil, pirimidinil, piridazinil in njihove benzo-kondenzirane analoge;

tiazolil, oksazolil, imidazolil in njihove benzo-kondenzirane analoge;

pirazolil, izoksazolil, izotiazolil in njihove benzo-kondenzirane analoge;

oksadiazolil, tiadiazolil, triazolil in, kjer je primerno, njihove benzo-kondenzirane analoge;

piridinil, piranil, tiinil in njihove benzo-kondenzirane analoge;

oksadiazinil, tiadiazinil, triazinil in, kjer je primerno, njihove benzo-kondenzirane analoge;

tetrazolil, piperidinil, morfolinil in piperazinil.

Prednosten razred spojin s formulo I so tiste, kjer R² pomeni:

atom halogena ali alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje od 1 do 6 atomov ogljika, ki je substituirana s skupino -OR⁴;

skupino, izbrano izmed R⁴, -SR⁵, -SOR⁵, -SO2R⁵, -O-SO2R⁵, -CO2R⁴, -COR⁴, -OR⁵, -NR⁶R⁷, -NHSO2R⁵, nitro, ciano in -O(CH₂)_m-OR⁴.

Nadaljnji prednosten razred spojin s formulo I so tiste, kjer je Ar izbran iz skupine, ki sestoji iz piridinila, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 4 skupinami R², ki so lahko enake ali različne; pirimidinila, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 3 skupinami R², ki so lahko enake ali različne; tienila, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 3 skupinami R², ki so lahko enake ali različne; imidazolila, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 2 skupinama R², ki sta lahko enaki ali različni; pirazolila, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 3 skupinami R², ki so lahko enake ali različne; tiazolila, ki je v danem primeru substituiran z 1 ali 2 skupinama R², ki sta lahko enaki ali različni; in oksazolila, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 4 skupinami R², ki so lahko enake ali različne;

kjer je R² definiran kot spredaj.

Nadaljnji prednosten razred spojin s formulo I so tiste, kjer je Ar pirazolil, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 3 skupinami R², ki so lahko enake ali različne; ali je bolj prednostno Ar izbran iz skupine, ki sestoji iz piridinila, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 4 skupinami R², ki so lahko enake ali različne, in tienila, ki je v danem primeru substituiran z 1 ali 2 skupinama R², ki sta lahko enaki ali različni, kjer je R² definiran kot spredaj.

Posebno prednostne spojine s formulo I so tiste, kjer Ar pomeni piridinil, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 4 skupinami R², ki so lahko enake ali različne.

Tudi spojine s formulo I, kjer je R¹ cikloalkilna skupina, ki vsebuje 3 do 6 atomov ogljika, ki je v danem primeru substituirana z 1 ali več skupinami R⁴, so prednostne;

najbolj prednostno ciklopropil.

Nadaljnji prednosten razred spojin s formulo I so zaradi svojih herbicidnih lastnosti tiste, ki imajo eno ali več od teh-le značilnosti:

R¹ pomeni:

alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje od 1 do 4 atome ogljika; ciklopropilno skupino, ki je v danem primeru substituirana s skupino R⁴;

R² pomeni atom halogena ali skupino, izbrano izmed -SR⁵, -SOR⁵, -SO₂R⁵, R⁴ in -OR⁵;

prvi heterociklični obroč skupine Het je substituiran z 1 ali 2 skupinama R², ki sta lahko enaki ali različni.

Posebno važne spojine vključujejo:

1. 5-ciklopropil-4-(3,5-dikloropiridin-2-oil)izoksazol;

2. 5-ciklopropil-4-(5-metilsulfenilpiridin-2-oil)izoksazol;

3. 5-ciklopropil-4-(5-trifluorometilpiridin-2-oil)izoksazol;

4. 5-ciklopropil-4-(5-metoksipiridin-2-oil)izoksazol;

5. 5-ciklopropil-4-(5 -metilsulfenilpiridin-3-oil)izoksazol;

6. 5-ciklopropil-4-(2-metilsulfenilpiridin-3-oil)izoksazol;

7. 5-ciklopropil-4-(2-metilsulfinilpiridin-3-oil)izoksazol;

8. 5-ciklopropil-4-(2-metilsulfonilpiridin-3-oil)izoksazol;

9. 5-ciklopropil-4-(2-metoksipiridin-3-oil)izoksazol;

10. 5-ciklopropil-4-(3-metiltien-2-oil)izoksazol;

11. 4-(3-bromopiridin-4-oil)-5-ciklopropilizoksazol;

12. 4-(3-kloro-5-trifluorometilpiridin-2-oil)-5-ciklopropilizoksazol;

13. 5-ciklopropil-4-(2-etoksipiridin-3-oil)izoksazol;

14. 4-(3-klorotien-2-oil)-5-ciklopropilizoksazol;

15. 5-ciklopropil-4-(5-etoksi-l-metil-3-trifluorometilpirazol-4-oil)izoksazol;

16. 5-ciklopropil-4-[5-(4-fluorofeniltio)-l-metil-3-trifluorometilpirazol-4-oil]izoksazol; in

17. 5-ciklopropil-4-(l-etil-3-trifluorometilpirazol-4-oil)izoksazol.

Tem spojinam so dodeljene številke 1 do 17 za kasnejše sklicevanje in identifikacijo.

Spojino s formulo I lahko pripravimo z uporabo ali prilagoditvijo znanih metod (t.j. metod, ki so jih uporabljali doslej ali ki so opisane v literaturi), npr. kot je opisano niže.

Razumeti je treba, da lahko v opisu sledečih postopkov izvedemo zaporedja v drugačnem vrstnem redu in da so lahko potrebne primerne zaščitne skupine, da pridemo do zaželenih spojin.

V skladu z eno značilnostjo pričujočega izuma lahko pripravimo spojine s formulo I, v kateri R pomeni vodik, s presnovo spojine s formulo (II)

kjer je L odhodna skupina in sta Ar in R¹ definirana kot spredaj, s soljo hidroksilamina. Na splošno je prednosten hidroksilamin hidroklorid. Na splošno je L O-alkil, npr. etoksi, ali Ν,Ν-dialkilamino, npr. dimetilamino. Presnovo izvedemo na splošno v topilu, kot etanolu ali acetonitrilu, v danem primeru v prisotnosti baze ali akceptorja kisline, kot trietilamina ali natrijevega acetata.

V skladu z nadaljnjo značilnostjo pričujočega izuma lahko pripravimo spojine s formulo I, v kateri R pomeni vodik, s presnovo spojine s formulo (III)

R¹ (ΠΙ) kjer je R¹ tak, kot je opisano spredaj, in Y pomeni karboksi skupino ali njen reaktiven derivat (kot klorid karboksilne kisline ali ester karboksilne kisline) ali ciano skupino, z organokovinskim reagentom s formulo (IV)

Ar-M (IV), kjer je Ar definiran kot spredaj in M pomeni alkalijsko kovino, kovino, vezano na enega ali več ligandov, ali Grignardovo skupino. Prednostno pomeni M litij ali Grignardovo skupino, ki vsebuje magnezij. Presnovo izvedemo na splošno v inertnem topilu, kot dietil etru ali tetrahidrofuranu, pri temperaturi od -78°C do temperature refluksa zmesi.

V skladu z nadaljnjo značilnostjo pričujočega izuma lahko pripravimo spojine s formulo I, kjer R pomeni skupino -CO₂R³, s presnovo spojine s formulo (V),

P

(V) kjer sta Ar in R¹ definirana kot spredaj in je P odhodna skupina, s spojino s formulo R³O₂CC(X)=NOH, kjer je R³ definiran kot spredaj in je X atom halogena. Na splošno je X klor ali brom in P pomeni Ν,Ν-dialkilamino. Presnovo izvedemo na splošno v inertnem topilu, kot toluenu ali diklorometanu, bodisi v prisotnosti baze, kot trietilamina, ali katalizatoija, kot molekulskega sita s 4xl0'¹⁰m ali fluoridnega iona.

V skladu z nadaljnjo značilnostjo pričujočega izuma lahko pripravimo spojine s formulo I, kjer R pomeni skupino -CO₂R³, s presnovo spojine s formulo (VI)

Ar —Rl (VI) kjer sta Ar in R¹ definirana kot spredaj, s spojino s formulo R³O₂CC(X)=NOH, kjer sta R³ in X definirana kot spredaj. Presnovo izvedemo na splošno v inertnem topilu, kot toluenu ali diklorometanu, v danem primeru v prisotnosti baze, kot trietilamina, ali katalizatorja, kot molekulskega sita s 4xlO'¹⁰ m ali fluoridnega iona. Presnovo lahko izvedemo pri temperaturi med sobno temperaturo in temperaturo refluksa zmesi.

V skladu z nadaljnjo značilnostjo pričujočega izuma lahko pripravimo spojine s formulo I, kjer R pomeni -CO₂R³, s presnovo soli spojine s formulo (VII)

Ar'

ΛΛ

R¹ (VD) kjer sta Ar in R¹ definirana kot spredaj, s spojino s formulo R³O₂CC(X)=NOH, kjer sta R³ in X definirana kot spredaj. Prednostne soli vključujejo natrijeve ali magnezijeve soli. Presnovo lahko izvedemo v inertnem topilu, kot diklorometanu ali acetonitrilu, pri temperaturi med sobno temperaturo in temperaturo refluksa zmesi.

V skladu z nadaljnjo značilnostjo pričujočega izuma lahko pripravimo spojine s formulo I, kjer R pomeni vodik in Ar ni v danem primeru substituiran piridil, s presnovo spojine s formulo (VIII)

ΓΩΓ1

kjer je R¹ definiran kot spredaj, s spojino s formulo Ar-H, kjer je Ar definiran kot spredaj, izvzemši v danem primeru substituiran piridil. Presnovo izvedemo na splošno v prisotnosti katalizatorja iz Lewisove kisline, kot aluminijevega triklorida, v inertnem topilu pri temperaturi od 0°C do temperature refluksa zmesi.

Intermediate v pripravi spojin s formulo I lahko pripravimo z uporabo ali prilagoditvijo znanih metod, npr. kot je opisano v nadaljevanju.

Spojine s formulo (II), v kateri L pomeni O-alkil ali Ν,Ν-dialkilamino, lahko pripravimo s presnovo ustrezne spojine s formulo (VII) s trialkil ortoformiatom, kot trietil ortoformiatom, ali dimetilformamid dialkilacetalom, kot N,N-dimetilformamid dimetilacetalom. Presnovo s trietil ortoformiatom izvedemo na splošno v prisotnosti anhidrida ocetne kisline pri temperaturi refluksa zmesi in presnovo z N,N-dimetil formamid dialkil acetalom izvedemo v danem primeru v prisotnosti inertnega topila pri temperaturi od sobne temperature do temperature refluksa zmesi.

Spojine s formulo (V) lahko pripravimo s presnovo spojine s formulo (IX) s kis9 linskim kloridom s formulo (X):

(IX) (X) kjer so Ar, R¹ in P definirani kot spredaj. Presnovo izvedemo na splošno v prisotnosti organske baze, kot trietilamina, v inertnem topilu, kot toluenu ali diklorometanu, pri temperaturi med -20°C in sobno temperaturo.

Spojine s formulo (VI) lahko pripravimo z metaliranjem ustreznega acetilena s formulo (XI)

Rl—C=CH (XI) kjer je R¹ definiran kot spredaj, ki ji sledi presnova tako dobljene kovinske soli s kislinskim kloridom s formulo (X). Metaliranje izvedemo na splošno ob uporabi n-butil litija v inertnem topilu, kot etru ali tetrahidrofuranu, pri temperaturi od -78°C do 0°C. Sledečo presnovo s kislinskim kloridom izvedemo v istem topilu pri temperaturi med -78°C in sobno temperaturo.

Spojine s s formulo (VII) lahko pripravimo s presnovo estra s formulo (XII)

ArCCLZ (xii) kjer je Ar definiran kot spredaj in je Z alkilna skupina, s ketonom s formulo R¹C(O)CH₃, kjer je R¹ definiran kot spredaj, v prisotnosti baze. Na splošno je uporabljena baza natrijev hidrid in presnovo izvedemo v inertnem topilu pri temperaturi od 0°C do refluksa.

Spojine s formulo (VII) lahko pripravimo tudi s presnovo spojine s formulo (XIII)

ArCOCH₃ (XIII) kjer je Ar definiran kot spredaj, z estrom s formulo R^C^Z, kjer sta R¹ in Z definirana kot spredaj, v prisotnosti baze. Prednostno pomeni Z metilno, etilno ali t-butilno skupino. Na splošno je uporabljena baza natrijev hidrid in presnovo izvedemo v inertnem topilu pri temperaturi od 0°C do refluksa.

Spojine s formulo (VII) lahko pripravimo tudi s presnovo kislinskega klorida s formulo (X) s kovinsko soljo spojine s formulo (XIV)

O O (XIV) kjer je R¹ definiran kot spredaj, da dobimo spojino s formulo (XV)

O O

O^-Rl (XV) kjer je Ar definiran kot spredaj, ki jo dekarboksiliramo, da dobimo spojino s formulo (VII). Na splošno izvedemo presnovo za pripravo spojine s formulo (XIV) v topilu, kot nižjem alkoholu, prednostno metanolu, v prisotnosti kovine, prednostno magnezija. Dekarboksiliranje izvedemo na splošno z refluktiranjem spojine s formulo (XV) v prisotnosti katalizatorja, kot para-toluensulfonske kisline, v inertnem topilu, npr. toluenu.

Intermediati s formulo (III), (IV), (VIII), (IX), (X), (XI), (XII), (XIII) in (XIV) so znani ali jih lahko pripravimo z uporabo ali prilagoditvijo znanih metod.

Sinteza spojin s formulo (XII) in (XIII), kjer Ar pomeni v danem primeru substituirano piridinsko skupino, je npr. opisana v The Chemistry of Heterocyclic Compounds’, Volume 14, Part I, Chapter II. Sinteza spojin s formulo (XII) in (XIII), kjer Ar pomeni v danem primeru substituirano tiofensko skupino, je opisana npr. v ’The Chemistiy of Heterocyclic Compounds’, Volume 44, Parts II and III, Chapter IV. Sinteza spojin s formulo (XII) in (XIII), kjer Ar pomeni v danem primeru substituirano tiazolno skupino, je opisana npr. v The Chemistry of Heterocyclic Compounds’, Volume 43, Part I, Chapter IV. Sinteza spojin s formulo (XII) in (XIII), kjer Ar pomeni v danem primeru substituirano pirimidinsko skupino, je opisana npr. v The Chemistry of Heterocyclic Compounds’, Volume 16 in v Članku Sakamota in Yamanake, Heterocycles 1981, Volume 15, stran 583. Sinteza spojin s formulo (XII) in (XIII), kjer Ar pomeni v danem primeru substituirano oksazolno skupino, je opisana npr. v The Chemistry of Heterocyclic Compounds’, Volume 45, Chapter I. Sintezo spojin s formulo (XII) in (XIII), kjer Ar pomeni v danem primeru substituirano imidazolno skupino, so opisali npr. Oliver in Sonnet, J. Organic Chem., 1973, Volume 38, stran 1437, in M.R. Grimmet, Advances in Heterocyclic Chem., Volume 27, stran 241 in Volume 12, stran 103 (isti avtor). Sintezo spojin s formulo (XII) in (XIII), kjer Ar pomeni v danem primeru substituirano pirazolno skupino, so opisali npr. Kost in Grandberg, Advances in Heterocyclic Chemistry, 1966, Volume 6, stran 347, in v The Chemistry of heterocyclic Compounds’- Pyrazoles, Pyrazolines, Pyrazolidines, Indazoles and Condensed Rings, založil A. Weissberger.

Strokovnjak bo upošteval, da lahko nekatere spojine s formulo I pripravimo z medsebojnimi pretvorbami drugih spojin s formulo I in take medsebojne pretvorbe predstavljajo še več značilnosti pričujočega izuma. Primeri takih medsebojnih pretvorb so opisani v nadaljevanju.

V skladu z nadaljnjo značilnostjo pričujočega izuma lahko pripravimo spojine, lqer R² pomeni -SOR⁵ ah -SO₂R⁵, z oksidacijo atoma žvepla ustrezne spojine, v kateri R²pomeni -SR⁵ ali -SOR⁵. Oksidacijo atoma žvepla izvedemo običajno ob uporabi npr. 3-kloroperoksibenzojske kisline v inertnem topilu, kot diklorometanu, pri temperaturi od -40°C do sobne temperature.

Sledeči primeri pojasnjujejo pripravo spojin s formulo I in sledeči referenčni primeri pojasnjujejo pripravo intermediatov v smislu izuma. V pričujočem opisu pomeni vrel. vrelišče, tal. pomeni tališče. Kjer se pojavljajo črke NMR, slede karakteristike spektra protonske nuklearne magnetne rezonance.

Primer 1

Zmes hidroksilamin hidroklorida (0,4 g) in 3-ciklopropil-l-(3,5-dikloropiridin-2-il)-2(dimetil amino)metilenpropan-l,3-diona (1,68 g) v etanolu smo mešali pri sobni temperaturi preko noči. Topilo smo odstranili z uparevanjem in preostanek raztopili v diklorometanu. Dobljeno raztopino smo sprali z vodo, posušili (brezvodni magnezijev sulfat), filtrirali in uparili. Preostanek smo očistili s kolonsko kromatografijo na kremenici in eluirali z zmesjo acetil acetata in heksana, da smo dobili 5-ciklopropil-4-(3,5-dikloropiridin-2-oil)izoksazol (spojina 1, 0,38 g) kot belo trdno snov, tal. 81,9 do 83,1°C.

S podobnim načinom dela smo pripravili tele spojine s formulo I iz ustrezno substituiranih izhodnih materialov:

Spojina 3, 5-ciklopropil-4-(5-trifluorometilpiridin-2-oil)izoksazol, tal. 74-75; spojina 6,5-ciklopropil-4-(2-metilsulfenilpiridin-3-oil)izoksazol, tal. 95,4-96,2; spojina 9,5-cildopropil-4-(2-metoksipiridin-3-oil)izoksazol, tal. 112,5-114; spojina 11,4-(3-bromopiridin-4-oil)-5-ciklopropilizoksazol, tal. 92-100; spojina 12, 4-(3-kloro-5-trifluorometilpiridin-2-oil)-5-ciklopropilizoksazol, tal.

84-86;

spojina 13, 5-ciklopropil-4-(2-etoksipiridin-3-oil)izoksazol, NMR (CDC1₃) δ 1,2-1,4 (m, 7H), 2,8 (s, IH), 4,4 (q, 2H), 7,0 (m, IH), 7,8-7,9 (dd, IH), 8,25 (s, IH), 8,3 (d, IH);

spojina 14,4-(3-klorotien-2-oil)-5-ciklopropilizoksazol, tal. 72-74; spojina 15,5-ciklopropil-4-(5-etoksi-l-metil-3-trifluorometilpirazol4-oil)izoksazol, tal. 121-12, iz l-(5-kloro-l-metil-3-trifluorometilpirazol-4il)-3-ciklopropil-2-etoksimetilenpropan-l,3-diona in ob uvedbi 5-etoksipirazolilne skupine in situ;

spojina 16,5-ciklopropil-4-[5-(4-fluorofeniltio)-l-metil-3-trifluorometilpirazol-4-oil]izoksazol, tal. 118-120;

spojina 17, 5-ciklopropil-4-(l-etil-3-trifluorometilpirazol-4-oil)izoksazol, tal. 98-100;

spojine 14 do 17 smo pripravili ob uporabi brezvodnega natrijevega acetata kot baze.

S podobnim načinom dela, vendar ob uporabi brezvodnega natrijevega acetata (v množini, ki je ekvimolska množini uporabljenega hidroksilamin hidroklorida) kot baze, smo pripravili iz ustrezno substituiranih izhodnih materialov tele spojine:

Spojina 2,5-ciklopropil-4-(5-metilsulfenilpiridin-2-oil)izoksazol, tal. 85-86°C; spojina 4, 5-ciklopropil-4-(5-metoksipiridin-2-oil)izoksazol, tal. 82-84°C; spojina 10, 5-ciklopropil-4-(3-metiltien-2-oil)izoksazol, NMR (CDC1₃) δ 1,11,32 (m, 4H), 2,53 (s, 3H), 2,65-2,8 (m, IH), 6,97 (d, IH), 7,45 (d, IH), 8,5 (s, IH).

PRIMER 2

Med mešanjem smo dodali k raztopini 5-ciklopropil-4-(2-metilsulfenilpiridin-3oil)izoksazola (2,36 g) v diklorometanu pri -20°C oksidant 3-kloroperoksibenzojsko kislino (2,85 g). Po 5 minutah smo dodali nadaljnjo množino oksidanta (0,14 g). Reakcijsko zmes smo mešali pri -20°C, dokler analiza (s tankoslojno kromatografijo) ni pokazala, da je bila presnova popolna. Zmes smo filtrirali in filtrat zapored sprali z vodno raztopino natrijevega bikarbonata in vodno raztopino natrijevega metabisulfita, posušili (brezvodni magnezijev sulfat), filtrirali in uparili. Neprečiščeni produkt smo med refluksom suspendirali v acetonitrilu. Suspenzijo smo ohladili na sobno temperaturo in filtrirali. Produkt smo posušili, da smo dobili 5-ciklopropil-4-(2metilsulfinilpiridin-3-oil)izoksazol (spojina 7, 2,0 g) kot brezbarvne kristale, tal. 148152,4°C.

S podobnim načinom dela in povečanjem števila ekvivalentov oksidanta, kjer je bilo potrebno, smo pripravili iz ustrezno substituiranih izhodnih materialov tile spojini:

Spojina 5, 5-ciklopropil-4-(5-metilsulfonilpiridin-2-oil)izoksazol, tal. 142-144; in spojina 8,5-ciklopropil-4-(5-metilsulfonilpiridin-3-oil)izoksazol, tal. 111,2-112.

Referenčni primer 1

Zmes 3-ciklopropil-l-(3,5-dikloropiridin-2-il)propan-l,3-diona (1,3 g) in N,Ndimetilformamid dimetil acetala (1,1 ml) v 1,4-dioksanu smo mešali pri sobni temperaturi 4 dni in topilo uparili, da smo dobili 3-ciklopropil-l-(3,5-dikloropiridin-2-il)2-dimetilaminometilenpropan-l,3-dion (1,73 g).

S podobnim načinom dela smo iz ustrezno substituiranih izhodnih materialov pripravili tele spojine z gornjo formulo II:

Ar	R¹	L	tal. (’C)
2-meti1sulfeni 1piridin-3- 11	Cp	-NMe₂	104,9-106,5
1 1 5-trifluorometi1piridin-2- i i	Cp	-NMe₂	smola
1 1 5-metoksipiridin-2-i1	Cp	-NMe₂	smola
5-meti1sulfeni 1piridin-2- 4 1	Cp	-NMe₂	olje
1 1 2-metoksipiridiη-3-i 1	Cp	-NMe₂	95-98
3-bromopiridin-4-il	Cp	-NMe₂	147-149 (1)
3-kloro-5-trifluorometil-	Cp	-NMe₂	olje
piridin-2-il
2-kioropi ridi n-3-i 1	Cp	-NMe₂	olje
1-eti1-3-tri fluorometi1 -	Cp	-NMe₂	olje

pirazol-4-i1

Opomba: Cp pomeni ciklopropil (1) Ob uporabi toluena kot topila in ob segrevanju pri 80°C 4 ure.

Referenčni primer 2

Zmes l-ciklopropil-3-(3-metiltien-2-il)propan-l,3-diona (7,5 g) in trietilortoformiata (13,2 g) v anhidridu ocetne kisline smo mešali pri temperaturi refluksa 7 ur in topilo uparili. Preostalo topilo smo odstranili azeotropsko s toluenom, da smo dobili l-ciklopropil-3-(3-metiltien-2-il)-propan-l,3-dion (11,32 g) kot oranžno olje, ki ga nismo dodatno očistili.

S podobnim načinom dela smo iz ustrezno substituiranih izhodnih materialov pripravili tele spojine:

l-(3-klorotien-2-il)-3-ciklopropil-2-etoksimetilenpropan-l,3-dion;

l-(5-kloro-l-metil-3-trifluorometilpirazol-4-il)-3-ciklopropil-2etoksimetilenpropan-l,3-dion; in l-ciklopropil-2-etoksimetilen-3-[5-(4-fluorofeniltio)-l-metil-3trifluorometilpirazol-4-il]-propan-l,3-dion.

Referenčni primer 3

Med mešanjem smo suspenziji natrijevega hidrida (80%-na disperzija v olju; 0,16 g) v suhem dietil etru pri 0°C pod inertno atmosfero dodali metil ciklopropil keton (1,65 g). Zmes smo mešali pri 0°C 1 uro. Dodali smo etil 3,5-dikloropiridin-2-karboksilat (2,16 g) in zmes mešali pri 0°C 1 uro in nato pri sobni temperaturi preko noči. Dodali smo klorovodikovo kislino (2N) in zmes ekstrahirali z dietil etrom. Organske ekstrakte smo sprali z vodo, posušili (brezvodni magnezijev sulfat), filtrirali in uparili, da smo dobili ijavo smolo, ki smo jo očistili s kolonsko kromatografijo na kremenici in eluirali z zmesjo etil acetata in heksana, da smo dobili 3-ciklopropil-l-(3,5dikloropiridin-2-il)propan-l,3-dion (1,35 g) kot brezbarvno trdno snov, tal. 50,2 do 52,7°C.

S podobnim načinom dela smo iz ustrezno substituiranih izhodnih materialov pripravili tele dione z gornjo formulo (VII):

Ar	R¹	tal. (°C)
5-metilsulfenilpiridin-2-il	ciklopropil	85-87
5-trifluorometilpiridin-2-il	ciklopropil	63-68
5-metoksipiridin-2-il	ciklopropil	54-58
2-metoksipiridin-3-il	ciklopropil	92-94
3-meti1 tien-2-i1	ciklopropil	55-58
3-klorotien-2-il	ciklopropil	50-55
2-etoksipiridin-3-i 1	ciklopropil	olje (1)
5-kloro-l-metil-3-	ciklopropil	pol-trden (2)
tri f1uorometi1pi razol-4-i1	ciklopropil

(1) NMR (CD₃SOCD₃) δ 1,3 (d, 2H), 1,4 (d, 2H), 1,7 (t, 3H), 2,75 (s, IH), 4,75 (q, 2H), 6,95 (m, IH), 7,2-7,3 (q, IH), 8,25 (m, IH), 8,4 (m, IH). Izhodni material za to presnovo je bil etil 2-kloropiridin-3-karboksilat in med presnovo smo kloro skupino nadomestili z etoksi.

(2) NMR (CDC1₃) δ 0,9 (m, 2H), 1,05 (m, 2H), 1,65 (m, IH), 3,8 (s, 3H), 5,9 (s, IH), 15,7 (širok s, IH). To pripravo smo izvedli ob uporabi suhega tetrahidrofurana kot topila in produkt uporabili neposredno v naslednji stopnji.

Referenčni primer 4

Zmes t-butil 2-ciklopropankarbonil-3-(2-metilsulfenilpiridin-3-il)-3-oksopropanoata (9,44 g) in 4-toluensulfonske kisline (0,4 g) v suhem toluenu smo mešali ob refluksu 5 ur in nato pustili stati pri sobni temperaturi preko noči. Zmes smo mešali ob refluksu še 5 ur, ohladili na sobno temperaturo in prevzeli v etil acetat in vodo. Fazi smo ločili in vodno fazo še dodatno ekstrahirali z etil acetatom. Združene organske ekstrakte smo posušili (brezvodni magnezijev sulfat), filtrirali in uparili, da smo dobili l-ciklopropil-3-(2-metilsulfenilpiridin-3-il)propan-l,3-dion (7,64 g) kot ijavo olje, ki smo ga uporabili brez dodatnega čiščenja.

S podobnim načinom dela smo iz ustreznih izhodnih materialov pripravili tele spojine:

l-ciklopropil-3-[5-(4-fluorofeniltio)-l-metil-3-trifluorometilpirazol-4-il)propan-l,3-dion, tal. 87-89°C;

l-ciklopropil-3-(l-etil-3-trifluorometilpirazol-4-il)propan-l,3-dion,

NMR (CDC1₃) δ 0,9 (m, 2H), 1,1 (m, 2H), 1,45 (t, 3H), 1,65 (m, IH), 4,15 (q, 2H), 6,0 (s, IH), 7,9 (s, IH), 16,0 (širok s, IH);

l-(3-kloro-5-trifluorometilpiridin-2-il)-3-ciklopropilpropan-l,3-dion, tal. 48-51°C; in l-(3-bromopiridin-4-il)-3-ciklopropilpropan-l,3-dion, tal. 54-55°C.

Referenčni primer 5

Suspenzijo magnezija (0,79 g) in joda (1 kristal) v metanolu smo segrevali ob refluksu okoli 1 uro. Med refluktiranjem smo suspenziji dodali t-butil 3-ciklopropil-3oksopropanoat (5,53 g) in suspenzijo vzdrževali pri refluksu še 50 minut. Po ohlajenju na sobno temperaturo smo topilo uparili in preostale sledove metanola azeotropsko odstranili s toluenom. Ostanek po uparjenju smo ponovno raztopili v toluenu in dodali 2-metilsulfenil-3-piridinilkarbonil klorid (5,63 g) kot suspenzijo v toluenu. Dobljeno suspenzijo smo mešali pri sobni temperaturi preko noči. Dodali smo klorovodikovo kislino (2N) in zmes mešali 45 minut. Organsko fazo smo ločili, sprali z vodo in slanico, posušili (brezvodni natrijev sulfat), filtrirali in uparili, da smo dobili t-butil 3-ciklopropil-2-(2-metilsulfenil-3-piridinilkarbonil)-3-oksopropanoat (9,5 g) kot rumeno olje, ki smo ga uporabili brez dodatnega čiščenja.

Podobno smo pripravili tele spojine:

t-butil 3-ciklopropil-2-[5-(4-fluorofeniltio)-l-metil-3-trifluorometil-4pirazolilkarbonil]-3-oksopropanoat, t-butil 3-ciklopropil-2-( 1 -etil-3-trifluorometil-4-pirazolilkarbonil)3-oksopropanoat, t-butil 3-ciklopropil-2-(3-kloro-5-trifluorometil-2-piridinilkarbonil]-3-oksopropanoat, in t-butil 2-(3-bromo-4-piridinilkarbonil)-3-ciklopropil-3-oksopropanoat.

Referenčni primer 6

Mehurčke plinastega metantiola (7,9 g) smo med mešanjem uvajali v suspenzijo natrijevega hidrida (60%-na disperzija v olju; 6,0 g) v suhem dimetil formamidu, pri čemer smo opazili eksoterm približno 20°C. Dodali smo raztopino metil 5-nitro-2piridinkarboksilata (23,8 g) v suhem dimetilformamidu in nastalo suspenzijo mešali pri 100°C 5 ur, nato pa pustili stati pri sobni temperaturi preko noči. Topilo smo uparili. Preostanku smo previdno dodali vodo in nastalo raztopino nevtralizirali z dodatkom klorovodikove kisline (2N) in ekstrahirali z etil acetatom. Združene ekstrakte smo sprali z vodo, posušili (brezvodni natrijev sulfat), filtrirali in uparili. Preostanek smo očistili s kolonsko kromatografijo na kremenici in eluirali z zmesjo etil acetata in heksana, da smo dobili dva surova produkta. Prvi produkt smo triturirali v zmesi cikloheksana in dietil etra, da smo dobili metil 5-metilsulfenil-2piridinkarboksilat (5,78 g) kot svetlo rumeno trdno snov, tal. 71-73°C. Drugi produkt je bil metil 5-metoksi-2-piridinkarboksilat (2,67 g), ki smo ga dobili kot svetlo rumeno trdno snov, tal. 73-74°C.

Referenčni primer 7

Zmes 5-nitropiridin-2-karboksilne kisline (33,91 g) in koncentrirane žveplove kisline (5 ml) v brezvodnem metanolu smo segrevali ob refluksu 20 ur. Topilo smo uparili in preostanek prevzeli v diklorometanu in vodi. Organski sloj smo posušili (brezvodni natrijev sulfat), filtrirali in topilo uparili, da smo dobili metil 5-nitropiridin-2karboksilat (23,82 g) kot oranžno trdno snov, tal. 156-159°C.

Spojina

Metil 5-trifluorometilpiridin-2-karboksilat, metil 2-metoksipiridin-3-karboksilat etil 3-metiltiofen-2-karboksilat etil5-kloro-l-metil-3-trifluorometilpirazol-4-karboksilat tal. 85-88°C rumeno olje rumeno olje rumeno olje(l)

Opomba (1) NMR (CDC1₃) 1,3 (t, 3H), 3,85 (s, 3H), 4,25 (q, 2H), iz 5-kloro-lmetil-3-trifluorometilpirazol-4-karboksilne kisline (L.F. Lee, F.M. Schleppnik, R.W. Salineider in D.H. Campbell v J. Het. Chem., 27.243 (1990)). V tej pripravi smo koncentrirano klorovodikovo kislino nadomestili z žveplovo kislino.

Referenčni primer 8

Dietil 2(5-nitropiridin-2-il)malonat (67,47 g) smo mešali v vodi in dodali vodno raztopino natrijevega hidroksida (2N) in nato kalijev permanganat (42 g), kar je povzročilo, da se je reakcijska temperatura dvignila na 60°C. Dodajali smo nadaljnje obroke vodne raztopine natrijevega hidroksida in kalijev permanganat, pri čemer smo vzdrževali reakcijsko temperaturo pri 60 do 70°C. Po zadnjem dodatku smo suspenzijo mešali pri 60°C 1,5 ure. Vročo suspenzijo smo nato filtrirali skozi ’Hyflo Supercel’. Filtrsko pogačo smo sprali z vodno raztopino natrijevega hidroksida (2N). Po ohladitvi na sobno temperaturo smo filtrat previdno nakisali na pH 1 do 2 s koncentrirano klorovodikovo kislino. Nastalo oborino smo zbrali s filtracijo in posušili, da smo dobili 5-nitropiridin-2-karboksilno kislino (26,17 g) kot rumenkasto ijavo trdno snov, tal. 210-211°C.

S podobnim načinom dela smo pripravili tile spojini:

5-trifluorometilpiridin-2-karboksilna kislina (hidrokloridna sol), tal. >300°C; in

3-kloro-5-trifluorometilpiridin-2-karboksilna kislina (hidrokloridna sol), tal. >139°C.

Referenčni primer 9

Dietil malonat (74 g) smo med mešanjem dodali suspenziji natrijevega hidrida (60%-na disperzija v olju; 18 g) v suhem tetrahidrofuranu pod inertno atmosfero.

Nastalo suspenzijo smo mešali ob refluksu 1 uro. Zmes smo ohladili na 60°C in dodali raztopino 2-kloro-5-nitropiridina (50 g) v suhem tetrahidrofuranu. Nastalo rdečo raztopino smo mešali ob refluksu 3 ure in jo nato pustili stati pri sobni temperaturi preko noči. Volumen topila smo zmanjšali z uparevanjem, preostanku smo dodali vodo in zmes nakisali s koncentrirano klorovodikovo kislino na pH 1. Zmes smo ekstrahirali z etil acetatom, sprali z vodo, posušili (brezvodni magnezijev sulfat), filtrirali in uparili. Neprečiščeni produkt smo triturirali v zmesi cikloheksana in dietil etra, da smo dobili dietil 2-(5-nitropiridin-2-il)malonat (56,5 g) kot rumeno trdno snov, tal. 91,5-93,5°C.

S podobnim načinom dela smo pripravili tile spojini:

dietil 2-(5-trifluorometil-piridin-2-il)malonat, dobljen kot rumeno olje; dietil 2-(3-kloro-5-trifluorometilpiridin-2-il)malonat, vrel. 120-122°C (0,6-0,8 mbar).

Referenčni primer 10

Etil l-etil-3-trifluorometilpirazol-4-karboksilat (2,17 g) smo raztopili v etanolu in dodali kalijev hidroksid (1,06 g) v vodi. Reakcijsko zmes smo mešali pri sobni temperaturi preko noči. Etanol smo odstranili pod zmanjšanim tlakom in nastali preostanek porazdelili med vodo in etrom. Vodni sloj smo ločili, nakisali s klorovodikovo kislino (2M) in ekstrahirali z etrom. Združene organske ekstrakte smo posušili nad brezvodnim magnezijevim sulfatom in uparili v vakuumu, da smo dobili l-etil-3trifluorometilpirazol-4-karboksilno kislino kot belo trdno snov (1,86 g). NMR (CDC1₃) δ 1,45 (t, 3H), 4,20 (q, 2H), 7,95 (s, IH).

Referenčni primer 11

Etil 3-trifluorometilpirazol-4-karboksilat (5 g), kalijev karbonat (3,48 g) in etil jodid (2,3 ml) v acetonitrilu smo segrevali ob refluksu preko noči. Po ohlajenju smo dodali etil acetat in vodo in organsko fazo ločili. Vodni sloj smo ekstrahirali z etil acetatom in združene organske ekstrakte posušili (magnezijev sulfat) in uparili pod zmanjšanim tlakom, da smo dobili rumeno olje, ki smo ga očistili s kristalizacijo v heksanu, da smo dobili 4-etoksikarbonil-l-etil-3-trifluorometilpirazol kot bele kristale (3,65 g). Ή NMR (CDC1₃) δ 1,25 (3H, t), 1,45 (3H, t), 4,10 (2H, q), 4,20 (2H, q), 7,90 (IH, s), ppm.

Referenčni primer 12

Zmes 5-kloro-l-metil-3-trifluorometilpirazol-4-karboksilne kisline (2,0 g),

4-fluorotiofenola (1,66 g) in brezvodnega kalijevega karbonata (3,26 g) smo segrevali pod refluksom v acetonitrilu ob mešanju 4 ure. Po filtraciji smo filtrat uparili, nakisali z razredčeno klorovodikovo kislino in ekstrahirali z etil acetatom. Združene ekstrakte smo posušili (brezvodni magnezijev sulfat), filtrirali in posušili v vakuumu. Prekristalizacija iz etra/heksana je dala 5-(4-fluorofeniltio)-l-metil-3trifluorometilpirazol-4-karboksilno kislino (0,98 g), tal. 190-193,7°C, kot belo trdno snov.

Referenčni primer 13

3-bromopiridin-4-karboksilno kislino (5,0 g) smo raztopili v tionil kloridu (50 ml) in raztopino segrevali pod refluksom 4 ure, ohladili in uparili v vakuumu. Ponovno upaijenje dodanega toluena je dalo 3-bromopiridin-4-karbonil klorid, tal. 151-154°C (razkroj) (5,45 g) kot zeleno trdno snov.

Podobno smo pripravili tele spojine:

3-kloro-5-trifluorometilpiridin-2-karbonil klorid kot rumeno poltrdno snov,

5-(4-fluorofeniltio)-l-metil-3-trifluorometilpirazol-4-karbonil klorid kot rjavo poltrdno snov in l-etil-3-trifluorometilpirazol-4-karbonil klorid kot olje.

Zadnji dve omenjeni spojini smo dobili tako, da smo nadomestili tionil klorid z raztopino oksalil klorida (1,2 ekvivalenta) v 1,2-dikloroetanu, kije vseboval nekaj kapljic Ν,Ν-dimetilformamida.

V skladu z eno značilnostjo pričujočega izuma dajemo na razpolago metodo za kontroliranje rasti plevelov (t.j. neželene vegetacije) na rastišču, pri kateri nanesemo na rastišče herbicidno učinkovito množino vsaj enega derivata 4-heteroaroilizoksazola s formulo I ali njegove agrikulturno sprejemljive soli. V ta namen uporabljamo derivate 4-heteroaroilizoksazola normalno v obliki herbicidnih pripravkov (t.j. skupaj z združljivimi razredčili ali nosilci in/ali površinsko aktivnimi sredstvi, primernimi za uporabo v herbicidnih pripravkih), npr. tako, kot je opisano v nadaljevanju.

Spojine s formulo I kažejo herbicidno aktivnost proti dikotilnim (t.j. širokolistnim) in monokotilnim (npr. travnatim) plevelom pri pre- in/ali post-emergentni aplikaciji.

Z izrazom pre-emergentna aplikacija je mišljena aplikacija na tla, v katerih so prisotna semena plevelov ali sejančki pred vznikom plevelov nad površino tal. Z izrazom post-emergentna aplikacija je mišljena aplikacija na zračne ali izpostavljene dele plevelov, ki so vzniknili nad površino tal. Spojine s formulo I lahko uporabimo npr. za kontrolo rasti širokolistnih plevelov, npr. Abutilon theophrasti, Amaranthus retroflexus, Bidens pilosa, Chenopodium album, Galium aparine, Ipomoea spp., npr. Ipomoea purpurea, Sesbania exaltata, Sinapis arvensis, Solanum nigrum in Xanthium strumarium, in travnatih plevelov, npr. Alopecurus myosuroides, Avena fatua, Digitaria sanguinalis, Echinochloa crus-galii, Eleusine indica in Setaria spp., npr. Setaria faberii ali Setaria viridis, in šašev, npr. Cyperus esculentus.

Uporabljene množine spojin s formulo I variirajo v odvisnosti od narave plevelov, uporabljenih pripravkov, časa aplikacije, klimatskih in lokalnih pogojev in (če jih uporabljamo za kontrolo rasti plevelov na površinah za gojenje pridelkov) narave pridelkov. Če jih uporabljamo na površinah za gojenje pridelkov, mora biti uporabljena množina zadostna za kontrolo rasti plevelov, ne da povzročila bistveno stalno poškodbo pridelka. Če upoštevamo te faktorje, dajejo dobre rezultate uporabljene množine med 0,01 kg in 5 kg učinkovine na hektar. Vendar pa je razumljivo, da lahko v odvisnosti od določenega problema kontrole plevelov, s katerim se srečujemo, uporabimo večje ali manjše uporabljene množine.

Spojine s formulo I lahko uporabimo za selektivno kontroliranje rasti plevelov, npr. za kontroliranje rasti spredaj omenjenih vrst, s pre- ali post-emergentno aplikacijo na usmerjen ali neusmerjen način, npr. z usmerjenim in neusmerjenim škropljenjem zapleveljenega rastišča, ki je površina, ki jo uporabljamo ali ki jo bomo uporabili za gojenje pridelkov, npr. žitaric, npr. pšenice, ječmena, ovsa, koruze in riža, soje, visokega in nizkega fižola, graha, lucerne, bombaža, arašidov, lanu, čebule, korenja, zelja, oljne repice, sončnic, sladkorne pese in stalnih ali zasejanih travniških površin pred sajenjem pridelka ali po njem ali pred vznikom pridelka ali po njem. Za selektivno kontrolo plevelov na zaplevljenem rastišču, ki je površina, ki jo uporabljamo ali jo bomo uporabljali za gojenje pridelkov, npr. spredaj omenjenih pridelkov, so posebno primerne uporabljene množine med 0,01 kg in 4,0 kg in prednostno med 0,01 in 2,0 kg učinkovine na hektar.

Spojine s formulo I lahko uporabimo tudi za kontrolo rasti plevelov, zlasti zgoraj navedenih, s pre- ali post-emergentno aplikacijo v sadovnjakih ali drugih površinah za gojenje dreves, npr. gozdovih, togih in parkih, in plantažah, npr. plantažah sladkornega trsa, oljne palme in gumijevca. V ta namen jih uporabimo na usmeijni ali neusmerjeni način (npr. z usmetjenim ali neusmerjenim škropljenjem) proti plevelom ali na tleh, kjer pričakujemo, da se bodo pojavili, pred sajenjem dreves ali plantaž ali po njem z uporabljenimi množinami med 0,25 kg in 5,0 kg in prednostno med 0,5 kg in 4,0 kg učinkovine na hektar.

Spojine s formulo I lahko uporabimo tudi za kontrolo rasti plevelov, zlasti zgoraj navedenih, na rastiščih, ki niso površine za gojenje pridelkov, pri katerih pa je navzlic temu kontrola plevelov zaželena.

Primeri za take površine, ki niso za gojenje pridelkov, vključujejo letališča, industrijske površine, železnice, travnate obrobke cest, bregove rek, namakalnih in drugih kanalov, grmovje in ledino ali neobdelano zemljo, zlasti tam, kjer je zaželeno kontrolirati rast plevelov, da bi zmanjšali nevarnost požara. Če jih uporabljamo za namene, pri katerih je pogosto zaželen popoln herbicidni učinek, uporabimo učinkovine normalno v množinah, ki so večje od tistih, ki jih uporabljamo na spredaj opisanih površinah za gojenje pridelkov. Natančno doziranje bo odvisno od narave obdelane vegetacije in želenega učinka.

V ta namen sta posebno primerni pre- ali post-emergentna aplikacija in prednostno pre-emergentna aplikacija na usmeijen ali neusmerjen način (npr. z usmerjenim ali neusmerjenim škropljenjem) z uporabljenimi množinami med 1,0 kg in 20,0 kg in prednostno med 5,0 kg in 10,0 kg učinkovine na hektar.

Če jih uporabljamo za kontrolo rastli plevelov s pre-emergentno aplikacijo, lahko spojine s formulo I vdelamo v tla, v katerih pričakujemo vznik plevelov. Upoštevati je treba, da bodo spojine s formulo I, kadar jih uporabljamo za kontrolo rasti plevelov s post-emergentno aplikacijo, t.j. z aplikacijo na zračne ali izpostavljene dele vzniklih plevelov, te spojine s formulo I prišle normalno tudi v stik s tlemi in lahko tudi takrat vrše pre-emergentno kontrolo plevelov v tleh, ki klijejo kasneje.

Kjer se zahteva posebno dolgotrajna kontrola plevelov, lahko uporabo spojin s formulo I ponovimo, če je potrebno.

V skladu z nadaljnjo značilnostjo pričujočega izuma dajemo na rapolago pripravke, primerne za herbicidno uporabo, ki obsegajo enega ali več derivatov 4-heteroaroilizoksazola s formulo I ali njihove agrikulturno sprejemljive soli skupaj z enim ali več združljivimi agrikulturno sprejemljivimi razredčili ali nosilci in/ali površinsko aktivnimi sredstvi, in prednostno homogeno dispergirane v njih [t.j. razredčilih ali nosilcih in/ali površinsko aktivnih sredstvih take vrste, za kakršno je v stroki splošno sprejeto, da je primerna za uporabo v herbicidnih pripravkih, in ki so združljive s spojinami s formulo I]. Izraz homogeno dispergiran uporabljamo tako, da vključuje pripravke, v katerih so spojine s formulo I raztopljene v drugih sestavinah. Izraz herbicidni pripravki uporabljamo v širokem pomenu tako, da vključuje ne le pripravke, ki so pripravljeni za uporabo kot herbicidi, temveč tudi koncentrate, ki jih je treba pred uporabo razredčiti. Prednostno vsebujejo pripravki od 0,05 do 90 mas. % ene ali več spojin s formulo I.

Herbicidni pripravki lahko vsebujejo razredčilo ali nosilec in površinsko aktivno (npr. omočilno, dispergirno ali emulgimo) sredstvo. Površinsko aktivna sredstva, ki so lahko prisotna v herbicidnih pripravkih v smislu pričujočega izuma, so lahko ionske ali neionske vrste, npr. sulforicinoleati, kvatemami amonijevi derivati, produkti na osnovi kondenzatov etilen oksida z alkil - in poliarilfenoli, npr. nonil- ali oktil-fenoli ali estri karboksilne kisline anhidrosorbitolov, ki so jih napravili topne z zaetrenjem prostih hidroksi skupin s kondenzacijo z etilen oksidom, soli alkalijskih in zemeljskoalkalijskih kovin estrov žveplove kisline in suifonskih kislin, kot dinonil- in dioktilnatrijevi sulfonosukcinati in soli akalijskih in zemeljsko alkalijskih kovin z derivati suifonskih kislin z visoko molekulsko maso, kot natrijevi in kalcijevi lignosulfonati in natrijevi in kalcijevi alkilbenzen sulfonati.

Primerno lahko obsegajo heribicidni pripravki v skladu s pričujočim izumom do 10 mas. %, npr. od 0,05 mas. % do 10 mas. % površinsko aktivnega sredstva; vendar lahko, če je zaželeno, herbicidni pripravki v skladu s pričujočim izumom obsegajo večje deleže površinsko aktivnega sredstva, npr. do 15 mas. % v tekočih emulzibilnih suspenzijskih koncentratih in do 25 mas. % v tekočih, v vodi topnih koncentratih.

Primeri za primerna trdna razredčila ali nosilce so aluminijev silikat, smukec, žgana magnezija, diatomit, trikalcijev fosfat, pluta v prahu, adosorbentne saje in gline, kot magnezija, diatomit, trikalcijev fosfat, pluta v prahu, adosorbentne saje in gline, kot kaolin in bentonit. Trdne pripravke (ki imajo lahko obliko prahov, granul ali omočljivih praškov) pripravimo prednostno z mletjem spojin s formulo I s trdnimi razredčili ali z impregniranjem trdnih razredčil ali nosilcev z raztopinami spojin s formulo I v hlapnih topilih, uparjenjem topil in, če je potrebno, mletjem produktov, da dobimo praške. Granularne pripravke lahko pripravimo z absorbiranjem spojin s formulo I (raztopljenih v primernih topilih, ki so lahko, če želimo, hlapna) na trdna razredčila ali nosilce v granulirani obliki, in, če želimo, uparjenjem topil, ali z granuliranjem pripravkov v prahasti obliki, dobljenih, kot je opisano zgoraj. Trdni herbicidni pripravki, zlasti omočljivi praški in granule, lahko vsebujejo omočilna ali dispergirna sredstva (npr. zgoraj opisanih vrst), ki lahko, če so trdna, rabijo tudi kot razredčila ali nosilci.

Tekoči pripravki v skladu z izumom imajo lahko obliko vodnih, organskih ali vodnoorganskih raztopin, suspenzij in emulzij, ki lahko vključujejo površinsko aktivno sredstvo. Primerna tekoča razredčila za vdelavo v tekoče pripravke vključujejo vodo, glikole, tetrahidrofurfuril alkohol, acetofenon, cikloheksanon, izoforon, toluen, ksilen, mineralna, živalska in rastlinska olja in lahke aromatske ali naftenske frakcije nafte (in zmesi teh razredčil). Površinsko aktivna sredstva, ki so lahko prisotna v tekočih pripravkih, so lahko ionska ali neionska (npr. zgoraj opisanih vrst) in lahko, če so tekoča, rabijo tudi kot razredčila ali nosilci.

Praške, disperzibilne granule in tekoče pripravke v obliki koncentratov lahko razredčimo z vodo ali drugimi primernimi topili, npr. mineralnimi ali rastlinskimi olji, zlasti v primeru tekočih koncentratov, v katerih je razredčilo ali nosilec olje, da dobimo za uporabo pripravljene pripravke.

Če želimo, lahko tekoče pripravke spojine s formulo I uporabimo v obliki samoemulgirnih koncentratov, ki vsebujejo učinkovine, raztopljene v emulgirnih sredstvih ali v topilih, ki vsebujejo emulgima sredstva, združljiva z učinkovinami, pri čemer dobimo s preprostim dodatkom vode takim koncentratom za uporabo pripravljene pripravke.

Tekoče koncentrate, v katerih je razredčilo ali nosilec olje, lahko uporabimo brez dodatnega razredčenja ob uporabi tehnike elektrostatičnega razprševanja.

Heribicidni pripravki v skladu s pričujočim izumom lahko vsebujejo tudi, če želimo, sredstva, stabilizatorje, sekvestrirna sredstva, sredstva proti sprijemanju, barvila in korozijske inhibitorje. Ta pomožna sredstva lahko rabijo tudi kot nosilci ali razredčila.

Če ni navedeno drugače, so sledeči procenti masni procenti. Prednostni herbicidni pripravki v skladu s pričujočim izumom so vodni suspenzijski koncentrati, ki obsegajo od 10 do 70 % ene ali več spojin s formulo I, od 2 do 10 % površinsko aktivnega sredstva, od 0,1 do 5 % gostila in od 15 do 87,9 % vode;

omočljivi praški, ki obsegajo od 10 do 90 % ene ali več spojin s formulo I, od 2 do 10 % površinsko aktivnega sredstva in od 8 do 88 % trdnega razredčila ali nosilca; v vodi topni ali v vodi disperzibilni praški, ki obsegajo od 10 do 90 % ene ali več spojin s formulo I, od 2 do 40 % natrijevega karbonata in od 0 do 88 % trdnega razredčila;

tekoči, v vodi topni koncentrati, ki obsegajo od 5 do 50 %, npr. 10 do 30 % ene ali več spojin s formulo I, od 5 do 25 % površinsko aktivnega sredstva in od 25 do 90 %, npr. 45 do 85 % z vodo mešljivega topila, npr. dimetilformamida, ali zmesi z vodo mešljivega topila in vode;

tekoči emulzibilni suspenzijski koncentrati, ki obsegajo od 10 do 70 % ene ali več spojin s formulo I, od 5 do 15 % površinsko aktivnega sredstva, od 0,1 do 5 % gostila in od 10 do 84,9 % organskega topila;

granule, ki obsegajo od 1 do 90 %, npr. 2 do 10 % ene ali več spojin s formulo I, od 0,5 do 7 %, npr. 0,5 do 2 % površinsko aktivnega sredstva in od 3 do 98,5 %, npr. 88 do 97,5 % granuliranega nosilca, in emulzibilni koncentrati, ki obsegajo 0,05 do 90 % in prednostno od 1 do 60 % ene ali več spojin s formulo I, od 0,01 do 10 % in predostno od 1 do 10 % površinsko aktivnega sredstva in od 9,99 do 99,94 % in prednostno od 39 do 98,99 % organskega topila.

Herbicidni pripravki v smislu pričujočega izuma lahko obsegajo tudi spojine s formulo I skupaj z eno ali več drugih pesticidno aktivnih spojin in po želji enim ali več združljivimi pesticidno sprejemljivimi razredčili ali nosilci, površinsko aktivnimi sredstvi in običajnimi pomožnimi snovmi, kot so opisane spredaj, in prednostno homogeno dispergirane v njih. Primeri za druge pesticidno aktivne spojine, ki so lahko vključene v herbicidne pripravke v smislu pričujočega izuma ali ki jih lahko uporabljamo skupaj z njimi, vključujejo herbicide, npr. za povečanje spektra vrst plevelov, ki jih kontroliramo, npr. alaklor [2-kloro-2,6’-dietil-N-(metoksi-metil)26 plevelov, ki jih kontroliramo, npr. alaklor (2-kloro-2,6’-dietil-N-(metoksi-metil)acetanilid], atrazin [2-kloro-4-etilamino-6-izopropilamino-l,3,5-triazin], bromoksinil [3,5-dibromo-4-hidroksibenzonitrilj, klortoluron [N’-(3-kloro-4-metilfenil)Ν,Ν-dimetilsečnina], cianazin [2-kloro-4-(l-ciano-l-metiletilamino)-6-etilamino1,3,5-triazin], 2,4-D [2,4-diklorofenoksi-ocetna kislina], dikamba [3,6-dikloro-2metoksibenzojska kislina], difenzokvat [l,2-dimetil-3,5-difenil-pirazolijeve soli], flampropmetil [metil N-2-(N-benzoil-3-kloro-4-fluoroanilino)-propionat], fluometuron [N’-(3-trifluoro-metilfenil)-N,N-dimetilsečnina], izoproturon (N’-(4-izopropilfenil)-N,N-dimetilsečnina], insekticidi, npr. sintetični piretroidi, npr. permetrin in cipermetrin, in fungicidi, npr. karbamati, npr. metil N-(l-butil-karbamoilbenzimidazol-2-il)karbamat, in triazoli, npr. i-(4-kloro-fenoksi)-3,3-dimetill-(l,2,4triazol-l-il)-butan-2-on.

Pesticidno aktivne spojine in druge biološko aktivne materiale, ki so lahko vključeni v herbicidnih pripravkih v smislu izuma ali kijih lahko uporabimo skupaj z njimi, npr. tiste, ki so omenjeni spredaj, in ki so kisline, lahko po želji uporabimo v obliki običajnih derivatov, npr. soli alkalijskih kovin in aminskih soli in estrov.

V skladu z nadaljnjo značilnostjo pričujočega izuma dajemo na razpolago izdelek, ki obsega vsaj enega od derivatov 4-heteroaroilizoksazola s formulo I, ali, kot je prednostno, herbicidni pripravek, kot je opisan spredaj, in prednostno herbicidni koncentrat, ki ga je treba pred uporabo razredčiti, ki obsega vsaj enega od derivatov 4-hetero-aroilizoksazola s formulo I, v posodi za prej navedeni derivat ali derivate s formulo I ali navedeni herbicidni pripravek, in navodila, ki so fizično združena s prej omenjeno posodo, ki podrobno pojasnjujejo, na kakšen način je treba spredaj omenjeni derivat ali derivate s formulo I ali herbicidni pripravek, ki se nahaja v posodi, uporabljati za kontrolo rasti plevelov. Posode bodo normalno take vrste, kot se običajno uporablja za skladiščenje kemičnih snovi, ki so pri normalnih okolnih temperaturah trdne, in herbicidnih pripravkov, zlasti v obliki koncentratov, npr. kovinske posode in bobni, ki so znotraj lahko lakirani, in steklenke ali plastenke in, če je vsebina v posodi trdna, npr. zrnati herbicidni pripravki, škatle, npr. iz lepenke, plastenih materialov in kovin, ali vreče. Posode bodo normalno imele zadosten volumen, da bodo vsebovale množine derivata 4-heroaroilizoksazola ali herbicidnih pripravkov, zadostne za obdelavo vsaj 40,5 arov zemlje za kontrolo rasti plevelov na njej, vendar pa njihova velikost ne bo presegala velikosti, ki je primerna za običajne metode rokovanja. Navodila bodo fizično združena s posodo, npr. tako, da bodo natisnjena direktno na njej ali na etiketi ali ploščici, pritrjeni nanjo. Navodila bodo normalno navajala, da je treba vsebino posode, po potrebi po razredčenju, aplicirati za kontroliranje rasti plevelov v uporabljenih množinah med 0,01 kg in 20 kg učinkovine na hektar na spredaj opisani način in za spredaj opisane namene.

Sledeči primeri pojasnjujejo herbicidne pripravke v skladu s pričujočim izumom.

PRIMER Cl

Topen koncentrat pripravimo iz: učinkovine (spojina 1) %-ne m/v raztopine kalijevega hidroksida tetrahidrofurfuril alkohola (THFA) vode do m/v % v/v % v/v %

100 volumenskih delov tako, da mešamo THFA, učinkovino (spojina 1) in 90 % volumna vode in počasi dodajamo raztopino kalijevega hidroksida, dokler ne dobimo stalnega pH 7 do 8, in nato dopolnimo do volumna z vodo.

Podobne topne koncentrate lahko pripravimo tako, kot je opisano zgoraj, s tem, da nadomestimo 4-heteroaroilizoksazol (spojina 1) z drugimi spojinami s formulo I.

PRIMER C2

Omočljiv prašek pripravimo iz:

učinkovine (spojina 1) 50 m/m % natrijevega dodecilbenzen sulfonata 3 m/m % natrijevega lignosulfata 5 m/m % natrijevega formaldehid alkilnaftalen sulfonata 2 m/m % mikrofinega silicijevega dioksida 3 m/m % in kaolina 37 m/m % tako, da zgornje sestavine pomešamo in zmes meljemo v mlinu z zračnim tokom.

Podobne omočjive praške lahko pripravimo tako, kot je opisano zgoraj, s tem, da nadomestimo 4-heteroaroilizoksazol (spojina 1) z drugimi spojinami s formulo I.

PRIMER C3

V vodi topen prah pripravimo iz: učinkovine (spojina i) natrij evega dodezilbenzensulfonata mikrofinega silicijevega dioksida natrijevega bikarbonata m/m % m/m % m/m % 47 m/m % tako, da gornje sestavine pomešamo in gornjo zmes zmeljemo v mlinu s kladivi.

Podobne v vodi topne praške lahko pripravimo tako, kot je opisano zgoraj, s tem, da nadomestimo 4-heteroaroilizoksazol (spojina 1) z drugimi spojinami s formulo I.

Reprezentavine spojine s formulo I smo uporabili v herbicidnih aplikacijah v skladu s temile načini dela:

Metoda uporabe herbicidnih spojin

a) Splošno

Primerne množine spojin, ki smo jih uporabili za obdelavo rastlin, smo raztopili v acetonu, da smo dobili raztopine, ki so ustrezale uporabljenim množinam do 4000 g testne spojine na hektar (g/ha). Te raztopine smo aplicirali iz standardnega laboratorijskega pršilnika za herbicide, ki je dajal ekvivalent 290 litrov škropilne tekočine na hektar.

b) Kontrola plevelov: Pre-emergentna

Seme smo posejali v nesterilno zemljo v plastenih lončkih 70 mm x 70 mm z globino 75 mm. Množine semena na lonček so bile takele:

Vrsta plevela Približno število semen/lonček

1) Širokolistni pleveli

Abutilon theophrasti 10

Amaranthus retroflexus 20

Galium aparine 10

Ipomoea purpurea 10

Sinapis arvensis 15

Xanthium strumarium 2

2) Travnati pleveli

Alopecurus myosuroides 15

Avena fatua 10

Echinochloa crus-galli 15

Setaria viridis 20

3) Šaši

Cyperus esculentus 3

Pridelek

1) Širokolistni bombaž 3 soja 3

2) Travnati koruza 2 riž 6 pšenica 6

Spojine v smislu izuma smo aplicirali na površino zemlje, ki je vsebovala semena, kot je opisano v (a). Za vsak pridelek in za vsak plevel smo za vsako obdelavo namenili en sam lonček, z neškroplj enimi kontrolami in kontrolami, škropljenimi samo z acetonom.

c) Kontrola plevelov: Post-emergentno

Po obdelavi smo lončke dali na kapilarno rogoznico, jih hranili v steklenjaku in zalivali od zgoraj. Poškodbo pridelka smo vizualno ocenili 20 do 24 dni po škropljenju. Rezultate smo izrazli kot odstotno zmanjšanje rasti ali poškodbo pridelka ali plevelov v primerjavi z rastlinami v kontrolnih lončkih.

Plevele in pridelke smo posejali direktno v John Innesov lončni kompost v 75 mm globoke kvadrataste lončke z 75 mm x 70 mm, izvzemši Amaranthus, ki smo ga pikirali v stopnji sejančka in prenesli v lončke en teden pred škropljenjem. Rastline smo nato gojili v rastlinjaku, dokler niso bile pripravljenje za škropljenje s spojinami, ki smo jih uporabili za obdelavo rastlin. Število rastlin na lonček je bilo takole:

1) Širokolistni pleveli Vrsta plevela	Število rastlin na lonček	Stadii rasti
Abutilon theophrasti	3	1-2 lista
Amaranthus retroflexus	4	1-2 lista
Galium aparine	3	1. vretence
Ipomoea purpurea	3	1-2 lista
Sinapis arvensis	4	2 lista
Xanthium strumarium	1	2-3 listi
2) Travnati pleveli
Vrsta plevela	Število rastlin na lonček	Stadii rasti
Alopecurus myosuroides	8-12	1-2 lista
Avena fatua	12-18	1-2 lista
Echinochloa crus-galii	4	2-3 listi
Setaria viridis	15-25	1-2 lista
3) Šaši Vrsta plevela	število rastlin na lonček	i Stadii rasti
Cyperus esculentus	3	3 listi
1) Širokolistni
Pridelek	Število rastlin na lonček	Stadii rasti
bombaž	2	1 list
soja	2	2 lista
2) Trave
Pridelek	Število rastlin na lonček	Stadii rasti
koruza	2	2-3 listi
riž	4	2-3 listi
pšenica	5	2-3 listi

Spojine, ki smo jih uporabili za obdelavo rastlin, smo aplicirali na rastline, kot je opisano v (a). Za vsak pridelek in vrsto plevela smo določili za vsako obdelavo en sam lonček, z neškropljenimi kontrolami in kontrolami, škropljenimi samo z acetonom.

Po obdelavi smo lončke postavili na kapilarno rogoznico v steklenjaku in jih enkrat zalili z vrha po 24 urah, nato pa zalivali s kontroliranim namakanjem pod površino. Oceno poškodb pridelka in kontrolo plevela smo izvedli vizualno 20 do 24 dni po škropljenju. Rezultate smo izrazili kot odstotek zmanjšanja rasti ali škode na pridelkih ali plevelih v primerjavi z rastlinami v kontrolnih lončkih.

Če smo jih uporabili bodisi pre- ali post-emergentno s 4 kg/ha ali manj, so dale spojine 1 do 17 vsaj 80 %-no kontrolo ene ali več vrst plevelov.

Za

RHONE-POULENC AGRICULTtftE LIMITED:

PATERTIU/Pt/ARN«

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Derivat 4-heteroaroilizoksazola s formulo I

Ar

Nx

O^^R¹ v kateri

Ar pomeni skupino Het, ki je v danem primeru substituirana z eno ali več skupinami R², kjer Het pomeni prvi heterocikličen obroč, ki vsebuje v obroču 1 do 4 heteroatome, izbrane izmed kisika, dušika in žvepla, ki je v danem primeru kondenziran z benzenovim ali karbocikličnim ali drugim heterocikličnim obročem (ki je v danem primeru nasičen ali delno nasičen), da tvori bicikličen sistem, kjer je prvi heterociklični obroč v skupini Het vezan na karbonilno skupino v legi 4 izoksazolovega obroča;

R pomeni atom vodika ali skupino -CO₂R³;

R¹ pomeni:

alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje od 1 do 6 atomov ogljika, kije v danem primeru substituirana z enim ali več atomi halogena; ali cikloalkilno skupino, ki vsebuje od 3 do 6 atomov ogljika, ki je v danem primeru substituirana z eno ali več skupinami R⁴;

R² pomeni:

atom halogena, alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje od 1 do 6 atomov ogljika, kije substituirana s skupino -OR⁴; ali skupino, izbrano izmed -OH, R⁴, -SR⁵, -SOR⁵, -SO2R⁵, -O-SO2R⁵, -CO2R⁴, -COR⁴, -OR⁵, -NR⁶R⁷, -N(R⁸)SO2R⁵, nitro, ciano, -O(CH₂)_m-OR⁴ in -(-CR^-^-SO^⁵; ali kjer je R² prisoten na heterocikličnem ali karbocikličnem obroču skupine Het, R²lahko pomeni tudi =O, =S, cikličen ketal ali cikličen tioketal;

R³ in R⁴, ki sta lahko enaka ali različna, pomenita vsak alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje od 1 do 6 atomov ogljika, ki je v danem primeru sub33 stituirana z enim ali več atomi halogena;

R⁵ pomeni:

skupino R⁴ ali fenil, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 5 skupinami, izbranimi izmed halogena, R⁴, -CO2R⁴, COR⁴, OR⁴, nitro, ciano in skupine -O(CH2)_m-OR⁴;

R⁶ in R⁷, ki sta lahko enaka ali različna, pomenita vsak atom vodika ali alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje od 1 do 6 atomov ogljika, ki je v danem primeru substituirana z enim ali več atomi halogena;

R⁸ pomeni:

atom vodika;

alkilno, alkenilno ali alkinilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje do 10 atomov ogljika, ki je v danem primeru substituirana z enim ali več atomi halogena;

R⁹ in R¹⁰, ki sta lahko enaka ali različna, pomenita vsak:

atom vodika;

alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje do 6 atomov ogljika, ki je v danem primeru substituirana z enim ali več atomi halogena; ali fenil, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 5 skupinami R²¹, ki so lahko enake ali različne;

m pomeni celo število od ena do tri;

t pomeni 1,2 ali 3;

R²¹ pomeni:

atom halogena;

alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje do 3 atome ogljika, ki je v danem primeru substituirana z enim ali več atomi halogena; ali skupino, izbrano izmed nitro, ciano, -OR⁴ in -S(O)_pR⁴, kjer je p ničla, 1 ali 2;

pod pogojem, da če R pomeni -CO₂Et in R¹ pomeni metilno skupino, Ar ni nesubstituiran piridin-4-oil, ali njegova agrikulturno sprejemljiva sol.
2. Spojina po zahtevku 1, označena s tem, da je Ar izbran iz skupine, ki sestoji iz piridinila, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 4 skupinami R², ki so lahko enake ali različne; pirimidinila, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 3 skupinami R², ki so lahko enake ali različne; tienila, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 3 skupinami R², ki so lahko enake ali različne; imidazolila, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 2 skupinama R², ki sta lahko enaki ali različni; pirazolila, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 3 skupinami R², ki so lahko enake ali različne; tiazolila, ki je v danem primeru substituiran z 1 ali 2 skupinama R², ki sta lahko enaki ali različni; in oksazolila, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 4 skupinami R², ki so lahko enake ali različne; kjer je R² definiran kot v zahtevku 1.
3. Spojina po zahtevku 1 ali 2, označena s tem, da je Ar izbran iz skupine, ki sestoji iz pirazolila, kije v danem primeru substituiran z 1 do 3 skupinami R², ki so lahko enake ali različne; piridinila, ki je v danem primeru substituiran z 1 do 4 skupinami R², ki so lahko enake ali različne, in tienila, ki je v danem primeru substituiran z 1 ali 2 skupinama R², ki sta lahko enaki ali različni; kjer je R² definiran kot v zahtevku 1.
4. Spojina po zahtevku 1, 2 ali 3, označena s tem, da je Ar izbran iz skupine, ki sestoji iz piridinila, ki je v danem primeru substituiran z eno ali dvema skupinama R², ki sta lahko enaki ali različni, kjer je R² definiran kot v zahtevku 1.
5. Spojina po kateremkoli od prejšnjih zahtevkov, označena s tem, da R² pomeni atoma halogena ali skupino, izbrano izmed R⁴, -SR⁵, -SOR⁵, -SO2R⁵, -O-SO2R⁵, -CO2R⁴, -COR⁴, -OR⁵, -NR⁶R⁷, -NHSO2R^s, nitro, ciano in -O(CH₂)_m-OR⁴ in alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje od 1 do 6 atomov ogljika, ki je substituirana s skupino -OR⁴, kjer so R⁴, R⁵, R⁶ in R⁷ definirani kot v zahtevku 1.
6. Spojina po kateremkoli od prejšnjih zahtevkov, označena s tem, da je R¹ cikloalkil, ki vsebuje 3 do 6 atomov ogljika, ki je v danem primeru substituiran z eno ali več skupinami R⁴, kjer je R⁴ definiran kot v zahtevku 1.
7. Spojina po kateremkoli od prejšnjih zahtevkov, označena s tem, da je R¹ ciklopropil.
8. Spojina po zahtevku 1, označena s tem, da ima eno ali več izmed tehle značilnosti:

R¹ pomeni:

alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo, ki vsebuje od 1 do 4 atome ogljika; ali ciklopropilno skupino, ki je v danem primeru substituirana s skupino R⁴; kjer je R⁴definiran kot v zahtevku 1;

R² pomeni atom halogena ali skupino, izbrano izmed -SR⁵, -SOR⁵, -SO₂R⁵, R⁴ in

-OR⁵; kjer sta R⁴ in R⁵ definirana kot v zahtevku 1;

prvi heterociklični obroč skupine Het je substituiran z 1 ali 2 skupinama R².
9. Spojina po zahtevku 1, označena s tem, daje 5-ciklopropil-4-(3,5-dikloropiridin-2-oil)izoksazol; 5-ciklopropil-4-(5-metilsulfenilpiridin-2-oil)izoksazol; 5-ciklopropil-4-(5-trifluorometilpiridin-2-oil)izoksazol; 5-ciklopropil-4-(5-metoksipiridin-2-oil)izoksazol; 5-ciklopropil-4-(5-metilsulfenilpiridin-3-oil)izoksazol; 5-ciklopropil-4-(2-metilsulfenilpiridin-3-oil)izoksazol; 5-ciklopropil-4-(2-metilsulfinilpiridin-3-oil)izoksazol; 5-ciklopropil-4-(2-metilsulfonilpiridin-3-oil)izoksazol; 5-ciklopropil-4-(2-metoksipiridin-3-oil)izoksazol; 5-ciklopropil-4-(3-metiltien-2-oil)izoksazol; 4-(3-bromopiridin-4-oil)-5-ciklopropilizoksazol;

4- (3-kloro-5-trifluorometilpiridin-2-oil)-5-ciklopropilizoksazol;

5- ciklopropil-4-(2-etoksipiridin-3-oil)izoksazol;

4- (3-klorotien-2-oil)-5-ciklopropilizoksazol;

5- ciklopropil-4-(5-etoksi-l-metil-3-trifluorometilpirazol-4-oil)izoksazol;

5 -ciklopropil-4- [5-(4-fluorofeniltio)- l-metil-3-trifluorometilpirazol-4-oil] izoksazol; in

5-ciklopropil-4-(l-etil-3-trifluorometilpirazol-4-oil)izoksazol ali njihova agrikulturno sprejemljiva sol.
10. Postopek za pripravo derivata 4-heteroaroilizoksazola s formulo I po zah tevku 1, označen s tem, da obsega,

a) če R pomeni vodik, presnovo spojine s formulo (II) (Π) kjer je L odhodna skupina in sta Ar in R¹ definirana kot v zahtevku 1, s soljo hidrok silamina;

b) če R pomeni vodik, presnovo spojine s formulo (III) (IH) kjer je R¹ definiran kot v zahtevku 1 in Y pomeni karboksi skupino ali njen reaktiven derivat ali ciano skupino, z organokovinskim reagentom s formulo (IV)

Ar-M (IV) kjer je Ar definiran kot v zahtevku 1 in M pomeni alkalijsko kovino, kovino, vezano na enega ali več ligandov, ali Grignardovo skupino;

c) če R pomeni skupino -CO₂R³, presnovo spojine s formulo (V) kjer sta Ar in R¹ definirana kot v zahtevku 1 in je P odhodna skupina, s spojino s formulo R³O₂CC(X)=NOH, kjer je R³ definiran kot v zahtevku 1 in je X atom halogena;

d) če R pomeni skupino -CO₂R³, presnovo spojine s formulo (VI)

O (VI) kjer sta Ar in R¹ definirana kot v zahtevku 1, s spojino s formulo R³O₂CC(X)=NOH, kjer je R³ definiran kot v zahtevku 1 in je X atom halogena;

e) če R pomeni -CO₂R³, presnovo soli spojine s formulo (VII) kjer sta Ar in R¹ definirana kot v zahtevku 1, s spojino s formulo R³O₂CC(X)=NOH, kjer je R³ definiran kot v zahtevku 1 in je X atom halogena;

f) če R pomeni vodik in Ar ni v danem primeru substituiran piridil, presnovo spojine s formulo (VIII) /COC1 ϋ f (vni) kjer je R¹ definiran kot v zahtevku 1, s spojino s formulo Ar-H, kjer je Ar definiran kot v zahtevku 1, izvzemši v danem primeru substituiran piridil;

g) če R² pomeni -SOR⁵ ali -SO₂R⁵, oksidacijo atoma žvepla ustrezne spojine s formulo I, kjer R² pomeni -SR⁵ ali -SOR⁵;

ki ji v danem primeru sledi pretvorba tako dobljene spojine s formulo I v njeno agrikulturno sprejemljivo sol.
11. Herbicidni pripravek, označen s tem, da obsega kot učinkovino herbicidno učinkovito množino derivata 4-heteroaroilizoksazola s formulo I, kot je definirana v zahtevku 1, ali njegove agrikulturno sprejemljive soli skupaj z agrikulturno sprejemljivim razredčilom ali nosilcem in/ali površinsko aktivnim sredstvom.
12. Herbicidni pripravek po zahtevku 11, označen s tem, da obsega 0,05 do 90 mas.% učinkovine.
13. Heribicidni pripravek po zahtevku 11 ali 12, označen s tem, da je v tekoči obliki in vsebuje 0,05 do 25 % površinsko aktivnega sredstva.
14. Herbicidni pripravek po zahtevku 11, 12 ali 13, označen s tem, daje v obliki vodnega suspenzijskega koncentrata, omočljivega praška, v vodni topnega ali v vodi disperzibilnega praška, tekočega, v vodi topnega koncentrata, tekočega emulzibilnega suspenzijskega koncentrata, granulata ali emulzibilnega koncentrata.
15. Postopek za kontroliranje rasti plevelov na rastišču, označen s tem, da apliciramo na rastišče herbicidno učinkovito množino derivata 4-heteroaroilizoksazola s formulo I, kot je definirana v zahtevku 1, ali njegove agrikulturno sprejemljive soli.
16. Postopek po zahtevku 15, označen s tem, da je rastišče površina, ki jo uporabljamo ali ki jo nameravamo uporabiti za gojenje pridelkov in spojino apliciramo v množini od 0,01 kg do 4,0 kg na hektar.