SI9720036A - Postopek zapiranja konice nogavice na začetku izdelave dolge ali kratke nogavice na krožnem pletilnem stroju in mehanizem za izvedbo le-tega - Google Patents

Abstract

Blago (T) za žakeljc za pripravo konice izdelka najprej izdelajo igle (1) prvega polkroga (A), nato pa se, da se začetni prosti rob (T1) omenjenega žakeljca (T) prenese k iglam komplementarnega loka in s tem da se začne izdelava cevastega blaga, grlo (22), ki poteka okoli notranjosti dela igelnega kroga, ustvari polje zgoščenega sesanja zraka, ki omenjeni prosti rob žakeljca spravi v premikanje; s pomočjo centrifugalnega gibanja zapletnih plugov, od katerih vsak ima rogelj, se zatem omenjeni prosti rob (T1) napredovalno premika ven onstran kroga igel, ki se dvignejo in grejo skozi blago (T) okoli omenjenega začetnega roba (T1).ŕ

Description

Postopek zapiranja konice nogavice na začetku izdelave dolge ali kratke nogavice na krožnem pletilnem stroju in mehanizem za izvedbo le-tega

Stanje tehnike

Pri krožnih strojih za izdelavo dolgih ali kratkih nogavic eden od postopkov zapiranja konice oblačila neposredno v stroju, ki omenjeno oblačilo izdeluje, temelji na tem, da se izdelava le-tega začne pri konici sami, t.j. pri stopalu, in ne pri manšeti ali zgornjem robu; ko je narejen niz petelj za začetek izdelka, je za izdelavo dela blaga, ki bo tvoril konico oblačila, porabljen samo določen igelni lok, ki v bistvu ustreza polovici oboda valja, nakar se prosti rob omenjenega dela blaga prenese k iglam nasprotnega igelnega loka, ki ustreza ostalemu polkrogu valja, in čeznje. Ta prenos se lahko opravi v dveh stopnjah: pri znanih postopkih se začne predvsem s pomočjo mehanskih elementov, ki za prenos pripravljeno blago zgrabijo in ga tako razporedijo, da v drugi stopnji vanj posežejo nadaljnji mehanski elementi, da končajo njegov prenos k iglam nasprotnega loka, ki zatem blago vpletejo v cevasti del izdelka, katerega izdelava se nadaljuje od tega trenutka dalje. To pa ima nujno za posledico ne nepomembno zamotanost mehanizma, potrebnega za izvedbo zgoraj omenjenih operacij, kot tudi mehanskih elementov, iz katerih je ta mehanizem sestavljen.

Razkritje izuma

V nasprotju z zgornjimi ugotovitvami se po pričujočem izumu močno zmanjša stopnja zamotanosti mehanskih elementov, potrebnih za dosego tega prenosa dela blaga, predvidenega za izdelavo konice oblačila, hkrati pa se ponujajo nadaljnji rezultati in prednosti, ki bodo jasni, če skrbno prebereš sledeči opis.

Tako se po pričujočem izumu prva stopnja prenosa dela blaga, predvidenega za izdelavo konice oblačila, opravi z uporabo pnevmatskega sesalnega sistema (ki je pri krožnih strojih splošno na voljo za potrebe snemanja in napenjanja izdelka med njegovo izdelavo), da se okoli igelnega polkroga, kjer naj se izdela omenjeni del blaga, in zato okoli prostega roba tega dela vzpostavi polje zgoščenega sesanja zraka, z drugimi besedami polje zgoščenega sesalnega strujanja. Ker je valj stroja (v odvisnosti od primera) gnan za stalno vrtilno gibanje ali se njegovo vrtilno gibanje obrne vsakokrat, ko se je le-ta zavrtel za lok dolžine 180°, in ker je, po drugi plati, ustje, skozi katero vstopa zgoraj omenjeno sesalno strujanje, na stalnem mestu, prosti rob dela blaga, ki ga je treba prenesti, prispe do blizu omenjenega pnevmatskega sesalnega strujanja, to strujanje omenjeni prosti rob zajame in ga napredovalno premika proti loku igelnega venca, ki je nasproten loku, kjer je ta del blaga bil narejen.

Ob koncu omenjene prve stopnje prenosa, ki smo ga opravili z uporabo sesanja zraka, pridejo na vrsto mehanski elementi, ki sestojijo iz radialno gibljivih zapletnih plugov, ki imajo roglje, s pomočjo katerih zapletni plugi zgrabijo prosti rob v žakeljc oblikovanega blaga, pripravljenega za izdelavo konice nizke ali visoke nogavice, in ga prenesejo radialno ven onstran igelnega kroga, ki se vzpnejo skozi blago, da ga vpletejo v niz petelj, s katerimi se je izdelek začel, in s tem v cevasti del oblačila, ki se izdela zatem.

Da ustvarimo polje zgoščenega sesanja zraka ali zgoščenega sesalnega strujanja, je v praksi predvideno ustje, ki je s pomočjo cevi priključeno na pnevmatski sesalni sistem, ki smo ga že omenili, bolj konkretno priključeno na cev, ki predstavlja del tega sistema, z ventilom, ki je tudi predviden za zaprtje te cevi, tako da ves sesalni tok potuje skozi ustje, ki smo ga pravkar omenili.

Alternativno k zgornji rešitvi lahko omenjeno polje zgoščenega sesanja ustvarimo s tem, da pripravimo plosk, elastično podajen sestavni del, ki se lahko tako premika, da pokrije vstopno ustje pnevmatskega napenjalnega sistema z izjemo reže, ki jo določa izrez v omenjenem ploskem sestavnem delu, pri čemer omenjena reža tvori polje zgoščenega sesanja zraka.

Da opravimo drugo stopnjo, so lahko ob napredovalnem premikanju - ven čez igelni venec - prostega roba začetnega blaga, pripravljenega za izdelavo konice oblačila, zapletni plugi razporejeni v igelnem loku, h kateremu je treba prenesti prosti rob tega dela blaga, in je lahko vsak zapletni plug opremljen z na gor usmerjenim rogljem. Ker omenjeni zapletni plugi niso samo radialno gibljivi, ampak se tudi lahko vzpnejo iz svojih ležišč, je pri pričujočem izumu predvideno, da med centrifugalnim gibanjem zapletnih plugov njihovi roglji štrlijo ven in prodrejo v prosti rob blaga, ki je v fazi prenosa, in da njihovo centrifugalno (radialno) gibanje vleče blago, dokler le-to ne pride tik nad igelni venec. V ta namen ima vsak od zapletnih plugov na svojem koncu znotraj valja nadolnjo štrlino, na katero vpliva oblikovano dno pripadajočega ležišča zapletnega pluga, tako da se pri svojem centrifugalnem gibanju vzpenja. Alternativno se lahko vsak od omenjenih gibljivih zapletnih plugov v svojem ležišču nagne in je ob začetku svojega naknadnega centrifugalnega gibanja ali tik pred njim pri svojem skrajnem koncu spuščen.

Kratek opis skic

Izum bo bolj določno razumljen iz opisa in spremljajočih skic, ki kažejo praktičen, neomejujoč primer izvedbenega primera izuma. V skicah kaže sl. 1 ureditev za sesanje okoli notranjosti igelnega venca, v tlorisni projekciji, shematično;

sl. 2 in 3 vsakokrat delni prerez po črti III-III s sl. 1, ki kažeta delovna položaja zapletnih plugov med normalnim obratovanjem;

sl. 4 in 5 vsakokrat, podobno kot sl. 2 in 3, položaj elementov na začetku druge stopnje, in med njo, mehanskega prenosa začetnega prostega roba blaga za konico za namestitev preko igel, predvidenih za uvedbo cevastega delovanja;

sl. 6 do 9 zaporedne stopnje prenosa blaga v obliki žakeljca za pripravo konice izdelka, pripravljenega za sodelovanje z iglami, predvidenimi za uvedbo cevastega delovanja, vsakokrat v prostorski predstavitvi;

sl. 10 do 13 nekaj stopenj v postopku prenosa, vsakokrat v osnem pogledu, t.j. v tlorisni projekciji;

sl. 14 in 15 kažeta način preklapljanja sesanja za operacije prenosa;

sl. 16 in 17 kažeta na podoben način kot sl. 14 in 15, toda z manj podrobnostmi in bolj deloma, alternativen izvedben primer glede na tistega s skic sl. 14 in 15;

sl. 18 posebej predstavitev zapletnega pluga v dveh alternativnih izvedbah;

sl. 19 modificirano verzijo poseganja zapletnih plugov v drugi stopnji prenosa začetnega roba žakeljca za izdelavo konice izdelka; in sl. 20 modifikacijo ureditve s skic sl. 1 do 5.

Podroben opis prednostnega izvedbenega primera

Kot je predstavljeno v skicah sl. 1 do 13, sklicevalna številka 1 kaže na igelni valj z vzdolžnimi ležišči, v katerih se premikajo igle 3; v fiksnem obroču 5, ki obdaja zgornji konec igelnega valja, so razporejena radialna ležišča 7, v katerih se, ko za tvorbo blaga sodelujejo z iglami, gibljejo zapletni plugi 9. Sklicevalna številka 11 kaže na kolut, ki ima kavlje, ki so zasnovani za sodelovanje z iglami in z zapletnimi plugi, v običajnih različicah krožnih pletilnih strojev za izdelavo cevastih sestavljenih izdelkov, kot so dolge nogavice, kratke nogavice in podobno. 13 kaže na običajno cev za vnos sesanja izdelka med njegovo izdelavo, da se omenjeni izdelek napenja, tako da pride do enakomerne tvorbe zanke; sesalna cev 13 ima zgornji končni del 13A v obliki lijakastega ustja, ki je poravnano z delovnim poljem igel. Da bi izum praktično uporabili, se cev 13 s svojim ustjem 13A ne giblje z vrtilnim sistemom igelnega valja 1. V nekaj skicah so vrisani sojemalni palci 15 za premikanje igel 3 in sojemalni palci 17 za radialno premikanje zapletnih plugov 9, ki so vsi običajne zasnove.

Kot lahko vidimo s sl. 1, je po izumu v kombinaciji z omenjeno fiksno sesalno cevjo 13,13A za običajno napenjanje izdelka med izdelavo le-tega na notranji strani venca igel 3 predvideno podolgovato ločno grlo 22, ki določa območje zgoščenega sesanja zraka in ki ga določata končna dela 22A in 22B, ki ga vežeta na cev 13 in njeno ustje 13A. Podolgovato sesalno grlo 22 se nadaljuje v obliki posebne cevi 24, v kateri se, kot je pojasnjeno spodaj, sesalni tok lahko zgosti s strujanjem skozi omenjeno podolgovato in ločno grlo 22.

Da v cevi 13 vzpostavimo sesanje za običajno pnevmatsko napenjanje blaga med izdelavo le-tega in da z zastiranjem sesanja skozi cev 13, 13A vzpostavimo zgoščeno sesanje skozi grlo 22, lahko priredimo ureditev, kakršno kažeta skici sl. 14 in 15, ki kažeta ploščni ventil 26, ki je obešen pri 28 in ga krmili drog 30 za dosego odprtega stanja cevi 13, ki ga kaže sl. 14, oziroma zaprtega stanja cevi 13, ki ga kaže sl. 15. V položaju po sl. 14 do sesanja lahko (ampak skrajno omejeno) pride po posebni cevi 24 in grlu 22, toda ko ventil 26 glavno sesalno cev 13 zapre, se sesanje v posebni cevi 24 zgosti, kar ima za posledico, da v grlu 22 obstaja močno sesanje za spodaj omenjene potrebe. Alternativna izvedba je predstavljena na skicah sl. 16 in 17, pri kateri je ventil 126, ki je ekvivalent ventila 26, obešen pri 128 ob posebni cevi 24 in ga krmilimo z drogom 130; v tej različici je k ventilu 126 pod določenim kotom togo priključeno oblikovano zapiralo 132; gre za tako ureditev, da v odprtem položaju ventila 126 (sl. 16) zapiralo 132 cev 24 zapira, tako da imamo v cevi 24 opraviti s preklopom sesanja in ne s spremembo njegove intenzivnosti.

V izvedbeni različici po skicah sl. 1 do 18 ima valj 1 stene 36, ki po legi ustrezajo ležiščem 7 zapletnih plugov 9; te stene segajo na noter, da ščitijo zapletne pluge 9 (različico kaže sl. 20). Zapletni plugi 9 imajo običajna žrela 9A in običajne površine 9B, s katerimi le-ti med izdelavo pletenega blaga sodelujejo z iglami. Zapletni plugi vsaj enega polkroga, katerega igle, potem ko je bil narejen žakeljc za izdelavo konice izdelka, prično z delom, imajo na svojem prednjem koncu štrlino 38, ki je poševno nagnjena dol proti sredini valja in s katero sodeluje konec dna ležišča 7, v katerem se giblje zadevni zapletni plug; njegov centrifugalni premik, t.j. premik v smeri puščice fC, ki jo najdemo na skicah sl. 4 in 5, onstran določene meje, do katere se le-ta premakne za običajno obratovanje, ima za posledico dvig (vzpon) prednjega konca zapletnega pluga, kar vidimo, če primerjamo skici sl. 2-3 s skicama sl. 4-5. Ta, dodatni premik zapletnih plugov v smeri puščice fC lahko dobimo s posebnim sojemalnim palcem, ki je tako zasnovan, da pride do centrifugalnega povlečenja nazaj v smeri puščice fC in tudi do nagnjenosti zapletnega pluga, ki se dvigne. Vsak zapletni plug 9 omenjenega polkroga, ki se vključi v obratovanje po izdelavi konice izdelka, ima tudi (glej zlasti skico sl. 18) oblikovan pokončen rogelj 40, ki se nahaja neposredno ob površini 9B na nasprotnem koncu od žrela 9A. Ta rogelj 40 med normalnim delovanjem zapletnih plugov v položajih po sl. 2 in 3 ne moti poti med stenama 36, saj štrli ven, ko je na osnovi delovanja štrlime 38 in zlasti njenega roba 38A na skrajno notranjem robu 7A ležišča 7 zapletnega pluga zapletni plug dvignjen.

Zapletni plugi so lahko vsakdanje vrste s sorazmerno nizkim kljunom 9E, ki določa žrelo 9A in ga uporabljamo za oblikovanje normalnih petelj, ali z višjim kljunom, kakršen je na sl. 18 pri 9F nakazan s črtkanopikčasto črto in služi za izdelavo tako imenovanega frotirja (blaga za brisače).

Pri običajnem obratovanju za izdelavo žakeljca iz blaga za pripravo konice izdelka vse igle izdelajo enega ali dva niza petelj začetnega blaga, da se začne izdelava izdelka z vsaj enim neparno oštevilčenim nizom petelj 1:1 in zatem enim parno oštevilčenim nizom 1:1 na po sebi znan način; stroj zatem nadaljuje z izdelavo začetnega roba Tl in blaga T za žakeljc za pripravo konice izdelka na igelnem loku A, ki je v bistvu igelni polkrog, kar se nazorno vidi s skic sl. 10 in 11. Blago T za žakeljc za pripravo konice izdelka izdelamo bodisi po načinu dela z izmeničnim gibanjem igelnega valja ali z neprekinjenim krožnim gibanjem igelnega valja v smeri puščice fA, ampak z aktiviranjem samo igel loka A in rezanjem niti na konceh delnih drug za drugim nastajajočih nizov. V vsakem slučaju je to blago T za pripravo konice izdelka narejeno tako, da se izdela prost začetni rob Tl in nato blago T, ki za izdelavo žakeljca za pripravo konice izdelka vsebuje verige T-C naraščajočih in pojemajočih nizov petelj. Začetni prosti rob Tl blaga med izdelavo blaga T za žakeljc poteka med dvema skrajno končnima iglama 3X in 3Y loka A delovnih igel, ki izdelujejo omenjeno blago T za žakeljc (skice sl. 6 do 13). Med izdelavo blaga T ostanejo igle loka B nasproti loku A spuščene in držijo petlje začetnih nizov verige. Ko je blago T za žakeljc za pripravo konice izdelka izdelano in zadošča za izdelavo izdelka, se mora prosti začetni rob Tl tako ali drugače premakniti čez igle loka B in omogočeno mora biti, da se le-ta združi z omenjenimi iglami; gre za operacijo, ki jo izvede mehanizem, ki smo ga opisali in katerega delovanje bo zdaj pojasnjeno.

Med normalnim obratovanjem in torej tudi med izdelavo žakeljca za pripravo konice izdelka se zapletni plugi 9 premikajo med položajema, ki sta ponazorjena v skicah sl. 2 in 3, konica izdelka pa se naredi na način, kot je ponazorjen v skicah sl. 6 in sl. 10. Ko je izdelanega dovolj blaga T za izdelavo konice izdelka (pa tudi dovolj, da se da začetni rob Tl prenesti čez igelni krog v polju igelnega loka B, katerega igle pri izdelavi blaga T za pripravo žakeljca niso sodelovale), se rob 10 prenese na položaj, kjer se lahko poveže z iglami zgoraj omenjenega loka B na način, da se konica izdelka na iglah omenjenega loka B zapre. Prvi korak zapiranja je ponazorjen v skicah sl. 7 in 11. Gre za neprekinjeno vrtenje v smeri puščice fA. Ventil 26 se premakne, da zapre glavno sesalno cev 13, 13A, pusti pa odprto grlo 22, tako da obstaja prost dostop zraka zgolj v območje zgoščenega sesanja zraka skozi omenjeno podolgovato in ločno sesalno grlo 22 in v cev 24. Končni del začetnega prostega roba Tl, kije ob igli 3X, med vrtenjem vlečemo in prisilimo, da gre čez luknjo 22, ki je aktivna in ustvarja zelo močno sesanje. Tako je torej (sl. 7 in 11) prvi del omenjenega prostega roba Tl na kar največji dolžini vsesan v grlo 22. Ker se valj še naprej vrti v smeri fA, prosti začetni rob Tl žakeljca T za pripravo konice izdelka naraščajoče potuje čez vso luknjo 22, rezultat česar je, da on naraščajoče vstopa v slednjo (sl. 8 in 12). Ko se valj še kar naprej vrti, igla 3X, na kateri se začne prosti rob Tl, doseže in gre čez konec 22B grla 22 (sl. 1 in 8), tako da blago T zavzame obliko po sl. 12, kjer gre za profil T2. Ko je igla 3X šla čez položaj po sl. 12 in dosegla tistega po sl. 13, se zapletni plugi premaknejo radialno ven, kot na sl. 4, kar ima za posledico, da se zaradi štrlin 38 zapletni plugi, ki se na začetku loka B nahajajo za iglo 3X, pričnejo dvigati in nagibati, kot kažeta skici sl. 4 in 5, medtem ko so igle 1 v loku B še doli. Pri dvigu teh zapletnih plugov se njihovi roglji 40 dvignejo in vstopijo v blago T, ga perforirajo neposredno znotraj roba Tl in okoli profila T2 skic sl. 12 in 13, izdelanega med koncem 22B luknje 22 sesalne cevi 24 in točko pripetja blaga na iglo 3X; ker se zapletni plugi 9 še kar naprej pomikajo radialno ven v smeri, ki je označena z fC, nosijo začetni rob Tl blaga T, obešenega na roglje 40, ven onstran igelnega kroga, kot kaže sl. 5, tako da je rob Tl perforiran in povezan z iglami loka B, ki se naraščajoče in zaporedoma vzpenjajo in vdirajo v blago T neposredno znotraj roba Tl. To se nadaljuje, dokler ni ves rob Tl povezan z iglami loka B, ki izdelujejo blago z nitjo, ki se dovaja tem iglam.

Zgoraj opisanemu delovanju tako uspe prenesti ves začetni rob Tl blaga za pripravo konice izdelka in ga zapeti na igle loka B, ki so nasproti loku A igel, ki so izdelale to blago T. Blago T se razteza v kolut, ki pokriva celotno površino valja. Ker se neprekinjeno krožno gibanje valja 1 nadaljuje v smeri vrtenja fA, igle obeh lokov A in B, ki so sedaj vse delovne, izdelujejo nize cevastega blaga, ki se gradijo drug na drugem in tvorijo ostanek dolge ali kratke nogavice.

Alternativna različica, ki jo kaže sl. 19, uporablja tip zapletnega pluga 109, ki ima, podobno kot zapletni plug 9, žrelo 109A, površino 109B za sodelovanje z iglami, ter rogelj 140, kije podoben roglju 40 zapletnega pluga 9. Zapletni plug 109 nima štrline 38 zapletnega pluga 9, ampak ima na določenem vmesnem delu vzdolž svoje spodnje ploskve oporno točko 138, tako da se ta zapletni plug lahko ziba kot vaga; ko nanj delujejo sojemalni palci obroča, ki premika zapletne pluge, ki delujejo v smereh dveh puščic fK in fH v sl. 19, se zapletni plug premakne na ven in se njegov skrajni zunanji konec pogrezne, posledica česar je vzpon roglja 140 s podobnim ciljem kot tisti, ki smo ga že opisali za rogelj 40.

Tudi tu bodo za pogrezanje zapletnih plugov 9 ali 109, če se le-ti premikajo nazaj proti osi igelnega valja, predvideni primerni elementi, kot so sojemalni palci ali podobno.

Možno je predvideti primeren element 54 kot pritiskač (sl. 5), ki ga lahko vključimo, da preprečimo dvig blaga z iglami, kakršna je na sl. 5 igla IS, ko ga le-te prebadajo, tako da dosežemo gladko sodelovanje z iglami loka B, ki morajo prodreti in se zatakniti za rob Tl blaga T za pripravo konice izdelka, preden se začne izdelava cevastega pletenja.

Sl. 20 kaže alternativo k različici, ki jo kažejo skice sl. 1, 3, 4, 5, za uporabo zapletnih plugov 9 (glej tudi sl. 18) brez modifikacije na igelnem valju, t.j. brez uporabe noter štrlečih sten 36. V tej različici ima sesalna cev 13 svoje lijakasto ustje 13A tako podaljšano, da tvori ustnico 13F za pokrivanje skrajno notranjih delov zapletnih plugov 9 in zatorej tudi rogljev 40. Ko se zapletni plug 9 pomakne ven in dvigne (zaradi štrline 38), se rogelj 40 dvigne tik onstran zunanjega roba ustnice 13F in se poveže z blagom T na prostem začetnem robu Tl.

Razume se, da skice kažejo le ponazoritven izvedbeni primer, ki smo ga predstavili zgolj za praktično predstavitev izuma, saj je možno omenjeni izum izvesti v različicah glede oblik in ureditev, ne da bi se oddaljili od razsežnosti koncepta, ki je temelj tega izuma.

Claims (12)

Patentni zahtevki

1. Postopek zapiranja konice dolge ali kratke nogavice na krožnem pletilnem stroju, vsebujoč poljubno izdelavo niza petelj na začetku izdelave izdelka, izdelavo blaga za žakeljc za pripravo konice izdelka z iglami v bistvu polkrožnega prvega loka in prenos začetnega prostega roba omenjenega žakeljca k iglam nasprotnega loka za združitev omenjenega začetnega roba z omenjenimi iglami nasprotnega loka, da se na ta način začne izdelava cevastega blaga, v katerem postopku: je za dosego zaprtja prostega roba žakeljca v prehodni fazi okoli notranjosti dela igelnega kroga vzpostavljeno območje zgoščenega sesanja zraka in so za dosego premika omenjenega prostega roba napredovalno ven onstran igelnega kroga aktivirana druga sredstva.

2. Postopek po zahtevku 1, v katerem se omenjena druga sredstva aktivirajo nekako proti koncu omenjenega območja zgoščenega sesanja.

3. Postopek po zahtevku 1 ali 2, v katerem se za združitev z omenjenim začetnim robom aktivirajo radialno gibljivi zapletni plugi, ki ga premaknejo radialno ven onstran igelnega kroga.

4. Postopek vsaj po zahtevku 1, vsebujoč pnevmatski sistem za napenjanje blaga žakeljca za pripravo konice izdelka med njegovo izdelavo, v katerem je sesanje za omenjeno napenjanje preklopljeno v omenjeno območje zgoščenega sesanja zraka okoli notranjosti dela igelnega kroga.

5. Mehanizem za zapiranje konice visoke ali nizke nogavice na krožnem stroju, vsebujoč sredstva za krmiljenje igel v bistvu polkrožnega prvega loka (A) igel za izdelavo blaga za žakeljc za pripravo konice izdelka in sredstva za prenos začetnega prostega roba omenjenega blaga za žakeljc za pripravo konice izdelka k iglam drugega loka (B) igle nasproti prvemu loku (A) igel za nataknitev omenjenega začetnega roba na omenjene igle omenjenega drugega loka v dveh fazah, v prvi fazi, ko se omenjeni drugi lok (B) igel približa, in v drugi fazi, ko se omenjeni začetni prosti rob (Tl) napredovalno giblje ven onstran igelnega kroga, pri čemer mehanizem, da se vključi omenjena prva faza, vsebuje na fiksnem mestu okoli notranjosti dela igelnega kroga sredstva za vzpostavitev območja zgoščenega sesanja zraka.

6. Mehanizem po zahtevku 5, v katerem je, da nastane polje zgoščenega sesanja zraka, na koncu sesalne cevi (24) razporejeno podolgovato ločno sesalno grlo (22), ki se krmili z vklopom ventila (26; 126) ali ekvivalentnih sredstev.

7. Mehanizem po zahtevku 6, vsebujoč za napenjanje izdelka med njegovo izdelavo pnevmatski sistem sesalnega tipa z lijakastim vstopnim ustjem (13A) znotraj igelnega valja na koncu fiksne sesalne cevi (13), segajočim gor nad notranjost omenjenega igelnega valja, pri čemer je omenjeno podolgovato sesalno ustje (22) kombinirano z omenjenim lijakastim vstopnim ustjem (13A) in z omenjeno fiksno sesalno cevjo (13), ventil (26), kije prirejen za zapiranje omenjene fiksne cevi, pa predviden za dosego zgostitve sesalnega toka v omenjeno podolgovato sesalno grlo.

8. Mehanizem vsaj po zahtevku 5, vsebujoč pnevmatski napenjalni sistem sesalnega tipa z lijakastim vstopnim ustjem znotraj igelnega valja in plosk element, ki je lahko elastično upogljiv in tako premakljiv, da prekrije omenjeno vstopno ustje z izjemo reže, ki jo določa izrez na robu omenjenega ploskega elementa, pri čemer omenjena reža tvori omenjeno polje zgoščenega sesanja zraka.

9. Mehanizem po vsaj enem od zahtevkov od zahtevka 5 naprej, vsebujoč za vključitev omenjene druge faze napredovalnega pomikanja ven onstran igelnega kroga omenjenega začetnega prostega roba blaga za pripravo žakeljca dvigljive zapletne pluge, razporejene v omenjenem drugem igelnem loku, ki je komplementaren s prvim igelnim lokom, od katerih vsak zapletni plug ima rogelj, katerega vrh je obrnjen proti blagu in se ne le radialno giblje, ampak je tudi dvigljiv iz svojega vodilnega ležišča, tako da omenjeni rogelj med dodatnim centrifugalnim gibanjem, ko rogelj prodre v blago na začetnem prostem robu žakeljca za pripravo konice izdelka, štrli ven in s tem premika blago, da le-to prispe nad in za malenkost ven čez igelni krog.

10. Mehanizem po zahtevku 9, v katerem ima vsak od omenjenih dvigljivih zapietnih plugov na svojem skrajno prednjem koncu nadolnjo štrlino, na katero deluje oblikovano dno njegovega ležišča za zapletni plug, tako da se zapletni plug dvigne ob svojem dodatnem centrifugalnem gibanju.

11. Mehanizem po zahtevku 9, v katerem se vsak od omenjenih gibljivih zapietnih plugov na začetku svojega dodatnega centrifugalnega gibanja ali tik pred tem v svojem ležišču lahko nagne in se pri svojem skrajno zunanjem koncu spusti:

12. Mehanizem vsaj po enem od zahtevkov 9-11, v katerem ima lijakasto ustje (13A) sesalne cevi (13) na svojem koncu ustnico (13B), ki se razteza prek zapletnih plugov (9; 109) in njihovih rogljev (40; 140) in tja do črte, do katere se omenjeni roglji umaknejo in pri kateri se le-ti dvignejo.