SI9620129A - Medicinski ventil s prostorom za iztekanje fluida - Google Patents

Abstract

Medicinski ventil ima telo, ki vsebuje konstrukcijo stene, definirajočo notranjo votlino, ki ima notranjo stran in zunanjo stran. Telo ima tudi proksimalni konec in distalni konec. Proksimalni konec ima dovolj veliko odprtino, da sprejme vrh konca za dovajanje nekega medicinskega sredstva, ki prenaša fluid skozi konec za dovajanje. Telo ima v svoji konstrukciji stene prostor za iztekanje fluida. Ventil ima tudi konico z vrhom in vsaj eno odprtino, nameščeno pri vrhu ali blizu njega. Konica ima prehod v povezavi z odprtino, ki dopušča fluidu, da teče skozi konico. Prožna tesnilka v votlini obdaja konico. Ta tesnilka je prirejena, da se po vstavljanju vrha medicinskega sredstva v odprtino premakne v komprimirano stanje. Tesnilka je dovolj prožna, da se vrne v dekomprimirano stanje po odstranitvi vrha medicinskega sredstva iz odprtine. Prostor za iztekanje fluida je v fluidni povezavi z zunanjo stranjo votline, ko je tesnilka v svojem komprimiranem stanju.ŕ

Description

MEDICINSKI VENTIL S PROSTOROM ZA IZTEKANJE FLUIDA

Ozadje izuma

Področje izuma

Predloženi izum se nanaša na zaprt sistem za dostop do pacienta, ki se, po dajanju zdravila z uporabo standardnega medicinskega sredstva, ki se direktno povezuje s sistemom brez potrebe po kakršnihkoli vmesnih iglah, kapicah ali adapterjih, avtomatsko ponovno hermetično zapre. Uporablja se dvopotni ventil, eliminirajoč mrtvi prostor, ki vključuje tesnilko, ki se prebode, potem ko je bila stisnjena z medicinskim sredstvom, da se odpre ventil in se ponovno hermetično zapre potem, ko je bila dekomprimirana, vzdržujoč fluidno tesno zatesnitev (v angl. orig.: seal) celo pri visokih tlakih in po ponovnih uporabah.

Ozadje izuma:

Manipulacija fluidov za parenteralno dajanje v bolnišnici in pri medicinskih instaliranjih rutinsko zahteva uporabo spojnih členov in adapterjev za olajšanje gibanja fluidov med dvema točkama. Večina spojnih členov in adapterjev za fluide uporablja igle, da se prebode septum, ki pokriva sterilni cevovod ali da se prebode septum posode za zdravilo fluida. Fluid gre nato iz posode ali s fluidom polnjenega cevovoda v brizgalko ali drug niz cevovoda. Ti spojni členi in adapterji imajo često mehanske ali gibljive dele. Ker je hiter prehod fluidov skozi spojne člene in adapterje često kritičen za pacientovo preživetje, je nujno, da spojni členi in adapterji

-2delujejo zanesljivo in ponovljivo. Adapterji in spojni členi, ki med uporabo slabo delujejo, so lahko življensko nevarni. Čim več je mehanskih ali gibljih delov, kot na primer vzmeti in diafragm, bolj verjetno bodo delovali nepravilno. Nepravilno delovanje ima lahko za posledico uvedbo zračnih embolij v pacienta. Čim manj je mehanskih delov, bolj se je potemtakem mogoče na te spojne člene zanesti in bolje bodo sprejeti od medicinske skupnosti.

Mnogi spojni členi ali ventili, posebno oni, ki uporabljajo različne mehanske komponente, imajo v njihovi notranjosti relativno velik volumen prostora za fluide. Ta mrtvi prostor v notranjosti naprave preprečuje točno uvajanje preciznih volumnov fluidov in nudi priložnost za kontaminacijo po odklopitvi naprave. Spojni členi in adapterji često vključujejo ventile, ki omogočajo ali prekinjajo pretok fluida vzdolž smeri potovanja fluida. Posamezni od teh pri uporabi navadno uporabljajo kovinske igle, da se prebodejo sterilne tesnilke. Taki spojni členi so običajno konstruirani tako, da uravnavajo pretok fluida v eni smeri. To pomeni, da mora linija za fluide imeti spojne člene in cev usmerjene v dopolnilnih smereh. Ti spojni členi često zahtevajo nadaljnjo manipulacijo, na primer, če je ventil nepazljivo sestavljen v smer, ki ne bo olajšala toka fluida. Te manipulacije povečujejo rokovanje, s tem povečujoč tako nevarnost kontaminacije kakor obseg časa, zahtevanega, da se uredi povezava za fluide.

Kovinske igle, uporabljene kot del naprav za povezovanje, imajo često prehodne odprtine, nameščene na vrhu igle. Povezava ventila z linijo toka zahteva prebodenje igle skozi hermetično zaprt septum. Prehodne odprtine, nameščene na vrhu igle, lahko septum luščijo in proste delce izpustijo v linijo toka. Takšen dogodek se lahko izkaže usoden za pacienta. Takšne prehodne odprtine lahko tudi z lahkoto postanejo zamašene z materialom iz septuma. Poleg tega uporaba igle z

-3ostro konico tudi lahko povzroči kvarjenje septuma.

Ponovno uporabljivi spojni členi in adapterji so za medicinske aplikacije prednostni, ker se morajo komponente cesto dodati ali odstraniti od linije za fluid, povezane na pacienta. Ponovno uporabljive spojne člene pa je težavno obdržati sterilne. Včasih se za pokrivanje spojnega člena uporabljajo kapice, da ostane sterilen. Cesto se te kapice izgubijo ali enostavno ne uporabijo, ker niso takoj na razpolago, ko se potrebujejo.

Zaprt sistem za dostop do pacienta, ki se z lahkoto uporablja in uporablja v povezavi s pacientom samo ventilno napravo, ki je ni treba pokriti ali povezati z medicinskim sredstvom preko igle ali adapterja, se da čistiti, je dovolj trajen, da obdrži svojo funkcijo po več manipulacijah in vzdržuje fluidno tesno zatesnitev pri visokih tlakih, bi bil medicinski skupnosti velika ugodno s t.

Povzetek izuma

Ventil v smislu predloženega izuma ima več značilnosti, od katerih nobena posamezna ni izključno odgovorna za njegove zaželene lastnosti. Brez omejevanja obsega predloženega izuma, kot je izražen z zahtevki, ki sledijo, bomo zdaj kratko pretresali njegove bolj pomembne značilnosti. Po pretehtanju te diskusije in posebno po branju dela z naslovom Detajlni opis prednostnih izvedb, se bo razumelo, kako značilnosti predloženega izuma zagotavljajo njegove prednosti, ki vključujejo varnost, zanesljiv in ponovljiv učinek, enostavnost izdelave in uporabe in zagotavljajo dolgo življenjsko dobo brez slabega delovanja.

Prednostna izvedba tesnilke, uporabljene v predloženem izumu, obsega serijo tesnilnih obročkov (v angl. orig.: O-ring element), zloženih skupaj in povezanih, da tvorijo enotno

-4strukturo. Tesnilni obročki imajo naraščajoče premere, pri čemer element z najmanjšim premerom leži tik proksimalnega konca votline. Tesnilni obroček, najbližji proksimalnemu koncu tesnilke, je v stiku s steno konice, ki je proksimalna prehodnim odprtinam, kadar je tesnilka v dekomprimiranem stanju, s tem preprečujoč fluidu uhajanje iz notranjosti konice skozi proksimalno odprtino v ohišju. Zaželeno je, da je vsaj naslednji najbližji tesnilni obroček tudi v stiku s konico, bližjo prehodnim odprtinam. Taka konstrukcija preprečuje fluidu usmerjanje zadostnega tlaka na režo, da bi vsilil, da bi se reža odprla, medtem ko je tesnilka v dekomprimiranem stanju. Pri prednostni izvedbi se lahko fluid nahaja v konici in med konico in tesnilko, distalno prehodnim odprtinam, brez odpiranja reže v kapici tesnilke. Tesnilka je konstruirana tako, da se, ko ta fluid porine tesnilko rahlo nazgor, dvigajoč prvi in drugi tesnilni obroček navzgor in stran od konice, premaknejo potem tesnilni obročki neposredno distalni prvim in drugim obročkom navzgor in so v stiku s konico, tako da se zagotovi, da fluid ne teče skozi kapico tesnilke in ven iz ventila. Vzdrževanje tega kontakta okoli konice prepreči, da bi imeli tlak fluida na reži, ki bi vsilil, da bi se reža odprla, dovoljujoč, da ventil prepušča.

V drugi značilnosti predloženega izuma je ohišje opremljeno s prostorom za iztekanje tekočine, kot na primer utorom ali kanalom, da dovoljuje fluidu, vsebovanemu med zunanjo stranjo tesnilke in ohišjem, da izteka med kompresijo tesnilke. V eni izvedbi je proksimalni konec ohišja opremljen s vsaj enim utorom, ki se razteza od proksimalnega konca ohišja do vdolbin, vsebovanih v notranjosti ohišja. Med kompresijo tesnilke potuje fluid med zunanjo stranjo tesnilke in ohišjem v proksimalni smeri skozi utore in iz ventila skozi proksimalni konec ohišja. V drugi izvedbi je kot prostor za iztekanje fluida skozi stransko steno ohišja predviden kanal. Ko je tesnilka stisnjena, fluid med zunanjo stranjo tesnilke in ohišjem potuje skozi kanal na zunanjo stran ventila. Kot je

-5obravnavano bolj podrobno spodaj, zagotavljanje utora ali kanala, da se fluidu med zunanjo stranjo tesnilke in stransko steno ohišja omogoči iztekati iz ventila med kompresijo tesnilke, nudi več prednosti.

Kratek opis risbe

Prednostne izvedbe predloženega izuma bomo zdaj obravnavali podrobno, razlagajoč vse njegove značilnosti. Te izvedbe opisujejo nove in neočitne postopke in ventile v smislu predloženega izuma in tudi indikatorje medicinskih sredstev in postopke njihove uporabe, kot je prikazano na priloženi risbi, ki je samo za ilustrativne namene. Ta risba vključuje naslednje Fig., z enakimi številkami, označujočimi enake dele:

Fig. 1 je pogled v perspektivi prve izvedbe ventila, uporabnega v zvezi s predloženim izumom.

Fig. 2 je prikaz v perspektivi razstavljenega stanja ventila, prikazanega na Fig. 1, ki prikazuje konico, tesnilko in komponente telesa ali ohišja tega izuma.

Fig. 3 je vzdolžni pogled v preseku sestavljenega ventila iz Fig. 1.

Fig. 4 je shematski vzdolžni pogled v preseku sestavljenega ventila iz Fig. 1 pred komprimiranjem tesnilke.

Fig. 5 je shematski vzdolžni pogled v preseku, podoben Fig. 4, ki prikazuje ventil med kompresijo tesnilke.

Fig. 6 je pogled v perspektivi druge izvedbe ventila, uporabnega v zvezi s predloženim izumom.

Fig. 7 je vzdolžni pogled v preseku ventila iz Fig. 6.

Fig. 8 je shematska slika konca za dovajanje (v angl. orig.: delivery end) po ANSI nekega medicinskega sredstva, ki stiska tesnilko ventila.

Fig. 9 je stranski ris, deloma v preseku izvedbe tesnilke .

Fig. 10 je vzdolžni pogled v preseku sestavljenega ventila iz Fig. 1, ki uporablja tesnilko iz Fig. 9.

Fig. 11 je vzdolžni pogled v preseku sestavljenega

-6ventila iz Fig. 1, ki uporablja drugo izvedbo tesnilke.

Fig. 12 je vzdolžni pogled v preseku, sestavljenega ventila iz Fig. 1, ki uporablja še drugo izvedbo tesnilke.

Fig. 13 je vzdolžni pogled v preseku dodatne izvedbe tesnilke.

Fig. 14 je vzdolžni presek tesnilke, prikazane na Fig. 13, uporabljene v zvezi s pripravo s konico, prikazano na Fig.

2.

Fig. 15 je vzdolžni delni pogled v preseku še nadaljnje izvedbe tesnilke v smislu predloženega izuma.

Fig. 16 je vzdolžni pogled v preseku, po sestavljanju prikazanega ventila, uporabljajočega tesnilko iz Fig. 15.

Fig. 17 je vzdolžni pogled v preseku, po sestavljanju prikazanega ventila, uporabljajočega še drugačno izvedbo tesnilke .

Fig. 18 je vzdolžni pogled v preseku, po sestavljanju ventila, uporabljajočega še eno izvedbo tesnilke.

Fig. 19 je stranski ris po sestavljanju tesnilke in konice, prikazanih na Fig. 14, povezanih na telo ali ohišje, prikazano na Fig. 20 in 21.

Fig. 20 je pogled v preseku, narejen vzdolž linije 20-20 iz Fig. 19.

Fig. 21 je pogled ohišja v perspektivi, prikazanega na Fig. 19, s prerezi, da se pokaže konstrukcija stene votline, ki vsebuje tesnilko, prikazano na Fig. 13 in 14.

Fig. 22 je močno povečan pogled v preseku, narejen vzdolž linije 22-22 iz Fig. 14.

Fig. 23 je vzdolžni pogled v preseku drugačne prednostne izvedbe tesnilke.

Fig. 24 je delen pogled v preseku, po sestavljanju prikazanega ventila, uporabljajočega tesnilko iz Fig. 23 in drugačno prednostno izvedbo konice.

Fig. 25 je delen pogled v preseku ventila iz Fig. 24, ki prikazuje utore v ohišju.

Fig. 26a je tloris ventila iz Fig. 25, ki prikazuje utore v ohišju.

-7Fig. 26b je tloris drugačne prednostne izvedbe ventila s kanalom, prikazanim črtkano (v angl. orig.: in phantom), skozi stransko steno ventila.

Fig. 27 je delen pogled v preseku ventila iz Fig. 26b, ki prikazuje kanal.

Fig. 28 je pogled ohišja v pespektivi, s prerezi, da se pokaže konstrukcija stene votline, ki vsebuje tesnilko, ki vključuje utor v ohišju.

Fig. 29 je stranski ris prednostne izvedbe ohišja s kanalom skozi steno ohišja, prikazanim črtkano.

Podroben opis prednostnih izvedb

Izraz proksimalen se uporablja, da se označi konec ventila in drugih komponent pri vrhu 32 konice ali blizu njega na Fig. 2 do 5, 10 do 12, 14, 16, 24, 25 in 27 in pri vrhu 60 konice ali blizu njega na Fig. 6 in pri kapici 92 tesnilke ali blizu nje na Fig. 8, 9, 13 do 19, 23, 24, 25 in 27. Izraz distalen se uporablja, da se označi nasproten konec ventila ali vrha konice ali tesnilke. Izraz medicinsko sredstvo se uporablja, da se označi katerokoli medicinsko orodje, poznano strokovnjakom, ki lahko tam skozi olajša prehod fluidov, posebno tekočin. Primeri medicinskih sredstev, ki se pričakujejo, vključujejo, vendar niso omejeni na naslednje: cevovod, vod, brizgalke, IV pribori (tako periferne kakor centralne linije), oprtne linije (v angl. orig. piggyback lines), medicinski ventili in druge komponente. Medicinska sredstva so komercialno na razpolago v standardnih velikostih. Da se namestijo taka medicinska sredstva standardne velikosti, se s pribori potemtakem lahko opremita eden od obeh ali oba konca ventila.

Ventil je zaprt sistem za dostop do pacienta, ki se avtomatično ponovno hermetično zapre po dajanju zdravila z uporabo medicinskega sredstva, ki je v direktni zvezi s sistemom, ne da bi bile potrebne kakršnekoli vmesne igle, kapice ali

-8adapterji. Namesti se dvopotni ventil, ki koristno uporablja ponovno uporabljivo tesnilko, ki se lahko večkrat prebode s priloženo zaščiteno konico raje kot z izpostavljeno kovinsko iglo. Ventil olajšuje prenos fluida, posebno tekočine, medtem ko se ohranja sterilnost. Ventil je lahek za uporabo in sposoben pričvrstitve na mestu. Po uporabi se ventil na običajen način očisti s primerno snovjo, da se vzdržuje sterilnost. Konstrukcija ventila preprečuje slučajne vbode z iglo. Kot bo obravnavano podrobno spodaj, je ventil uporaben kot medicinski spojni člen ali adapter, da se omogoči tok tekočine iz hermetično zaprte posode.

Prva značilnost tega izuma je, da ima ventil telo, ki vključuje konstrukcijo stene, definirajočo notranjo votlino, ki ima proksimalni konec in distalni konec. Votlina ima odprt prostor, v katerega se porine tesnilka, prednostno pa ima v konstrukciji stene veliko število vdolbin, ki ležijo tik tesnilke, ki uravnavajo raztezanje tesnilke po kompresiji. Proksimalni konec ima dovolj veliko odprtino, da sprejme konec za dovajanje nekega medicinskega sredstva, ki prenaša fluid skozi konec za dovajanje. Pri večini aplikacij je konec za dovajanje sredstva koničast navznoter, tako da se konstrukcija stene in koničast konec za dovajanje tesno prilegata drug proti drugemu po vstavljanju konca za dovajanje v odprtino. Proksimalni konec votline je prednostno prilagojen, da se tesno ujema s standardnim koncem po ANSI (American National Standards Institute, Washington, D.C.) medicinskega sredstva. Tipično je sredstvo brizgalka, spojni člen ali nek vstop/izstop pribor za IV ali katerikoli od široke množice vodov, uporabljenih pri medicinskih aplikacijah.

Druga značilnost je, da ima konica vrh s vsaj eno odprtino, nameščeno pri vrhu ali blizu njega in prehod v zvezi z odprtino, ki dopušča fluidu teči skozi to odprtino. Prednostno je odprtina na boku konice, ležeča tik vrha in je podaljšana, z velikostjo premera 18 ali večjo. Za mnoge aplikacije je

-9zaželena več kot ena odprtina, prednostne pa so tri odprtine, simetrično nameščene v notranjosti proksimalnega konca. Konica leži v notranjosti votline, vrh pa je vstavljen v kapici tesnilke, nameščeni na proksimalnem koncu tesnilke. Vrh konice je top in zaokrožen, da se prepreči kvarjenje tesnilke zaradi ponovnih prediranj s konico. Konica lahko vključuje vsaj eno rebro, ki omogoča zraku, da vstopa v prostor med tesnilko in konico, s tem olajšajoč zatesnitev odprtine, ko se odstrani sredstvo. Konica ima lahko v bistvu stožčasto obliko, tesnilka pa ima komplementarno, v bistvu stožčasto oblikovano votlino, ki je v skladu z obliko konice.

Tretja značilnost je ta, da je prožna tesnilka prilagojena, da se premakne v komprimirano stanje po vstavljanju vrha medicinskega sredstva v odprtino in se vrne v dekomprimirano stanje po odstranitvi vrha. Tesnilka v dekomprimiranem stanju ima sekcijo, ki v bistvu popolnoma napolne del votline, ležeč tik odprtine. V komprimiranem stanju se sekcija tesnilke potisne s koncem za dovajanje nekega medicinskega sredstva stran od odprtine in v votlino. Ta sekcija tesnilke, znana kot kapica tesnilke, ima lahko predhodno vrezano režo, v kateri je vložen proksimalni konec konice. Konec za dovajanje sredstva in tesnilka sta prilagojena, da se oprimeta tako, da v bistvu ni nobenega mrtvega prostora med omenjenim koncem za dovajanje in tesnilko, kadar vrh konice prebode tesnilko. Z uporabo tega izuma se zato prenese vnaprej določena dozirna količina zdravila v njegovi celoti k pacientu, pri čemer se nič od predpisane količine ne zbere v mrtvem prostoru v ventilu. Dovajanje točne količine zdravila je lahko v nekaterih situacijah kritično, če se dajajo kemoterapevtska sredstva ali se zdravijo majhni otroci.

Kot je najbolje prikazano na Fig. 1 in 2, vključuje prva izvedba ventila 10 telo ventila ali ohišje 12, koničast element 24 in tesnilko 36. Tesnilka 36 je izdelana iz prožnega materiala, ki je upogljiv, inerten, neprepusten za fluid in ga

-10konica 26 z lahkoto prebode. Pri izvedbi ventila, prikazani na Fig. 13, ki prikazuje alternativno oblikovano tesnilko 36d, ima ta tesnilka 36 na svojem proksimalnem koncu predhodno vrezano režo 11. Ta zagotavlja majceno odprtino, skozi katero gre lahko brez težav vrh 32 koničastega elementa 24, vendar še vedno zagotavlja tesno zatesnitev za fluide po umaknitvi koničastega elementa. Te tri komponente so sestavljene, kot je narisano na Fig. 3, z obdanim koničastim elementom 24, da se preprečijo slučajni vbodi. Fig. 2 prikazuje, kako so ohišje 12, tesnilka 36 in koničast element 24 pritrjeni, ne da bi bilo treba uporabljati kakršnegakoli lepljivega ali drugega sredstva za vezanje ali postopka. Mehansko povezavo, ki zagotavlja tesno zaprtje za fluide, dosežemo, kot je obravnavano pozneje. Kot je prikazano na Fig. 4 in 5, se tesnilka 36 premakne v ohišju 12, pri čemer se prebode s koničastim elementom 24, da se odkrije vrh 32 koničastega elementa 24, da se omogoči, da fluid teče skozi ventil 10.

Sklicujoč se na Fig. 1, ima ena prednostna izvedba ohišja 12 zvonasto oblikovan obrobek 16 in zgornji, prednostno cilindrični vod 20. Obrobek 16 je združen v celoto in povezan s krožnim prstanom 14 na zgornji vod 20. Obrobek 16 ustvarja zaščito za notranji vod 18 koničastega elementa 24. Ta notranji vod 18 je prednostno cilindričen v obliki in rahlo koničast. Notranji vod 18 in zgornji vod 20 obsegata naravnane votle cevi tako, da sta notranji vod 18 in zgornji vod 20 v fluidni zvezi drug z drugim, kadar koničasti element 24 prebode tesnilko 36. Na vrhu voda 20 (glej Fig. 2) obstoja krožni rob 25, ki obkroža okroglo odprtino 25a.

Pri prvi izvedbi ventila je zgornji vod 20 prilagojen, da sprejme vrh ali konico 48 brizgalke 46 po ANSI standardu (glej Fig. 4 in 5) . Vendar se pričakuje, da je zunanji premer zgornjega voda 20 lahko katerekoli velikosti, da se nanj namesti pribor drugih priključnih naprav. Proksimalni konec zgornjega voda 20 je ugodno lahko opremljen z mehanizmom za

-11pričvrstitev, da se olajša pričvrščevanje ventila 10 na množico medicinskih sredstev. Na primer, sklicujoč se na Fig. 1, so ušesca 22 za pričvrstitev blizu proksimalnega roba 25 ohišja 12 prednostno pripravljena tako, da se ohišje 12 lahko pričvrsti v kakršnokoli kompatibilno napravo za pričvrstitev Luer (v angl. orig.: Luer-Lock device), znano strokovnjakom. Na primer, sklicujoč se na Fig. 19, se lahko na zunanjem premeru zgornjega voda 20 pripravijo običajni navoji 180 za pričvrstitev Luer (v angl. orig.: Luer-Lock threads).

Sklicujoč se na Fig. 2, ima koničasti element 24 na svojem distalnem koncu notranji vod 18 in na svojem proksimalnem koncu votlo konico 26, ki je združena v celoto z notranjim vodom. Notranji vod 18 in konica 26 predstavljata kontinuiran prehod za fluid med uporabo. Krožni zavihek 28 na vmesnem delu koničastega elementa 24 je združen v celoto z notranjim vodom 18 in konico 26 in ju medsebojno povezuje. Kot je prikazano na Fig. 3, rob 28a zavihka 28 meji na spodnjo stran notranjega prstana 14 in ima krožen ustavljač 28b, ki zagrabi v krožni utor 14b na spodnji strani prstana. Zavihek 28 opravlja dve funkciji. Prvič služi kot pritrdilna naprava k spodnji strani krožnega prstana 14. Drugič služi kot podpora in pritrdilna naprava za tesnilko 36.

Votla konica 26 ima šilasto konično obliko, ki se končuje v ostrem koničastem vrhu 32. Prednostno so vzdolž dolžine konice dvignjena, izstopajoča rebra 30. Ta izstopajoča rebra 30 se raztezajo od površine konice prednostno med 0.2-2.0 mm. Rebra 30 so prednostno usmerjena vzdolž dolžine konice, kot je prikazano na Fig. 2. Ta rebra 30 služijo za prekinitev kakršnegakoli vakuuma, ustvarjenega, ko se konica 26 hermetično zapre, kot je opisano spodaj. Modifikacije poravnavanja in orientacije reber, so obravnavane spodaj v zvezi z njihovo funkcijo. Distalno vrhu 32 konice je nameščena vsaj ena vzdolžna prehodna odprtina 34, ki dopušča zvezo za fluid med notranjim vodom 18 in zgornjim vodom 20. Prednostno

-12so prehodne odprtine 34 tri v obsegu okoli 10 mm in bolj prednostno v obsegu okoli 5 mm od vrha konice 32. Te prehodne odprtine 34 so lahko kakršnekoli velikosti, vendar čim večja je velikost prehodnih odprtin, večja je pretočna hitrost fluida skozi ventil 10. Pri prednostni izvedbi ventila je velikost prehodnih odprtin 34 premera 18 (v angl. orig.: 18gauge), da se zagotovi pretočna hitrost trikratna oni standardne igle premera 18.

Prednostno ima tesnilka 36 kapico 40 tesnilke z običajno ravno vrhnjo površino 40b, koničasto stransko steno 38 na zunanji strani in spodnji rob 42. Njena notranjost je votla, da se zagotovi konično oblikovana votlina 37 (Fig. 3). Tesnilka 36 tako z lahkoto zdrsne preko koničastega elementa 24, da se tesno prilega znotraj votline 37. Rob 42 tesnilke je nameščen v krožnem zavihku 28 in zagozden med zavihkom in spodnjo stranjo prstana 14. Vzdolž dolžine tesnilke 36 obstajajo vzdolžni utori 43 (Fig. 2), ki zagotavljajo zračne žepke, ki olajšajo kompresijo tesnilke 36 med uporabo. Utori 43 so lahko spremenljive oblike ali velikosti, da olajšajo kompresijo tesnilke. Pri prvi izvedbi ventila je utor 43 samo eden, ki popolnoma obkroža tesnilko 36 med kapico 40 tesnilke in robom 42 .

Osnova tesnilke 36 ima tako širino, da se rob 42 tesnilke tesno prilega v krožni zavihek 28. Votla notranjost ali votlina 37 (Fig. 3) tesnilke 36 je prednostno koničasta, da se znotraj prilagodi obliki konice 24, ki ima stenski del 44, ki je v stiku s konico 24, distalno kapici 40 tesnilke. Zunanja stran tesnilke 36 je dimenzionirana in oblikovana tako, da se znotraj prilagodi zgornjemu vodu 20 ohišja 12. Kapica 40 ponovno hermetično zapre ventil 10, ko je vrhnja površina 40b proksimalna prehodnim odprtinam 34. Kapica 40 v bistvu prednostno napolni odprtino 25a v vrhu voda 20. Po sestavljanju je potemtakem vrhnja površina 40b kapice 40 tesnilke v bistvu iste višine z robom 25, tako da se rob 25 in kapica 40

-13tesnilke lahko čistita z alkoholom ali drugim dezinfekcijskim sredstvom brez prepuščanja dezinfekcijskega sredstva v ventil

10. Pomembno je, da je površina 40b izpostavljena tako, da se lahko čisti z dezinfekcijskim sredstvom.

Kot je najbolje prikazano na Fig. 3, je konica 24, z zraven ležečim notranjim vodom 18, pritrjena na ohišje 12 s povezavo zunanjega dela krožnega zavihka 28 in notranjega dela krožnega prstana 14. Čeprav ni nujno zahtevano, se ta dva dela lahko pritrdita s katerokoli od množice metod, poznanih strokovnjakom, vključno, vendar ne omejeno na naslednje: spajanje s toploto, lepilom, tlačna pričvrstitev, vezanje ali podobno. Tesnilka 36 se prilagodi v krožni zavihek 28 in se drži na mestu z notranjim robom 27 vzdolž notranjega dela krožnega prstana 14 ohišja 12. Dolžina konice 24 je takšna, da po sestavljanju vrh konice leži pod ravnino, definirano z robom 25 ohišja 12. Prednostno je vrh 32 konice približno .525 do .1 pod robom 25 ohišja 12. Tesnilka 3 6 se tesno prilega ob konici 24 in je v bistvu iste višine z robom 25 ohišja 12. Vrh 32 konice je tako v kapici 40 tesnilke pred uporabo vložen ali je lahko približno .025 distalen kapici 40 tesnilke, ko je ventil 10 v zaprti poziciji. Notranji vod 18 je deloma zaščiten z zvonasto oblikovanim robom 16 ohišja 12 (glej Fig. 1-3). Notranja površina zvonasto oblikovanega roba 16 ima prednostno izstopajoče navoje 44 kot neobvezen pritrdilni mehanizem za pritrjevanje medicinskega sredstva nanj . Druge medicinske naprave so nadalje lahko tlačno ustrezne (v angl. orig.: pressure fit) nad zunanjim delom notranjega voda 18 brez direktne povezave s izstopajočimi navoji 44.

Ventil je konstruiran tako, da je med uporabo primeren kot dvopotni ventil. Usmerjenost ventila je neodvisna od toka fluida in je odvisna od prednostne usmerjenosti prej obstajajočih povezav. Potemtakem se ventil lahko uporablja kot ventilni spojni člen za intravenozen centralni ali periferni

-14oprtni spojni člen (v angl. orig.: piggyback connector) v katerikoli usmerjenosti. Parenteralni fluid se pacientom dovaja skozi cevno napravo tako, da tekočina teče iz posode skozi prebadajoči element v pacienta. Posode se pogosto menjajo ali se dodajajo dodatne steklenice fluidov. Ventil, opisan tu notri, je konstruiran za spajanje medicinskih sredstev medseboj vzdolž poti dovajanja fluida pacientu. Vendar je ventil tudi uporaben v vsakem okolju, v katerem je zaželen ventil za fluide, ki se da ponovno hermetično zapreti. Med uporabo je spojni člen primerne velikosti montiran preko notranjega voda 18. Pritrditev se lahko doseže s pričvrščevalnim mehanizmom Luer (v angl. orig.: Luer-Lock mechanism), tlačno ustreznim ali drugim pričvrščevalnim mehanizmom, poznanem strokovanjakom, kot je opisano zgoraj. Potemtakem gre v nekem primeru fluid iz notranjega voda 18 v konico 26. Vendar je pretok fluida s tesnilko 36 blokiran na mestu.

Fig. 4 in 5 prikazujeta aktiviranje ventila. Na Fig. 4 je medicinsko sredstvo, ki povezuje proksimalni konec ventila 10, brizgalka 46. Vendar bi to povezujoče sredstvo lahko bila katerakoli zbirka medicinskih sredstev, poznanih strokovanjakom. Konica 48 brizgalke 46 je nameščena na kapici 40 tesnilke znotraj roba 25 ohišja 12. Apliciranje tlaka na brizgalko 46 v smeri puščic, kot je prikazano na Fig. 4, ustvari tlak na kapico 40 tesnilke. Nastali navzdol usmerjeni tlak stisne tesnilko 36. To potisne vrh 32 konice 26 skozi kapico 40 tesnilke, da se odkrijejo prehodne odprtine 34. Kompresija se olajša z utori 38. Fluid zdaj lahko teče v brizgalko 46 ali vice versa, odvisno od tega, če se fluid mora odvzeti od pacienta ali zdravilo injicirati v pacienta. Fig. 5 prikazuje ventil 10, odprt z vstavljanjem konice 48 brizgalke 46 v odprtino 25a. Bat 49 brizgalke v brizgalki 46 se potegne nazaj, s tem ustvarjajoč vakuum za povlečenje fluida skozi ventil 10 v brizgalko. Za intravenozne aplikacije se ventil 10 lahko usmeri v pozicijo, narisano na Fig. 4 in 5, ali se lahko

-15obrne za 180° tako, da fluid teče v nasprotni smeri.

Po odstranitvi brizgalke od konice 26, kot je prikazano na Fig. 4, je tesnilka 36 neovirana, da se vrne v svojo prvotno obliko in pokrije prehodne odprtine 34. Sposobnost tesnilke 36, da se vrne nazaj v svojo prvotno obliko, je določena s prožnostjo materiala, uporabljenega za izdelavo tesnilke 36. Poleg tega je sposobnost tesnilke 36, da se vrne nazaj v svojo prvotno obliko olajšana z izstopajočimi rebri 30, oblikovanimi na zunanji površini konice. Med kompresijo se lahko v področju med konico 26 in tesnilko 36 tvori vakuum, s tem preprečujoč tesnilki 36 vrniti se v njeno prvotno pozicijo. Izstopajoča rebra 30 omogočajo, da gre vzdolž vmesne površine konica/tesnilka zrak, da se prepreči tvorba vakuuma in dopusti prosta vrnitev tesnilke 36. Sposobnost tesnilke 36, da se deformira reverzibilno in vrne nazaj v svojo prvotno pozicijo, je posebno koristna, ker (1) takoj ustavi pretok fiuida skozi ventil 10, (2) pokrije nazaj potisnjeno konico 26, da se obdrži njena sterilnost in (3) zmanjša nevarnost, da bi lahko konica nenamerno prebodla drug objekt ali osebo. Poleg tega je malo verjetno, da bi ventil 10 ne mogel delovati, ko je tesnilka 36 porinjena navzdol, ker ventil 10 nima gibljivih delov, razen tesnilke.

Prehodne odprtine 34 so koristno nameščene relativno nizko na konici 26. Potemtakem se prehodne odprtine 34 zatesnijo relativno zgodaj v postopku, ko se tesnilka 3 6 vrne v svojo prvotno konfiguracijo, ko se ventil 10 zapre. Pri eni prednostni izvedbi ventila so prehodne odprtine 34 nameščene .075 pod vrhom 32 konice (glej Fig. 2). Poleg tega se prehodne odprtine 34 zatesnijo celo, če se tesnilka 3 6 ne vrne popolnoma v svojo prvotno konfiguracijo, narisano na Fig. 4. Nadalje sposobnost tesnilke 36, da se vrne reverzibilno nazaj v svojo prvotno pozicijo, dovoljuje ponovno uporabo ventila

10. Po odklopitvi in pred ponovno uporabo je površina prebodene kapice 40 tesnilke v bistvu na isti višini z ohišjem

-1612. Potemtakem se lahko ta ravna površina ugodno sterilizira z alkoholom ali drugimi snovmi za dekontaminiranje površine. Obrobek 16 in zgornji vod 20 ugodno ščitita obe povezavi od obkrožajočega okolja, da se zaščiti sterilnost povezave. Nadalje delujeta tako obrobek 16 kakor zgornji vod 20 kot zbiralna rezervoarja, da se prepreči fluidu kapljanje iz ventila 10 med manipulacijo.

Lahko se dobavi pokrivna kapica (ni prikazano) , da se montira preko zgornjega voda 20 kot nadaljnja zaščita za površino tesnilke med uporabo. Vendar taka pokrivna kapica ni potrebna, da bi se ohranila sterilnost, ker se tesnilka 36 po vsaki uporabi lahko očisti z dezinfekcijskim sredstvom. Reverzibilnost tesnilke 36 napravi ventil 10 posebej vabljiv kot spojni ventil, da se zagotovi povezava za fluide med dvema linijama za fluide. Potemtakem ventil poskrbi za postavljanje prve linije za fluide v zvezo z drugo linijo za fluide z uporabo tu opisanega ventila. Reverzibilnost ventila 10 omogoča, da se multiple linije za fluide dodajajo sukcesivno, na primer, k liniji za fluide v direktni povezavi s pacientovo veno. Ker se ventil zlahka da sterilizirati in hermetično zapreti, se lahko linije za fluide dodajajo in odstranjujejo brez odklopitve venoznega kontakta.

Ventil 10 je prednostno izdelan iz trde plastike, kot na primer ABS plastike, vendar se dodatno pričakuje, da bi bil ventil lahko izdelan iz drugih medicinsko inertnih materialov, znanih strokovnjakom. Koničasti element 24 se prednostno izdela iz istega materiala kot ohišje 12. Vendar bi bil za koničasti element 24 lahko zaželen močnejši material, kot na primer polikarbonatni material, da bi mu omogočal prebosti množico povezujočih septumov in tesnilk. Ena od posebnih prednosti tega ventila je, da se ne računa na uporabo kovinskih igel. To dramatično zmanjša nevarnost preboda kože med uporabo in izdelavo. Zgornji vod 20 nadalje služi kot zaščita konici 26 tako, da je kožni kontakt s konico 26

-17dodatno zmanjšan. Konica 26 mora biti samo dovolj močna, da predre kapico 40 tesnilke, ali če je potrebno, da prebode povezujoči septum.

Pri izvedbi ventila, prikazanega na Fig. 2-4, so prehodne odprtine 34 nameščene distalno vrhu 32 konice. To nameščanje zagotavlja dve pomembni prednosti. Prvič nameščanje prehodnih odprtin 34 olajšuje ponovno hermetično zapiranje ventila 10 po uporabi. Drugič, če bi prehodne odprtine bile nameščene pri vrhu 32 konice, bi odprtine 34 lahko luščile kapico 40 tesnilke, uvajajoč s tem delec tesnilke v tok fluida in bi se odprtine 34 morda zamašile. Z vzdolžnim nameščanjem prehodnih odprtin distalno vrhu 32 konice se potemtakem preprečuje uvajanje delcev v pot fluida in/ali zamašitev prehodnih odprtin 34. Dodatno se pričakuje, da se število in premer prehodnih odprtin 34 lahko uravnavata za prilagoditev različnim hitrostim fluida. Pri prednostni izvedbi ventila je prednostna hitrost fluida, ki gre skozi prehodne odprtine 34, enaka ali večja kot pretočna hitrost skozi iglo premera 18. Prehodne odprtine, večje od premera 18, bodo seveda olajšale večje pretočne hitrosti fluidov.

Pomembna prednost ventila 10 je ta, da ima zelo malo mrtvega prostora, na ta način je volumen tekočine, ki vstopa v ventil 10 v bistvu ekvivalenten volumnu fluida, ki zapušča ventil 10. Nadalje je totalni ekvivalentni volumen fluida ventila zelo majhen, tako da je volumen fluida, ki teče skozi sistem, da bi spravil ventil 10 v fluidno zvezo z medicinskim sredstvom, kot na primer brizgalko 46, v bistvu nič.

V drugi prednostni izvedbi ventila, ponazorjeni s Fig. 6 in 7, je predviden odstranij iv sterilen adapterski ventil 50 (v angl. orig.: adaptor valve), ki deluje kot pokrov za posodo fluida (ni prikazano), ki se da ponovno hermetično zapreti. Fluid se na ta način lahko odstrani od posode s fluidom ali se pusti, da teče od posode v medicinsko sredstvo, prilagojeno za

-18skladiščenje fluida na sterilen način. Kot je običajna praksa, se bo odprta odprtina posode navadno hermetično zaprla s pokrivnim delom (ni prikazano).

Fig. 6 prikazuje adapterski ventil 50, ki ima telo, ki vključuje adapterski obrobek 52. Adapterski obrobek 52 se bo prednostno tesno prilegal preko odprte odprtine posode. Obrobek 52 je lahko kakršnekoli velikosti, da se prilagodi seriji velikosti posod. Vzdolžna reža 54 je prednostno predvidena na vsaj enem prostoru vzdolž dolžine obrobka, da se zagotovi tesno prileganje med obrobkom 52 in posodo. Komora 56, prednostno po obliki cevasta, se razteza navzgor od obrobka 52 in je podobna po konstrukciji in sestavi zgornjemu vodu 20 prve prednostne izvedbe ventila. Podobno prvi izvedbi ventila lahko proksimalni del ventila vsebuje mehanizem 59 za pričvrstitev, ki prednostno obsega napravo za pričvrstitev Luer ali druge naprave za pričvrstitev, poznane strokovnjakom.

Kot je prikazano na Fig. 7, se konica 58 podaljšuje navzgor skozi cevasto komoro 56. Vrh 60 konice je prednostno umaknjen od proksimalnega roba 62 cevaste komore 56. V zaprti poziciji je ta vrh 60 pokrit s tesnilko 64, ki je v bistvu enaka kot tesnilka 36. Izstopajoča rebra 66 in utori 68 tesnilke olajšujejo kompresijo tesnilke in pospešujejo zapiranje, ki sledi uporabi. V zaprti poziciji potemtakem, kot je prikazano na Fig. 7, tesnilka 64 pokriva prehodne odprtine 70, da prepreči iztekanje fluida iz posode. Adapterski ventil 50 vsebuje drugo konico 72, ki leži v nasprotni smeri kot konica 58. Ti konici 52 in 72 sta v fluidni povezavi druga z drugo. Konica 72 se razteza navzdol znotraj adapterskega obrobka 52. Obe konici prednostno tvorita eno komponento ventila 50, medtem ko obrobek 52 in zgornja komora tvorita drugo komponento. Ti dve komponenti se lahko sestavita na način, podoben onemu pri ventilu 10. Konica 72, podobno kot konica 58, ima longitudinalne prehodne odprtine 74 in vrh 76. Prehodne odprtine 74 so nameščene v notranjosti vrha 76.

-19Adapterski ventil 50 je tako uporabljiv s posodami, ki obdržijo zdravilo sterilno, ki imajo pokrov ali septum tesnilko na odprti odprtini posode. Primeri posod s takimi tesnilkami, pričakovanimi za uporabo s tem ventilom, vključujejo dozirne steklenice za posode antibiotikov za intramuskularno injiciranje (v angl. orig.: intramuscular injector antibiotic containers) ali podobno. Vendar se tudi pričakuje, da je ventil 50 lahko prirejen s pomočjo svoje lastne tesnilke in mehanizma za pričvrstitev, da se omogoči, da se ventil uporabi na množici posod za zdravila ali druge fluide. Zdravila v teh tipih posod se prednostno ohranjujejo v sterilnih pogojih, volumen in narava zdravila pa sta taka, da se multipli alikvoti odstranjujejo v presledkih preko časovnega obdobja. Če se zdravilo rekonstituira, potem se med uporabo odstrani kakršnakoli zaščita preko odprtine na posodi, da se razkrije gumijasti septum. Adapterski ventil 50 se namesti preko septuma in aplicira se direktni tlak, da distalna konica 72 prebode skozi septum in v posodo. Potem se lahko uporabi brizgalka ali podobno, kot je narisano na Fig. 4, v povezavi s prvo prednostno izvedbo ventila, da se odvzame fluid iz posode. Tlak odprtine cevi 48 nad konico 58 porine vrh 60 konice skozi tesnilko 64. Istočasno se tesnilka 64 stisne. Kompresija se prilagodi z utori 68 tesnilke. Fluid se odvzame iz posode in brizgalka se odstrani od konice 58. Razbremenitev tlaka, apliciranega na tesnilko 64, dopusti, da se tesnilka 64 vrne v svojo prvotno konfiguracijo. Rebra 66 konice olajšujejo gibanje tesnilke 64.

Često so sestavine, skladiščene v posodah take, ki so ob nakupu lahko liofilizirane. Liofilizirane sestavine zahtevajo rekonstitucijo pred uporabo. Če zdravilo zahteva rekonstitucijo pred uporabo, se takrat v posodo lahko uvede sterilna voda, slanica ali drug fluid, preden se fluid izvleče. Dvopotna narava ventila to dopušča brez kakršnekoli posebne adaptacije. Potem ko se brizgalka odstrani, se adapterski ventil 50 avtomatsko hermetično zapre. Nato se

-20alikvoti lahko odstranijo iz posode z brizgalko ali podobnim. Lahko se uporabljajo alkohol ali druga kompatibilna sredstva za steriliziranje površine, da se pred vsako uporabo očistita rob 62 in tesnilka 64. Podobno prvi izvedbi ventila se dodatno pričakuje, da se lahko predvidi kapica, ki se med uporabami montira nad zgornjim robom 62 komore.

Adapterski ventil 50 se lahko priredi, da deluje kot adapter za zdravila za intravensko posodo. V tem primeru se adapterski ventil 50 namesti na posodo z zdravilom za intravensko dovajanje in pritrdi preko cevne naprave na intravensko napajanje. Potemtakem se adapterski ventil 50 lahko namesti v fluidni povezavi s konektorskim ventilom iz Fig. 1, da se olajša pretok zdravila iz steklenic za intravensko kapalno infuzijo.

Alternativna izvedba tesnilke, tesnilka 36a je prikazana na Fig. 9. Tesnilka 36a obsega kapico 92 tesnilke pri proksimalnem koncu le-te in rob 96 tesnilke pri distalnem koncu le-te. Čaši podobna krožna prirobnica 95 je pripravljena proksimalno kapici 92 tesnilke. Kapica 92 tesnilke in rob 96 tesnilke sta povezana s steno tesnilke, ki sestoji iz večjega števila krožnih (v angl. orig.: ringed) delov 94 stene, ki se raztegnejo in zložijo na način, podoben harmoniki. Med kompresijo tesnilke 36a se premer krožnih delov 94 stene razširi navzven v radialni smeri. Med krožnimi deli 94 in ohišjem so zračni žepi 13a (Fig. 10), med konico 24 in tesnilko 36a pa so zračni žepi 13b. Tesnilka 36a vsebuje votlino 98 distalno kapici 92 tesnilke in ležečo tik krožnih delov 94 stene. Tesnilka 36a deluje vzajemno s konico 26 (Fig. 2) in drugimi komponentami ventila na način, podoben tesnilki 36 iz Fig. 2.

Sklicujoč se na Fig. 10, se čaši podobna krožna prirobnica 95 lahko raztegne okoli zgornjega voda 20 in se drži na mestu s krožnim prstanom 97. To ustvari trampolinu podoben učinek, ki

-21podpira vračanje tesnilke 36a v dekomprimirano stanje po umaknitvi brizgalke (ni prikazano). Ta izvedba ima dve prednosti. Prvič, proksimalni konec ventila 10 se lahko očisti z alkoholom ali drugim sredstvom za dezinfekcijo brez prepuščanja sredstva za dezinfekcijo v ventil 10. Drugič pritrditev čaši podobne krožne prirobnice 95 k zgornjemu vodu 20 pri proksimalnem koncu le-te s krožnim prstanom 97, je ugodna za ponovljeno deformiranje in preoblikovanje tesnilke 36a.

Pri alternativni izvedbi tesnilke je tesnilka 36b prikazana v povezavi z ventilom 10 na Fig. 11. Tesnilka 3 6b je podobna tesnilki 36a, prikazani na Fig. 9 in 10, ker je tesnilka 36a sestavljena iz kapice 92 tesnilke, stranske stene, ki sestoji iz krožnih delov 94 stene in roba 96 tesnilke. Tesnilka 36a ima tudi navzven podaljšujoč se kolobar 99, ki je pod pravim kotom z ozirom na vzdolžno os ventila 10. Ta kolobar 99 se uporablja, da se pritrdi tesnilka 36b na zgornji vod 20. Prednostno je v zgornji vod 20 vstavljen krožni čep 20' zgornjega voda, da se ustvari tesno prileganje med pravokotnim kolobarjem 99, robom 101 v zgornjem vodu 20 in čepom 20'. Kolobar 99 pomaga pri preoblikovanju tesnilke 36b, da obda konico 26 po umaknitvi brizgalke (ni prikazano).

Kot je prikazano na Fig. 12, se tako čaši podobna krožna prirobnica 95 kakor kolobar 99 lahko uporabljata v zvezi z ventilom 10, da se pripravi tesnilka 36c. Ta tesnilka 36c zagotavlja hitro preoblikovanje po umaknitvi brizgalke (ni prikazano) in uresniči prednosti tako tesnilke 36a kakor 36b.

Druga alternativna izvedba tesnilke, tesnilka 36d, je prikazana na Fig. 13. Pri tej izvedbi sestoji tesnilka 36d iz kapice 92 tesnilke, roba 96 tesnilke in stranske stene 150, ki sestoji iz okroglih obročev (v angl. orig.: circular tire) 100, zloženih v vrstah eden na vrhu sosednega spodnjega obroča z večjim premerom. Okrogli obroči 100 so prednostno trdni

-22preko vsega premera njihovega preseka. Ti okrogli obroči 100 se bodo deformirali in preoblikovali po kompresiji oziroma dekompresiji tesnilke 36d, s tem odkrivajoč ali pokrivajoč konico (ni prikazano), kot bi utegnil biti primer.

Kot je omenjeno zgoraj, ima tesnilka 36d v kapici 92 prednostno predhodno vrezano režo 11, ki leži vzdolž longitudinalne osi ventila 10. Kapica 92 tesnilke ima edinstveno konfiguracijo, ki zagotavlja, da se reža 11 zapre in je po umaknitvi brizgalke (ni prikazano) in preoblikovanju tesnilke 36d hermetično zaprta. Vključuje razširjen notranji del 200, ki reagira na tlak, ki je združen v celoto s kapico 92 tesnilke. Med proksimalnim koncem stranske stene 150 in delom 200 je krožen prostor 102, ki je napolnjen s fluidom v votlini 98. Ta fluid je pod tlakom, na primer krvnim tlakom pacienta, na katerega je ventil 10 priklopljen. Sklicujoč se na Fig. 14, teče fluid, na primer pacientova kri, skozi odprtine 34 v konico 26, napolnjujoč votlino 102. Ta fluid pritiska proti zunanji strani dela 200, zapirajoč režo 11, ko se tesnilka dekomprimira, kot je prikazano na Fig. 14 in 19. Tlak tega fluida ustvarja visoko-tlačno zatesnitev, ki fluidu preprečuje uhajanje iz ventila 10 skozi režo 11. Na koncu dela 200 se nahaja polcilindrični natezalni obroč 104 krožne prirobnice, ki ugodno podaljšuje uporabno življenjsko dobo tesnilke 36d.

Prednostno je natezalni obroč 104 združen v celoto z delom 200 vzdolž perimetra notranje površine dela 200, rahla, skledici podobna vdrtina 204 pa je v zunanji površini tesnilke. Element, ki reagira na tlak, zapre v dekomprimiranem stanju kakršnokoli odprtino v tesnilki 36d, da zagotovi v bistvu fluidno tesno zatesnitev, medtem ko je v dekomprimiranem stanju. Element 200, ki reagira na tlak, omogoča ventilu, da vzdržuje fluidno tesno zatesnitev celo pri zelo visokih tlakih, na katere se včasih naleti pri medicinskih aplikacijah, posebno, če je ventil 10 priključen na pacientovo arteri-23jo. Sredina dela 200 in krožni prostor 102 sta koaksialna z vstopno potjo lla proti odprtini 11. Fluid, dan pod tlak, napolni krožni prostor 102, da se aplicira tlak, ki stisne del 200, ki tesno zapre vstopno pot lla proti odprtini 11. V prednostni izvedbi ventila je razdalja od vstopne poti lla do proksimalnega konca kapice 92 tesnilke od .500 do .075 cole in bolj prednostno približno .100 cole.

Kot je najbolje ponazorjeno na Fig. 22, je vrh 32 konstruiran tako, da se prepreči natezanje tesnilke. Vrh 32 ima tri fasete 210, 212 in 214, ki so povezane druga z drugo vzdolž ločilnih linij a, b, in c. Ta povezava faset 210, 212 in 214 je često nepravilna in bo natezala tesnilko 36d. To se prepreči z ločilnimi linijami a, b in c ali povezavami, ki so razmeščene v vdolbinah 220, 222 in 224, individualno, da se zagotovijo skrite ločilne linije.

Druga alternativna izvedba ventila 10, ki uporablja tesnilko 36d, je prikazana na Fig. 8 in Fig. 19 do 21. Pri tej izvedbi je notranja stena 160 zgornjega konca voda 20 opremljena s vsaj eno radialno vdolbino 107 in prednostno z večjim številom vdolbin 107. Vdolbine 107 so podaljšane in običajno razmeščene paralelno na vzdolžno os ventila 10 v simetrični, zvezdi podobni konfiguraciji. Vsaka vdolbina ima nasprotne stranske robove 162, ki primejo tesnilko 36d po stisnjenju tesnilke 36d. Vdolbine zagotavljajo prostor, v katerega se tesnilka 36d razširi po kompresiji.

Druga prednostna izvedba tesnilke 36h je prikazana na Fig. 23 do 25 in 27. Pri tej izvedbi obsega tesnilka 36h kapico 92 tesnilke, ki ima skledici podobno vdrtino 204 (Fig. 23) . Tesnilka 36h vsebuje režo 11, ki ima vdrtino 204, ležečo tik proksimalnega konca in distalni konec lla pri distalnem koncu kapice 92 tesnilke. Sklicujoč se na Fig. 23, so predvideni okrogli obroči 100, podobni onim na Fig. 13. Tesnilka 36h ima notranjo votlino 98. Nadalje ima tesnilka 36h prednostno rob

-2496 tesnilke, kot je obravnavano bolj podrobno zgoraj.

Kot je najbolje prikazano na Fig. 8, je stena 181 proksimalnega konca zgornjega voda 20 koničasta navznoter pod istim kotom kot konica 48 brizgalke 46. V skladu s standardi ANSI je oženje 0.006 cole na linearno colo. Stena 182 konice 48 brizgalke pritiska proti steni 181, ko konica zdrsi v odprtino 25a, da potisne tesnilko 36d navznoter, stiskajoč jo in vsiljujoč, da vrh 32 konice 36 vstopi v režo 11. Tesnilka 36d se po kompresiji razširi, da v bistvu popolnoma zapolni zgornje dele vdolbin 107. Nekateri deli tesnilke 36d so zagozdeni med robovi 162, drugi deli pa napolnijo vdolbine 107. Ko tekočina teče skozi konico 48 skozi odprtine 34, se zrak v konici 48 iz konice 48 izžene in prežene iz ventila 10 med stenama 181 in 182. Skozi ventil 10 se potemtakem dovede pacientu v bistvu celotna predpisana doza. Fluid teče skozi prehodne odprtine 34, vendar ne uhaja niti med tesnilko 36d in steno 181 niti med sosednjima stenama 181 in 182.

Fig. 15, 16, 17 in 18 prikazujejo izvedbe tesnilke, namreč tesnilko 36e, tesnilko 36f in tesnilko 36g, ki so v bistvu enake kot tesnilke 36a (Fig. 10), tesnilka 36b (Fig. 11) in tesnilka 36c (Fig. 12), izvzemši stransko steno 150, ki uporablja okrogle obroče 100, uporabljene namesto dela 94 stene harmonike.

Druge komponente ventila delujejo medsebojno z različnimi izvedbami tesnilke na način, podoben njihovemu medsebojnemu delovanju s tesnilko 36 iz Fig. 2. Prednostno je, da se kapice 40 ali 92 tesnike pred uporabo ventila 10 prebodejo centralno z jekleno iglo v aksialni smeri, predhodno vrezujoč tesnilko, da se pripravi reža 11, da bi se dopustila bolj hitra dekompresija in preoblikovanje tesnilke po prebodenju s konico 26. Ugodno so tesnilke oblikovane iz materiala, ki se lahko ponovljivo ponovno hermetično zapre in preprečuje fluidu pretakanje okoli materiala tesnilke. Tesnilka 36 naj bi tudi

-25bila sposobna, da se po potisnjen ju navzdol, vrne nato v normalni položaj, da ventil ponovno hermetično zapre. Material, ki je preveč mehak, ne bo ponovno uspešno hermetično zaprl; vseeno ne bo sposoben vrniti se v normalni položaj po odpiranju ventila. Material, ki je preveč trd, bo zagotovil dovolj vzmetne sile; vendar ne bo učinkovito hermetično zaprl. Potemtakem se v prednostni izvedbi tesnilka oblikuje iz nekega silikona, ki ima trdoto v območju od 30-70 enot durometra po Shoru (v angl. orig.: Shore durometer units) in bolj prednostno v območju 40-50 enot durometra po Shoru. Trpežen silikonski polimer v prednostnem območju trdote je na razpolago pri Wacker Silicone Corp. of Adrian, Michigan. Pri nekaterih izvedbah ventila je zaželeno, da se tesnilki 36 zagotovi dodatna spolzkost, da se ji omogoči, da se vrne v normalni položaj in bolj učinkovito ponovno hermetično zapre. Dow Chemical Co. proizvaja silikonski pripravek z vgrajenim silikonskim oljem, da se zagotovi dodatna spolzkost.

Na splošno se zapiranje ventila 10 ne zagotovlja s stransko steno tesnilke 36, ki takoj pokrije prehodne odprtine 34, ampak s kapico 40 tesnilke ali kapico 92 tesnilke, ki napolne proksimalni konec votline 98 in odprtino 25a. Potemtakem sta kapici 40 in 92 tesnilke dovolj debeli, da učinkovito ponovno hermetično zapreta odprtino 25a po zaprtju ventila. Vendar naj bi bili kapici 40 in 92 tesnilke tudi dovolj tenki, da se omogoči, da se le-ti brez težav vrneta v zaprto pozicijo. Prednostno je debelina kapic 40 in 92 v območju med 0.075 in .500 cole in bolj prednostno bi lahko bila okoli .100 cole.

Ventil se lahko pripravi v sterilni in odstranijivi obliki tako, da se potem, ko je njegova uporaba v dani instalaciji izčrpana, naprava zavrže. Vendar se, kot je opisano zgoraj, lahko v vsaki dani instalaciji ventil uporablja ponovno mnogokrat. Ker ventil ne uporablja igel, je malo možnosti, da bi naprava nenamerno povzročila prebod kože. Zato se obidejo posebni previdnostni ukrepi, zahtevani za manipuliranje in

-26odstranjevanje igel. Iz podrobnega opisa, pripravljenega tu notri, bo jasno, da ventil lahko zagotovi eliminiranje skoraj vseh igel, uporabljanih v medicinskem okolju. Z uporabo zgoraj opisanega ventila se koristno eliminira potreba po vseh iglah, razen onih, ki se direktno namestijo v pacienta.

Ventil 10 se uporablja, da se zagotovi zaprt sistem za dostop do pacienta, za prenašanje vnaprej določene količine zdravila iz oddaljenega vira do pacienta. Ventil 10 se z distalnim koncem priključi na pacienta, na primer v veno ali arterijo v fluidni povezavi z ventilom. Kri napolni ventil, vendar tesnilka 36d, na primer, preprečuje, da bi kaj krvi uhajalo iz ventila. Konec za dovajanje ali konica 48 medicinskega sredstva se vtakne v ventil, kot je prikazano na Fig. 8, potiskajoč konico 48 proti tesnilki, da se tesnilka stisne dovolj, da vrhu 32 konice 24 dopusti prebosti tesnilko in vstopiti v omenjeni konec za dovajanje. Vnaprej določena količina zdravila se zdaj lahko v njeni celoti prenese skozi konico 48 v ventil 10 in v pacienta. Od takrat konica 48 in tesnilka 36d sodelujeta na tak način, da se vrh 32 koničastega elementa 24 po prebodenju tesnilke dotika tesnilke, da se prepreči tvorba kakršnegakoli mrtvega prostora v vmesni površini med konico 48 in površino tesnilke 40b. Doseže se prenos v bistvu celotne vnaprej določene količine zdravila iz brizgalke 46 do pacienta direktno skozi ventil 10, tako da se v bistvu nič od omenjene vnaprej določene količine ne nabere v kakršnemkoli mrtvem prostoru v ventilu. Po umaknitvi konice 48 iz ventila 10 se tesnilka 36d vrne v dekomprimirano stanje, da zapre ventil in vzdržuje fluidno tesno zatesnitev, medtem ko je v omenjenem dekomprimiranem stanju, celo pri visokih tlakih in po večkratnih uporabah,

Druga alternativna izvedba tesnilke, tesnilka 36h, je prikazana na Fig. 23. Pri tej izvedbi je tesnilka 36h podobna tesnilki 36d in sestoji iz kapice 92 tesnilke, roba 96 tesnilke in stranske stene 150, ki sestoji iz okroglih obročev

-2.Ί100, zloženih v serijah eden na vrhu sosednega spodnjega obroča z večjim premerom. Stranska stena 150 definira votlino 98. Okrogli obroči 100 so prednostno trdni preko vsega premera njihovega preseka. Ti okrogli obroči se bodo deformirali oziroma preoblikovali po kompresiji oz. dekompresiji tesnilke 36h, s tem odkrivajoč ali pokrivajoč konico (ni prikazano), kot bi utegnil biti primer.

Tesnilka 36h ima tudi predhodno vrezano režo 11 v kapici 92 tesnilke, ki leži vzdolž vzdolžne osi tesnilke 36h. Reža 11 ostane zaprta, ko je tesnilka 36h v dekomprimiranem stanju. Kot je razloženo prej, omogoča predhodno vrezanje tesnilke, da se pripravi reža 11, bolj hitro dekompresijo in preoblikovanje tesnilke po prebodenju s konico. V nasprotju s tesnilko 36d, pa je kapica 92 tesnilke tesnilke 36 v bistvu trdna, ne da bi imela kakršnegakoli dela, ki bi reagiral na tlak, kot je uporabljen pri kapici 92 tesnilke za tesnilko 36d.

Alternativna izvedba predloženega izuma, ki uporablja tesnilko 36h, je prikazana na Fig. 24. Konica 26a, ki se nahaja v votlini 98 in ima proksimalni konec z vrhom 32, vstavljenim v kapici 92 tesnilke, je prikazana, da je bolj cevasta in manj stožčasto konična kot konica 26, prikazana pri drugih izvedbah. Nadalje je vrh 32 konice 26a top, zaokrožen zaključek, v nasprotju s šilastim vrhom konice 26. Ker je zaključek zaokrožen, kapica tesnilke ni podvržena kvarjenju zaradi natezanja z vrhom 32 konice. Tako natezalni obroč za tesnilko, kot je prikazano na Fig. 14, na primer, za to izvedbo ni potreben.

Druga značilnost te izvedbe je namestitev konice 26a proti tesnilki 36h, ko je tesnilka 36h v dekomprimiranem stanju. V tem stanju je zaokrožen vrh 32 konice 36h nameščen tako, da je vstavljen v vhodni poti Ila reže, medtem ko reža 11 ostane zaprta za kakršenkoli tok fluida. Fig. 24 prikazuje celoten

-28zaokrožen vrh 32 v kontaktu z distalnim koncem kapice 92 tesnilke. Poleg tega je okrogli obroč stranske stene, ki je najbližji proksimalnemu koncu tesnilke, obroč lOOa, v stiku s stransko steno konice 26a. Zaželeno je, da je vsaj naslednji najbližji distalni okrogli obroč, obroč 100b, tudi v kontaktu s konico 26a, najbližjo prehodni odprtini 34. To, da je veliko število obročev v stiku s konico 26a, proksimalno prehodni odprtini 34, preprečuje fluidu izginjanje iz votline 98 skozi proksimalni konec ventila 10. Brez take konstrukcije bi fluid uhajal skozi prehodno odprtino 34, s tem aplicirajoč dovolj tlaka fluida na režo 11, da bi režo 11 prisilil, da se odpre, medtem ko je tesnilka še v dekomprimiranem stanju. Prehodna odprtina 34 naj bi bila distalna obročem lOOa, lOOb, ki so v stiku s konico 26a, tako da fluid, ki gre skozi prehodne odprtine 34 ne bo apliciral tlaka na režo 11 in bo namesto tega blokiran z okroglima obročema lOOa in lOOb, ustvarjajočima zatesnitev med konico 26a in tesnilko 36h.

Med medicinskimi aplikacijami, na primer, ko se ventil 10 priključi na pacientovo arterijo, teče pacientova kri skozi odprtine 34 v konici 26a, napolnjujoč področje v votlini 98, distalni drugemu obroču lOOb. Ker fluid, ki ostaja med prvima dvema obročema, lOOa in lOOb in med kapico 92 tesnilke in obročem lOOa, predstavlja zelo majhen volumen, fluid ne more izvajati dovolj tlaka proti kapici tesnilke, da bi odprl režo

11. Predhodno vrezana kapica 92 tesnilke je konstruirana tako, da ostane zaprta do tlaka fluida 20 psi. Zato krvni tlak ne bo odprl ventila 10.

Po povezavi distalnega konca ventila 10 s pacientovo arterijo, vendar ko kri potisne navzgor proti tesnilki 36h, bi fluid lahko prisilil kapico 92 tesnilke, da se premakne proksimalno, s tem tudi potiskajoč obroče 100 stranske stene v proksimalni smeri. Ta tlak bi lahko omogočil krvi, da teče mimo obročev lOOa in lOOb in da daje tlak na režo 11. Vendar se zaradi povečanega tlaka fluida obroči, neposredno distalni prvemu in

-29drugemu obroču 100a in lOOb, premaknejo proksimalno in pridejo v stik s konico 26a, da zavzamejo prvotne položaje obročev lOOa in lOOb tako, da se zagotovi, da je v stiku s konico 26a vedno veliko število obročev. Ker so obroči 100 stranske stene tesnilke 36h konstruirani tako, da se usločijo od proksimalnega proti distalnemu koncu, obroči neposredno distalni obročem lOOa in lOOb lahko niso v stiku s konico 26a, ko so v njihovi prvotni poziciji. Vendar, kot bodo razumeli strokovnjaki, če fluid teče skozi konico 26a, prehodno odprtino 34 in v votlino 98 tesnilke 36h, vsiljujoč tesnilki 36h, da se premakne v proksimalni smeri, se bodo obroči, distalni prvemu obroču lOOa in drugemu obroču lOOb, tudi premaknili v proksimalni smeri in prišli v stik s konico 26a, proksimalno prehodni odprtini 34, ojačujoč zatesnitev med konico 26a in tesnilko 36h. To je, ko se fluid ne zadržuje v votlini 98 ventila 10, sta v stiku s konico 26a samo prvi obroč lOOa in drugi obroč lOOb. Vendar, brž ko je fluid uveden v votlino 98 ventila 10, se tesnilka 36h lahko premakne v proksimalni smeri. Če se to zgodi, so obroči direktno distalni drugemu obroču lOOb v stiku s tesnilko 26a poleg prvega obroča lOOa in drugega obroča lOOb, ojačujoč zatesnitev med tesnilko 36h in konico 26a in preprečujoč fluidu potovanje skozi konico 26a, skozi prehodno odprtino 34 v votlino 98 in mimo obročev 100, da bi izvajal tlak na režo 11 v kapici 92 tesnilke 36h.

Alternativna izvedba ohišja, ohišje 12a, je prikazana na Fig. 25. V tem delnem prerezu je ohišje 12a podobno ohišju 12, z izjemo utorov 303, 304, ki sta predvidena vzdolž vzdolžne osi notranje stene zgornjega voda 20. Utora 303, 304 sta predvidena kot prostora za iztekanje fiuida, da se zagotovi, da med kapico 92 tesnilke in notranjo steno 305 zgornjega voda ni zagotovljena popolna zatesnitev. Utora 303, 304 prednostno tečeta od proksimalnega konca zgornjega voda 20 distalno mimo dela zgornjega voda 20 v stiku s kapico 92 tesnilke. Kot je najbolje predstavljeno na Fig. 28, se utor 303 prednostno

-30razteza od proksimalnega konca zgornjega voda 20 ohišja 12a distalno do proksimalnega konca radialnih vdolbin 107.

Priprava prostorov za iztekanje fluidov zagotavlja ugodnost omogočanja kateremukoli fluidu, ki se nahaja v prostoru med tesnilko 36h in zgornjim vodom 20, da gre ven iz ohišja po kompresiji tesnilke 36h. Sklicujoč se na Fig. 25, lahko med rutinsko uporabo ventila 10 pri prenašanju fluida, fluid pronica v del ohišja 12a med tesnilko 36h in stenami 305 zgornjega voda 20. Če je to področje napolnjeno s fluidom in se kapica 92 tesnilke stisne distalno z medicinskim sredstvom (ni prikazano), bi uporabnik lahko naletel na težavo pri siljenju kapice 92 tesnilke distalno mimo prehodne odprtine 34 konice 26a, ker obroči 100 stranske stene nimajo več nikakršnega prostora v zgornjem vodu 20, da bi se stisnili, zaradi prisotnosti fluida. Nezaželeno je zahtevati, da uporabnik aplicira dodatno silo, da stisne tesnilko, ker bi uporabnik pogosto lahko zaobrnil medicinsko sredstvo navzdol na tesnilko, vodeč do kvarjenja tesnilke in eventualnega trganja. Poleg tega bi fluid med tesnilko 36h in notranjo steno 305 zgornjega voda 20 ohišja 12a lahko preprečil, da bi se tesnilka 36h stisnila distalno prehodni odprtini 34 konice 26a. Kot posledica ventil 10 ne bi deloval pravilno.

S predvidenjem utorov 303, 304 kot prostorov za iztekanje fluida, lahko fluid, prisoten med tesnilko 36h in notranjo steno 305 zgornjega voda 20 ohišja 12a, teče po kompresiji tesnilke 36h z medicinskim sredstvom (ni prikazano) proksimalno skozi utora 303, 304. Ko se fluid izžene iz ventila 10 skozi utora 303, 304 na proksimalnem koncu ohišja 12a, se tesnilka 36h lahko stisne normalno brez uporabe prekomerne sile uporabnika ventila 10.

Fig. 26a je pogled od zgoraj ventila, prikazanega na Fig. 25.

Utora 303, 304 sta prikazana v zgornjem vodu 20 ohišja 12a ventila 10. Ko se tesnilka 36h stisne distalno z medicinskim

-31sredstvom (ni prikazano), je pomembno, da se tesnilka 36h ne razširi v utora 303, 304, s tem preprečujoč tok fluida skozi.

Druga alternativna izvedba ohišja, ohišje 12b, je prikazana na Fig. 29. Ohišje 12b uporablja kot prostor za iztekanje fluida kanal 307, ki je v bistvu pravokoten na vzdolžno os ventila 10. Kanal 307 je izvrtina, ki poteka transverzalno skozi bok stene zgornjega voda 20 in je nameščen distalno katerimkoli navojem Luer 309 za pričvrstitev ali drugim mehanizmom za pričvrstitev, ki bi lahko obkroževali zgornji vod 20 blizu njegovega proksimalnega konca. Podobno utorom 303, 304, zagotavlja kanal 307 prehod za fluid znotraj področja med tesnilko 36 in notranjo steno 305 zgornjega voda 20, da izstopa, ko se obroči 100 stranske stene stisnejo in ekspandirajo v radialne vdolbine 107. Ker za fluid obstoji pot, da izstopa iz tega področja, uporabniku ni treba uporabiti prekomerne sile pri potiskanju medicinskega sredstva (ni prikazano) distalno v ventil 10.

Fig. 26b je pogled od zgoraj ventila 10, prikazanega na Fig. 29. Kanal 307 je prikazan črtkano in je prednostno lociran na zgornjem vodu 20 ohišja 12b ventila 10. Po kompresiji tesnilke 3 6h z medicinskim sredstvom (ni prikazano) , se fluid med zgornjim vodom 20 in tesnilko 36h izžene iz ventila 10 skozi kanal 307 in iz stranske stene zgornjega voda 20. Kanal 307 se potemtakem lahko razlikuje od utora s svojim izgonom fluida raje skozi stransko steno, kot skozi proksimalni konec ohišja 12a, kot pri utoru 303.

Kot bodo zlahka razumeli strokovnjaki, sta kanal in utor lahko vključena v kombinaciji, da pomagata pri izganjanju fluida iz ventila po kompresiji tesnilke z medicinskim sredstvom. Na primer, po kompresiji tesnilke bi fluid lahko tekel skozi utor proksimalno in potem skozi kanal v povezavi z utorom. Kanal bi se lahko nahajal distalno proksimalnemu koncu ventila. Poleg tega se lahko uporablja en sam utor ali kanal, ali so v ventil

-32v smislu predloženega izuma lahko vključeni multipli utori ali kanali, kot bodo zlahka razumeli strokovnjaki.

Odsotnost kanala ali utora, kot se obravnava zgoraj, ima lahko za posledico kvarjenje tesnilke 36 in preprečuje kapici 92 tesnilke, da bi se potisnila popolnoma pod prehodno odprtino 34. Če prehodna odprtina ni popolnoma odprta, pacient ne bo mogel sprejemati konstantne hitrosti toka zdravila. V nekaterih situacijah je dovajanje točne količine zdravila z vnaprej določeno hitrostjo lahko kritično za zdravljenje in zato mora biti prehodna odprtina 34 za prehod zdravila iz medicinskega sredstva popolnoma odprta. Utor ali kanal zagotavlja, da se kapica tesnilke lahko potisne distalno prehodni odprtini in da se tesnilka lahko stisne brez kakršnekoli prekomerne sile, ki bi lahko tesnilki povzročila poškodbo.

Za ICU MEDICAL, INC. [US/US]

951 Calle Amanecer, San elemente CA 92673 (ZDA) :

Claims (9)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Medicinski ventil, ki obsega:

   telo, ki vsebuje konstrukcijo stene, definirajočo notranjo votlino, ki ima notranjo stran in zunanjo stran, pri čemer ima omenjeno telo tudi proksimalni konec in distalni konec, pri čemer ima omenjeni proksimalni konec dovolj veliko odprtino, da sprejme vrh konca za dovajanje nekega medicinskega sredstva, ki prenaša fluid skozi omenjeni konec za dovajanje, pri čemer ima omenjeno telo v omenjeni konstrukciji stene prostor za iztekanje fluida;

   konico, ki ima vrh, vsaj eno odprtino, nameščeno pri omenjenem vrhu ali blizu njega, in prehod v povezavi z odprtino, ki dopušča fluidu, da teče skozi omenjeno konico; in prožno tesnilko v omenjeni votlini, ki obdaja omenjeno konico, pri čemer je omenjena tesnilka prilagojena, da se po vstavljanju vrha medicinskega sredstva v omenjeno odprtino premakne v komprimirano stanje, pri čemer je omenjena tesnilka dovolj prožna, da se po odstranitvi vrha medicinskega sredstva iz omenjene odprtine vrne v dekomprimirano stanje, pri čemer vsaj del omenjene tesnilke oprime omenjeno steno omenjenega telesa, kjer se omenjeni prostor za iztekanje fluida razprostira mimo omenjenega dela omenjene tesnilke, oprijemajoče omenjeno telo in je v fluidni povezavi z zunanjo stranjo omenjene votline, ko je omenjena tesnilka v omenjenem komprimiranem stanju.
2. 2. Medicinski ventil iz zahtevka 1, označen s tem, da omenjeni prostor za iztekanje fluida obsega vsaj en utor.
3. 3. Medicinski ventil iz zahtevka 2, označen s tem, da se omenjeni utor nahaja v omenjeni konstrukciji stene omenjenega telesa in se konča pri proksimalnem koncu omenjenega telesa.
4. 4. Medicinski ventil iz zahtevka 1, označen s tem, da omenjeni prostor za iztekanje fluida obsega kanal skozi

   -34omenjeno telo, pri čemer se omenjeni kanal nahaja distalno omenjeni odprtini v proksimalnem koncu omenjenega telesa.
5. 5. Postopek prenašanja prvega fluida skozi medicinski ventil, pri čemer omenjeni ventil obsega telo z notranjo votlino, ki ima notranjo stran in zunanjo stran, pri čemer ima omenjena votlina tudi proksimalni konec in distalni konec, pri čemer ima omenjeni proksimalni konec dovolj veliko odprtino, da sprejme konec za dovajanje nekega medicinskega sredstva, ki prenaša fluid skozi omenjeni konec za dovajanje, in tesnilko znotraj votline omenjenega telesa, pri čemer ima omenjena tesnilka del, ki oprime omenjeno steno omenjenega telesa, pri čemer omenjeni ventil vsebuje drugi fluid v omenjeni votlini med omenjeno tesnilko in omenjenim telesom, pri čemer omenjeni postopek obsega stopnje:

   a. vstavljanje vrha nekega medicinskega sredstva v odprtino v proksimalnem koncu omenjenega telesa;

   b. komprimiranje omenjene tesnilke v distalni smeri z apliciranjem sile na medicinsko sredstvo;

   c. izganjanje omenjenega drugega fluida iz omenjene votline omenjenega telesa proti točki izven omenjene votline skozi prostor za iztekanje fluida, vsebovan v omenjenem telesu omenjenega ventila; in

   d. prenašanje omenjenega prvega fluida skozi omenjeni medicinski ventil.
6. 6. Postopek iz zahtevka 5, označen s tem, da stopnja (c) obsega izganjanje omenjenega drugega fluida skozi utor v omenjeni konstrukciji stene omenjenega telesa.
7. 7. Postopek iz zahtevka 6, označen s tem, da se omenjeni utor razširja distalno od proksimalnega konca omenjenega telesa.
8. 8. Postopek iz zahtevka 5, označen s tem, da stopnja (c) obsega izganjanje omenjenega drugega fluida skozi kanal v

   -35omenjeni konstrukciji stene omenjenega telesa.
9. 9. Postopek iz zahtevka 8, označen s tem, da je omenjeni kanal nameščen distalno proksimalnemu koncu omenjenega telesa.