SI9420071A - Thermostat top part for radiator valves - Google Patents

Description

TERMOSTATSKI VRHNJI DEL ZA VENTILE ZA RADIATORJE

Predmet izuma je termostatski vrhnji del za ventile za radiatorje, ki se s pomočjo adapterja lahko uporabi vsaj za dva tipa ventilnega okrova in ima pritrdilno sredstvo za svojo montažo na ventilni okrov in steblo ventila, ki se da v smeri osi prilagajati s temperaturno odvisnim delovnim elementom za odmik vzvoda v ventilnem okrovu, obremenjenem z vzmetjo za vračanje.

Termostatske ventile za radiatorje sestavljata ventilni okrov in termostatski vrhnji del, ki je montiran neposredno na ventilni okrov s pomočjo primernega pritrdilnega sredstva. Vrhnji del obsega delovni element, napolnjen s temperaturno odvisno raztezno snovjo; delovni element uporablja steblo ventila za prilagajanje vzvoda, molečega iz ventilnega ohišja, in potemtakem zapornega telesa ventila. Primerne raztezne snovi so trdni, pasti in tekočini podobni raztezni mediji ali celo polnilo v obliki pare ali tekočine in pare v povezavi z vzmetjo za idealno točko. Ker se vrhnji del natančno ujema z ventilnim okrovom, lahko umeritev idealne vrednosti vrhnjega dela izvedejo v tovarni.

Termostatski vrhnji del take vrste, kot je omenjena v uvodu, je tudi poznan in se prilega enemu tipu ventilnega okrova in se da prilagoditi še drugemu tipu ventilnega okrova s pomočjo adapterja, ki je razporejen med pritrdilnim sredstvom vrhnjega dela in ventilnim okrovom. Adapter je dodatek, ki se zlahka izgubi. Poslabšuje tudi trdnost zveze med vrhnjim delom in ventilnim okrovom.

Po DE-AS 22 20 340 je prijavitelj 1. 1972 predlagal termostatski vrhnji del, pri katerem je bil prečno odmakljiv zasunek razporejen med steblo ventila vrhnjega dela in vzvodom ventilnega okrova. Z uporabo zasunka se je lahko efektivna dolžina stebla ventila spremenila za vnaprej določeno vrednost. Na ta način se je nastavitev idealne točke za vnaprej določeno vrednost lahko izvedla hitreje in enostavneje kot pri uporabi običajne metode nastavitve idealne točke s pomočjo vrtljivega gumba. Ta vrhnji del je imel pritrdilno sredstvo prilagojeno specialno ventilnemu okrovu in je bil primeren le za to vrsto ventilnega okrova.

Naloga izuma je, da da termostatski vrhnji del tiste vrste, ki je opisana v uvodu in ki se lahko uporabi v kombinaciji z vsaj dvema različnima tipoma ventilnega okrova ter nanj ne vplivajo težave, ki so se prvotno pojavljale pri uporabi adapterja.

Ta problem je rešen po izumu s tem, da je pritrdilno sredstvo konstruirano za neposredno montažo vrhnjega dela na različne tipe ventilnega okrova, od katerih obstajata vsaj dva, adapter pa tvorita dva dela stebla, ki sta relativno odmakljiva eden od drugega in kot rezultat spremenita efektivno dolžino stebla ventila.

Izum temelji na ugotovitvi, da kadarkoli je pritrdilno sredstvo primerno za neposredno zvezo z vsaj dvema različnima tipoma ventilnega okrova, je funkcija adapterja samo ta, da prilagaja efektivno dolžino stebla ventila, da bi bil vrhnji del primeren za rabo z dvema ali več različnimi tipi ventilnega okrova. Takšen adapter je lahko sorazmerno majhen in zaprt znotraj vrhnjega dela. Stalno lahko ostane na svojem mestu in se vrine na pot prenosa sile vsakokrat, ko se uporabi vrhnji del. To zagotavlja veliko varnost pred izgubo. Za adapter sploh ni potrebno, da se z zunanje strani vidi. Neposredna montaža vrhnjega dela zagotavlja izredno trdno zvezo z ventilnim okrovom. Zahtevo, da morajo biti pritrdilna sredstva primerna vsaj za dva tipa ventilnega okrova, lahko najenostavneje izpolnimo, če imajo ta, kar je pogosto običajno, zunanji navoj enakega premera za privojno matico, s katero zaključna ploskev ventilnega okrova drži podstavek termostatskega vrhnjega dela. Razlike v dimenziji tipov ventilnega okrova so potem pravzaprav v mehanizmu delovanja. Pritrdilno sredstvo je lahko alternativno pritrjeno v smeri osi ali radialno na različne načine in deluje s pritrdilnimi ploskvami na ventilni okrov, za katere pa ni treba, da so pri različnih tipih identične.

Sprememba dolžine, vnaprej določena z nastavitvijo delov stebla, je prednostno tako dimenzionirana, da umeritev idealne točke vrhnjega dela velja za oba tipa ventilnega okrova. Na ta način lahko vrhnje dele umerijo še v tovarni. Ta umeritev ostane enaka za vse tipe ventilnega okrova, ki jih je moč povezati z vrhnjim delom.

Priporočljivo je, da ima en del stebla v smeri osi zamaknjene delovne površine, povezane eno z drugo z vodilom, katerega površine, kot rezultat relativnega odmika, se selektivno ujamejo s povezovalno površino drugega dela stebla. Želeno spremembo efektivne dolžine stebla ventila dosežemo s skupnim delovanjem delovnih površin in povezovalne površine.

Delovne in povezovalne površine so razporejene zlasti na zaključnih ploskvah obeh delov stebla. Takšne dele stebla lahko izdelamo v sorazmerno majhnih dimenzijah.

V prednostni izvedbi tvorijo delovne površine vsaj dva, prednostno pa štirje izseki kroga. Želeno spremembo efektivne dolžine stebla ventila dosežemo z relativnim vrtenjem za 1Θ0 ° ali 90 °.

Alternativno tvorijo delovne površine dvignjeni deli in/ali utori v ravni površini.

Delovne površine so zlasti ugodno razporejene simetrično okrog točke simetrije. Rezultat le-tega je, da se delovne sile prenašajo simetrično, zato se ne pojavijo nobeni nezaželeni prekucni momenti.

Ugodno je tudi, da ima en del stebla podaljšek v obliki obojke in da je drugi del stebla valj, razporejen v obojko. Valj vodimo v obojko. Oba dela zavzameta zelo malo prostora.

Zlasti lahko dela stebla zavarujemo pred izpadanjem. Ta varnostni ukrep daje stoodstotno garancijo, da se adapter ne bo izgubil.

Pri enem delu stebla lahko to dosežemo s tem, da ima obojka na zunanji strani vsaj en naperek, ki se ujame v aksialno vodilo (žleb ali režo) na podstavku vrhnjega dela, aksialno vodilo pa je vsaj na eni strani omejeno.

E,

Pri drugem delu je vedno priporočljivo, da ima valj na zunanji strani vsaj en naperek, ki se ujame v aksialno režo v obojki, aksialna reža pa je vsaj na eni strani omejena.

Nadalje je prednost za aksialno vodilo ali aksialno režo, če sta na eni strani omejena z nastavkom, ki je prožno odmakljiv z nagnjeno površino na naperku. Takšna naprava se zlahka sestavi in potem varno drži vse dele na njihovem mestu.

Pri nadaljnjem razvoju izuma lahko končne položaje relativnega rotacijskega gibanja fiksiramo z zatiki in/ali blokirnimi telesi. Nastavitev želenega položaja adapterja je zato enostavna in popolnoma varna. Poleg tega lahko dosežemo slišno ujetje.

V tej zvezi je priporočljivo, da ima obojka dve aksialni reži, zamaknjeni v periferni smeri, v katero se naperek na valju ujame selektivno, in da je del obojke med aksialnima režama prožno odmakljiv z naperkom. Naperek se zato ujame v eno od dveh aksialnih rež in je tam varno pritrjen.

Pri prednostni izvedbi je poskrbljeno, da je del stebla v vrhnjem delu zavarovan proti vrtenju in da ima drugi del stebla ujemalno ploskev za uporabo vrtilnega momenta. Na ta način lahko adapter zlahka prilagodimo.

Konstrukcijsko to dosežemo zlasti s tem, da je obojka zavarovana pred vrtenjem in da ima valj na svoji prosti zaključni ploskvi prečno režo za ujetje orodja, npr. izvijača. Celoten premer proste zaključne ploskve je na razpolago za namestitev orodja. Celo majhne adapterje se da zlahka prilagoditi z uporabo te metode.

Dela stebla imata koristno označitev, ki kaže njun relativni položaj. Takšno označitev lahko predstavlja puščica na enem delu stebla in oznaka na drugem delu stebla.

Izum je natančneje razložen v nadaljevanju z ozirom na prednostne izvedbe, ilustrirane na skicah, kot sledi:

sl. 1 je pogled od strani, delno v prerezu, na termostatski ventil za radiator, opremljen v skladu z izumom, sl. 2 je pogled od strani na zunanji del stebla, sl. 3 je vzdolžni prerez skozi zunanji del stebla, sl. 4 je pogled od spodaj na zunanji del stebla, sl. 5 je prerez vzdolž linije A-A na sl. 3, sl. 6 je pogled od strani, delno v prerezu, skozi notranji del stebla, sl. 7 je pogled od zgoraj na notranji del stebla, sl. 8 je prerez vzdolž linije B-B na sl. 6, sl. 9 je pogled od spodaj na notranji del stebla, sl. 10 shematično prikazuje součinkovanje delovnih površin in povezovalne površine, sl. 11 je tridimenzionalen pogled na zunanji del stebla v prerezu, sl. 12 je tridimenzionalen pogled na notranji del stebla, sl. 13 je modifikacija zunanjega dela stebla in sl. 14 je nadaljnja modifikacija zunanjega dela stebla.

Izvedba, ilustrirana na sl. 1-12 je termostatski ventil za radiator, ki ga tvorita ventilni okrov 1 in termostatski vrhnji del 2. Kot je običajno, ima ventilni okrov vhodni priključek 3 in izhodni priključek 4, med njima pa se nahajata ventilni sedež (ni ilustriran) in z njim povezano zaporno telo. Vzmet za vračanje drži zaporno telo v odprtem položaju, kot je običajno, v zaprt položaj pa se le-ta premakne s sunkom v vzvod 5, ki poteka navzven skozi tesnilni prostor 6. Tesnilni prostor obdaja konektor 7, ki ima zunanji navoj 8.

Termostatski vrhnji del 2 obsega vrtljiv gumb 8, ki nosi v notranjosti delovni element 9, napolnjen z razteznim materialom. V tem posebnem primeru je delovni element napolnjen s pasti podobnim razteznim materialom, ki potem ko se raztegne v odvisnosti od temperature, odmakne prvi del 10 stebla ventila 11 v smeri osi; tudi steblo ventila tvorita zunanji del stebla 12 in notranji del stebla 13, ki skupaj tvorita adapter K. Vrtljivi gumb 8 lahko zavrtimo na podstavku

14, da nastavimo idealno točko. Krožno gibanje privede do aksialnega odmika stebla ventila 11. Podstavek 14 je pritrjen na ventilni okrov 1 s pritrdilnim sredstvom

15, tu v obliki privojne matice 16, ki je privita na zunanji navoj 8; zaključna ploskev podstavka 14 je pritisnjena ob zaključno ploskev konektorja 7. Notranji del stebla 13 nato deluje na vzvod 5.

Kot podrobneje prikazujejo sl. 2 do 5, ima zunanji del stebla 12 zaključno steno 17, ki na eni strani nosi čep 18, ki se ujame v prvi del stebla ventila 11, na drugi strani pa obojko 19 in tudi aksialno zamaknjeni delovni površini 20 in 21 v obliki kvadrantov z vodili, ležečimi med njima. Zunanjost obojke 19 ima dva naperka 23, ki se ujameta v aksialni vodili 24 podstavka 14. Aksialno vodilo na njegovem spodnjem koncu omejuje nastavek 25. Nastavek se lahko odmika s pomočjo nagnjene površine 26 na naperku, tako da je zunanji del stebla 12 ujet v podstavku 14, brž 23 v aksialni vodili 24.

ko vstavimo naperka

Notranji del stebla 13 tvori valj 27, ki ima dve reži 28, tako da v prerezu po liniji B-B ostane črtkani prečni prerez 29, prikazan na sl. 8. Na zaključni ploskvi obstajata dve povezovalni površini 30 v obliki kvadrantov z vodili 31, razporejenimi tako, da vodijo do njih. Na zunanji strani obstaja naperek 32, ki se ujame v eno od dveh aksialnih rež 33, 34 obojke 19. Tudi ti aksialni reži sta omejeni z ustreznim nastavkom 35, ki se odmika s pomočjo nagnjene površine 36 na naperku 32, ko je ta vložen v aksialno režo 34, ter bi notranji del stebla 13 padel iz stebla 12. Del obojke 37 med obema aksialnima režama 33 in 34 se da prožno deformirati zahvaljujoč njegovi manjši debelini stene in podaljšku 38 aksialne reže 34. Z uporabo vrtilnega momenta lahko zato valj 27 premaknemo iz enega zaprtega položaja, ki ga določa ujetje naperka 32 v aksialno režo 33, v drug zaprt položaj, ki ga določa ujetje naperka 32 v 34. Nagnjeni površini 39, meječi na 33, 34, lahko pri tem pomagata. Za vrtilnega momenta se na prosti zaključni ploskvi 40 valja 27 nahaja prečna reža 41, v katero se lahko vstavi rob izvijača ali drugega orodja.

preprečuje, da zunanjega dela aksialno aksialni uporabo režo reži

Sl. 11 in 12 shematično prikazujeta delovni površini 20, 21 in povezovalno površino 30 na obeh delih stebla 12 in 13. Kot je shematično prikazano na sl. 10 se delovna površina 20 v enem zavrtenem položaju ujame s povezovalno površino 30 notranjega dela stebla 13 (zgornji del slike), v drugem zavrtenem položaju pa se delovna površina 21 ujame s povezovalno površino 30 (spodnji del slike). Celotna dolžina obeh delov stebla in 13 v smeri osi se zato spremeni. Na prehodu iz enega zavrtenega položaja v drugega se efektivna dolžina stebla ventila 11 zmanjša za aksialno razdaljo med delovnima površinama 20 in 21. To razdaljo lahko zelo natančno dimenzioniramo tako, da vrhnji del 2 namestimo na različen ventilni okrov 1, ki ima po vrsti zunanji navoj 7 za fiksiranje vrhnjega dela, je izvedena tako, da velja vrhnjega dela, izvedena v prilagoditev dolžine pa umeritev idealne točke tovarni, tudi za drugi tip ventilnega okrova.

Označitev, ki kaže zavrteni položaj, predstavljajo puščica 42 na notranjem delu stebla 13 in oznaki X in Y (npr. okrajšava za tipe ventilnega okrova, ki naj se uporabi) na prosti zaključni ploskvi zunanjega dela stebla 12.

V izvedbi, prikazani na sl. 13, ima zunanji del stebla 112 dve delovni površini 120 in 121, ki ju medsebojno veže vodilo 122 in imata tu obliko polkrožnega izseka. Povezovalna površina na notranjem delu stebla se lahko ujema s to obliko delovne površine.

Zunanji del stebla 212 na sl. 14 ima na površini 243 prisekane konične udrtine 221, ki delujejo kot delovne površine. Zaključno ploskev notranjega dela stebla lahko konstruiramo ustrezno temu. To da tri efektivne dolžine stebla ventila.

Adapter K, ki obsega dela stebla 12 in 13, se nahaja popolnoma znotraj vrhnjega dela 2 in je zavarovan proti izpadu. Dimenzije so izredno majhne; npr. obojka 19 je dolga 12 mm, njen zunanji premer pa je 8 mm.

Ilustrirane izvedbe lahko modificiramo v mnogih pogledih, ne da bi se oddaljili od osnovnega koncepta izuma. Npr. delovne in povezovalne površine bi se lahko nahajale tudi na obodu obeh delov stebla 12 in 13 in obsegale čep in nagnjeno obodno režo. Namesto privojne matice 16 kot pritrdilnega sredstva bi lahko uporabili običajna stezna sredstva, ki npr. potegnejo prožno podnožje podstavka navznoter s pomočjo priteznega traku, ali katerokoli drugo poznano metodo fiksiranja, pod pogojem da so pritrdilna sredstva vrhnjega dela primerna za neposredno montažo na različne tipe ventilnega okrova.

Claims (18)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Termostatski vrhnji del za ventile za radiatorje, ki se s pomočjo adapterja lahko uporablja pri vsaj dveh tipih ventilnega okrova, ki ima pritrdilno sredstvo za montažo na ventilni okrov in steblo ventila, ki je v smeri osi prilagodljivo s pomočjo temperaturno odvisnega delovnega elementa za odmikanje vzvoda v ventilnem okrovu z vzmetjo za vračanje, označen s tem, da je pritrdilno sredstvo (15) konstruirano za direktno montažo vrhnjega dela (2) na različne tipe ventilnega okrova, in sicer najmanj dva, in da adapter (K) tvorita dva dela stebla (12, 13), ki se dasta odmikati relativno eden od drugega in tako spreminjata efektivno dolžino stebla ventila (11).
2. 2. Termostatski vrhnji del po zahtevku 1, označen s tem, da je sprememba dolžine, vnaprej določena z nastavitvijo delov stebla (12, 13), ocenjena tako, da umeritev idealne točke vrhnjega dela (2) velja za oba tipa ventilnega okrova.
3. 3. Termostatski vrhnji del po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da ima en del stebla (12; 112; 212) aksialno zamaknjene delovne površine (20, 21, 120, 121; 220, 221), ki sta medsebojno spojeni z vodilom (22; 122), katerega površine se kot posledica relativnega odmika selektivno ujamejo s povezovalno površino (30) drugega dela stebla (13) .
4. 4. Termostatski vrhnji del po zahtevku 3, označen s tem, da so delovne in povezovalne površine (20, 21, 30; 120, 121; 220, 221) razporejene zlasti na zaključnih ploskvah obeh delov stebla (12, 13;

   112, 212).
5. 5. Termostatski vrhnji del po enem od zahtevkov 1 do 4, označen s tem, da sta oba dela stebla (12, 13) vrtljiva relativno eden na drugega.
6. 6. Termostatski vrhnji del po zahtevkih 4 in 5, označen s tem, da delovne površine (20, 21; 12, 121) tvorita vsaj dva krožna izseka.
7. 7. Termostatski vrhnji del po zahtevkih 4 in 5, označen s tem, da delovne površine tvorijo dvignjeni deli (220) in/ali utori (221) v ravni površini (242).
8. 8. Termostatski vrhnji del po enem od zahtevkov 3 do 7, označen s tem, da so delovne površine (20, 21;

   120, 121; 220, 221) razporejene simetrično okrog točke simetrije.
9. 9. Termostatski vrhnji del po enem od zahtevkov 1 do 8, označen s tem, da ima en del stebla (12) podaljšek v obliki obojke (19), drugi del stebla (13) pa je valj (27), razporejen v obojki.
10. 10. Termostatski vrhnji del po enem od zahtevkov 1 do

    9, označen s tem, da sta dela stebla (12, 13) zavarovana pred izpadom.
11. 11. Termostatski vrhnji del po zahtevkih 9 in 10, označen s tem, da nosi obojka (19) na zunanji strani vsaj en naperek (23), ki se ujame v aksialno vodilo (24) (utor ali režo) v podstavku (14) vrhnjega dela (2), aksialno vodilo pa je vsaj na enem koncu omejeno.

    '1 ο
12. 12. Termostatski vrhnji del po enem od zahtevkov 9 do

    12, označen s tem, da nosi valj (27) na zunanji strani vsaj en naperek (32), ki se ujame v aksialno režo (33, 34) v obojki (19), aksialna reža pa je vsaj na enem koncu omejena.
13. 13. Termostatski vrhnji del po zahtevku 11 ali 12, označen s tem, da je aksialno vodilo (24) ali aksialna reža (33, 34) na enem koncu omejena z nastavkom (25, 35), ki je prožno odmakljiv z nagnjeno površino (26, 36) na naperku (23, 32).
14. 14. Termostatski vrhnji del po enem od zahtevkov 5 do

    13, označen s tem, da so končni položaji relativnega rotacijskega gibanja fiksirani z zatiki in/ali zapornimi telesi.
15. 15. Termostatski vrhnji del po enem od zahtevkov 9 do

    14, označen s tem, da ima obojka (19) dve aksialni reži (33, 34) zamaknjeni v periferni smeri, v katero se naperek (32) na valju (27) ujame selektivno, del obojke med aksialnima režama pa je prožno odmakljiv z naperkom (32).
16. 16. Termostatski vrhnji del po enem od zahtevkov 5 do

    15, označen s tem, da je en del stebla (12) zavarovan v vrhnjem delu proti vrtenju, drugi del stebla (13) pa ima ujemno ploskev (41) za uporabo vrtilnega momenta.
17. 17. Termostatski vrhnji del po enem od zahtevkov 9 do

    16, označen s tem, da je obojka (19) zavarovana pred vrtenjem, valj (27) pa ima na svoji prosti zaključni ploskvi prečno režo (41) za ujem orodja, npr. izvijača.
18. 18. Termostatski vrhnji del po enem od zahtevkov 1 do 17, označen s tem, da imata dela stebla (12, 13) označbe (42, X, Y) za označitev njunega relativnega položaja.