SI9300691A - Ceiling construction and process for production the same - Google Patents

Description

AVI Alpenlandische Veredelungs-Industrie Gesellschaft m.b.H.

Stropna konstrukcija in postopek izdelave le-te

Izum se nanaša na stropno konstrukcijo z armirano stropno ploščo iz litega betona, več togostnimi rebri iz litega betona, ki so armirana z rešetkastimi nosilci, in s polnilnimi elementi, razporejenimi med togostnimi rebri.

Stropna konstrukcija te vrste je znana iz spisa AT 257 887. Togostna rebra so vsakokrat armirana z nosilcem kot gotovim delom, ki sestoji iz rešetkastega nosilca in pribetoniranega nosilnega vznožja, ki je lahko zalito v opečnatem čevlju. Vsak polnilni element sestoji iz temenskega zidaka (t.i. Kappensteiri) in zidaka, ki je od zdolaj viden, ki sta oba obešena na nosilnem vznožju nosilca kot gotovega dela. Pomembna pomanjkljivost te stropne konstrukcije je ta, da morajo rešetkasti nosilci, ki služijo za armiranje togostnih reber in morajo biti zasnovani ustrezno statičnim potrebam stropne konstrukcije, pri izdelavi stropa na gradbišču nositi težo polnilnih elementov.

Naloga izuma je, ustvariti stropno konstrukcijo, ki ne bo imela te pomanjkljivosti in s katero se bo poenostavila izdelava stropne konstrukcije na gradbišču. To je pri stropni konstrukciji uvodoma navedene vrste doseženo po izumu s tem, da ima vsak polnilni element samonosno tridimenzionalno rešetkasto telo, ki ima zgornjo in spodnjo rešetkasto mrežo kot tudi ti rešetkasti mreži v vnaprej danem razmiku povezujoče stojinske žice in spodrivno telo, ki je s pomočjo stojinskih žic nepremakljivo pritrjeno med rešetkastima mrežama, pri čemer se spodrivno telo polnilnega elementa pri rešetkastem nosilcu s pribetonirano vznožno letvijo konča v poravnanosti s slednjo ali se pri na kraju samem ulitem rešetkastem nosilcu s svojo spodnjo stranjo konča v poravnanosti s stranskima deloma opažne pločevine.

Stojinske žice polnilnih elementov potekajo prednostno, kot je znano, poševno k rešetkastima mrežama polnilnih elementov.

Po nadaljnji značilnosti izuma je armatura stropne plošče narejena iz zgornjih rešetkastih mrež polnilnih elementov in iz v območju togostnih reber razporejenih stičnih armatur, ki rešetkaste mreže prekrivajo na njihovih robovih.

Po izumu je lahko nadalje rešetkasti nosilec razporejen na spodnji rešetkasti mreži, ki je vsem polnilnim elementom skupna, in je s slednjo povezan.

S stropno konstrukcijo po izumu dosežemo, da so polnilni elementi kot tudi rešetkasti nosilci, ki služijo za armiranje togostnih reber, tako podpirljivi, da rešetkastih nosilcev kot takih na gradbišču polnilni elementi dodatno ne obremenjujejo.

Izum se nanaša tudi na postopek izdelave zadevne stropne konstrukcije, ki je značilen po tem, da na razmikih, ki so določeni vnaprej ustrezno vsakokratni dolžini in širini polnilnih elementov, postavimo več opor in na opore položimo montažne deske, ki so postavljene v vrsto s togostnimi rebri, na montažne deske pa pri robu togostnih reber razporedimo oporne deske za polnilne elemente, nakar na kraju samem na montažnih deskah razporedimo bodisi s pribetonirano vznožno letvijo opremljene rešetkaste nosilce ali opažne pločevine za betoniranje togostnih reber, pri čemer opažne pločevine opirajo rešetkaste nosilce in od spodaj omejujejo togostna rebra, in da zatem na oporne deske razporedimo polnilne elemente, ki se z mejočimi vznožnimi letvami ali s spodnjo stranjo spodrivnih teles končajo poravnano s stranskimi deli opažnih pločevin, slednjič pa ulijemo stropno ploščo.

Prednostno so pri na kraju samem ulitih togostnih rebrih rešetkasti nosilci s pomočjo distančnikov podprti na opažnih deskah.

Izum je spodaj pobliže obrazložen na osnovi izvedbenih primerov, sklicujoč se pri tem na skice, v katerih kaže sl. 1 prvi izvedbeni primer stropne konstrukcije po izumu v preseku, sl. 2 nadaljnji izvedbeni primer stropne konstrukcije po izumu, sl. 3 opažno pločevino za betoniranje togostnih reber v preseku, sl. 4 detajl kot izrez stranskega dela opažne pločevine s sl. 3, sl. 5 izvedben primer stropne konstrukcije v tlorisu s shematično nakazanimi montažnimi podporami, in sl. 6 vzdolžen prerez stropne konstrukcije s sl. 5.

Stropna konstrukcija, ki jo kaže skica sl. 1, ima stropno ploščo 1 iz litega betona, več togostnih reber 2, ki so razporejena v skladu s statičnimi potrebami stropne konstrukcije z izbirnim medsebojnim razmikom, in več polnilnih elementov 3, ki potekajo med togostnimi rebri 2. V stropni plošči 1 je razporejena razdelilna armatura 4, naprimer v obliki rešetkaste mreže, ki sestoji iz medsebojno pravokotno razporejenih, na križiščih medsebojno zvaljenih vzdolžnih žic 5 in prečnih žic 6.

Vsako togostno rebro 2 je armirano z rešetkastim nosilcem 7. Rešetkasti nosilec 7 sestoji iz ene zgornje pasnice 8 in dveh spodnjih pasnic 9, ki sta z zgornjo pasnico 8 silosklepno povezani preko cikcakasto zasnovanega predalčja 10.

V odvisnosti od statičnih potreb stropa je rešetkasti nosilec 7 v območju spodnjih pasnic 9 ojačan z eno ali več armaturami 11 kot dodatkom. Spodnji pasnici 9 in dodatka 11 rešetkastega nosilca 7 so zaliti z betonom vznožne letve 12. Armaturni element togostnih reber 2, ki sestoji iz rešetkastega nosilca 7, dodatkov 11 in pribetonirane vznožne letve 12, naredijo že v obratu proizvajalca in ga kot zaključeno enoto dostavijo na gradbišče.

Polnilni elementi 3 imajo zgornjo rešetkasto mrežo 13 in spodnjo rešetkasto mrežo 14, ki vsakokrat sestojita iz medsebojno pravokotno razporejenih, na križiščih druge z drugimi zvaljenih vzdolžnih žic 15 oz. 16 in prečnih žic 17 oz. 18. Zgornja in spodnja rešetkasta mreža 13 oz. 14 polnilnega elementa 3 sta medsebojno povezani preko več poševno potekajočih stojinskih žic 19.

Med zgornjo rešetkasto mrežo 13 in spodnjo rešetkasto mrežo 14 je središčno razporejeno spodrivno telo 20 vnaprej določene višine, ki je smotrno iz penastega gradiva, naprimer iz stiropora. Stojinske žice 19 so prerinjene skozi spodrivno telo 20 in so, kot je ponazorjeno na skici sl. 4, tako razporejene, da je spodrivno telo 20 nepremično in krajevnostalno fiksirano med zgornjo in spodnjo rešetkasto mrežo 13 oz. 14. V okviru izuma lahko stojinske žice 19 potekajo tudi pravokotno k zgornji in spodnji rešetkasti mreži 13 oz. 14. V tem primeru mora biti s primernimi pritrdilnimi sredstvi zagotovljeno, da spodrivno telo 20 prav tako nepremakljivo in krajevnostalno utrdimo med zgornjo in spodnjo rešetkasto mrežo 13 oz. 14.

Ker je polnilni element zgrajen v obliki tridimenzionalnega oblikovno stabilnega rešetkastega telesa, je polnilni element samonosen in zato v stanju, da pri sestavljanju stropne konstrukcije na gradbišču premošča velike razpetine brez podpiranja.

Pri izvedbenem primeru stropne konstrukcije, predstavljenem na skici sl. 2, je armatura stropne plošče 1 narejena iz vsakokratnih zgornjih rešetkastih mrež 13 polnilnih elementov 3, pri čemer je za potrebe prekritja stikov med polnilnimi elementi 3 vsakokrat na zgornje rešetkaste mreže 13 polnilnih elementov 3 prekrivajoče položena stična armatura 21, ki je povezana, naprimer z žico, z žicami rešetkastih mrež. Kot stično armaturo lahko v okviru izuma uporabimo tako rešetkaste mreže kot tudi posamezne armaturne palice. Razume se, da morajo biti pri tem izvedbenem primeru zgornje rešetkaste mreže 13 polnilnih elementov 3 tako dimenzionirane in zgrajene, da zadoščajo statičnim potrebam stropne plošče, ki se izdeluje.

Armatura togostnih reber 2 nastane s pomočjo po enega rešetkastega nosilca 7’, ki je zgrajen ustrezno onemu pri izvedbenem primeru po skici sl. 1 in je prav tako opremljen z v območju spodnje pasnice 9 razporejenima dodatnima armaturama 11. Za utrditev položaja rešetkastih nosilcev 7’ skupaj z dodatki 11 v togostnih rebrih 2 sta v skici sl. 2 predstavljeni različni varianti. Po eni od izvedbenih variant rešetkasti nosilec 7’ skupaj z dodatkoma 11 postavimo na spodnjo rešetkasto mrežo 14’, ki je skupna več polnilnim elementom 3 in ki premošča vrzel v območju togostnega rebra 2, in ga s slednjo povežemo, naprimer z žico. Skupna spodnja rešetkasta mreža 14’ sestoji iz medsebojno pravokotno razporejenih, na križiščih druga z drugo zvarjenih vzdolžnih žic 16’ in prečnih žic 18’.

Ker v izvedbenem primeru po sl. 2 rešetkasti nosilci T nimajo pribetonirane vznožne letve in bi zato pri betoniranju stropne plošče 1 in togostnih reber 2 beton stekel skozi, se kot spodnje zapiralo togostnih reber 2, ki jih nameravamo izbetonirati, namestijo začasne opažne pločevine 22. Rahlo poševno potekajoča stranska dela 23 opažnih pločevin 22 (sl. 3) sta opremljena z razporki 24 (sl. 4), da lahko opažne pločevine 22 tako potisnemo med prečne palice 18, 18’ spodnjih rešetkastih mrež 14, 14’, da stranska dela 23 natančno zapirata proti spodrivnemu telesu 20 in je s tem preprečeno iztekanje betona pri zalivanju z betonom togostnih reber 2. Po nadaljnji v sl. 2 predstavljeni izvedbeni varianti rešetkasti nosilec 7’ skupaj z dodatkoma 11 razporedimo na distančnik 25, ki prav tako stoji na opažni pločevini 22.

Izvedba stropne konstrukcije na gradbišču poteka po shematični predstavitvi v skicah sl. 5 in 6 kot sledi. Na več opor 26, ki so razporejene na razmikih, izbranih ustrezno dolžini in širini polnilnih elementov 3, položimo montažne deske 27, ki potekajo v vrsti s togostnimi rebri 2 in vzporedno s temi pravokotno na vzdolžno razsežnost polnilnih elementov 3, pri čemer se raztezajo po vsej širini stropne konstrukcije, ki se izdeluje. Ker samonosni polnilni elementi 3 lahko brez dodatnih podpor premoščajo zelo mnogo večje razpetine kot običajni polnilni elementi, lahko razmike opor 26 v vzdolžni smeri polnilnih elementov 3 izberemo ustrezno večje kot pri doslej znanih stropnih konstrukcijah. Na montažne deske 27 zatem v odvisnosti od izvedbene oblike armature togostnih reber 2 položimo bodisi z vnaprej izdelano vznožno letvijo 12 opremljene rešetkaste nosilce 7 ali opažne pločevine 22. Pri uporabi rešetkastih nosilcev 7’ brez vznožne letve se v naslednjem koraku v opažne pločevine 22 vložijo rešetkasti nosilci T. Razmik rešetkastih nosilcev T do opažne pločevine 22 fiksiramo s tem, da bodisi rešetkasti nosilci 7’, v danem primeru z dodatki 11, nalegajo na distančnikih 25 ali na spodnji rešetkasti mreži 14’, ki je skupna več polnilnim elementom 3. Na montažnih deskah 27 so po možnosti blizu opažnih pločevin 22 oz. vznožnih letev 12 rešetkastih nosilcev 7 položene zaščitne deske 28, katerih naloga je, pri sestavljanju in pri betoniranju stropne konstrukcije nositi polnilne elemente 3. Pri tem se morajo spodrivna telesa 20 polnilnih elementov 3 končati bočno poravnano z vznožnimi letvami 12 rešetkastih nosilcev 7, da se prepreči iztekanje betona pri betoniranju togostnih reber 2.

Pri zgradbi podlagalnih delov 26, 27, 28, kakršno smo opisali, rešetkasti nosilec 7, 7’ pri sestavljanju stropne konstrukcije na gradbišču ni obremenjen s težo polnilnih elementov 3 in je zato lahko dimenzioniran ustrezno manjši.

Za potrebe armiranja stropne plošče 1 v sledečem delovnem koraku na zgornje rešetkaste mreže 13 polnilnih elementov 3 položimo bodisi razdelilno armaturo 4 ali stične armature 21 in jo/jih povežemo, naprimer z žico, z žicami rešetkastih mrež. V naslednjem delovnem koraku togostna rebra 2 zalijemo z betonom in betoniramo stropno ploščo 1. Po vezavi betona opažne pločevine 22 kot tudi montažne podlagalne elemente 26, 27, 28 odstranimo, tako da so le-ti spet na voljo za sestavljanje naslednje stropne konstrukcije.

Razume se, da se da opisane izvedbene primere v okviru splošne izumske zamisli na razne načine spremeniti, predvsem glede vrste in izvedbe armimih elementov za stropno ploščo in za togostna rebra. Pri tem je v okviru izuma možno, da v stropno konstrukcijo vgradimo bodisi samo en tip armirnih elementov ali pa različne kombinacije raznih tipov armirnih elementov za stropno ploščo in togostna rebra. Spodnjo stran stropa lahko dodatno zapremo z nepredstavljeno nenosilno zaključno ploščo, ki je pritrjena na žicah spodnje rešetkaste mreže polnilnih elementov in je lahko izvedena naprimer kot okrasna plošča.

V okviru izuma lahko uporabimo tudi druge montažne podlagalne elemente. V vseh primerih pa mora biti zagotovljeno, da so polnilni elementi enako kot rešetkasti nosilci za armiranje togostnih reber podloženi in da rešetkasti nosilci pri sestavljanju stropne konstrukcije niso obremenjeni s polnilnimi elementi.

Claims (6)

Patentni zahtevki

1. Stropna konstrukcija z armirano stropno ploščo iz litega betona, več togostnimi rebri iz litega betona, ki so armirana z rešetkastimi nosilci, in s polnilnimi elementi, razporejenimi med togostnimi rebri, značilna po tem, da ima vsak polnilni element (3) samonosno tridimenzionalno rešetkasto telo, ki ima zgornjo (13) in spodnjo rešetkasto mrežo (14, 14’) kot tudi ti rešetkasti mreži (13; 14,14’) v vnaprej danem razmiku povezujoče stojinske žice (19) in spodrivno telo (20), ki je s pomočjo stojinskih žic (19) nepremakljivo pritrjeno med rešetkastima mrežama (13; 14,14’), pri čemer se spodrivno telo (20) polnilnega elementa (3) pri rešetkastem nosilcu (7) s pribetonirano vznožno letvijo (12) konča v poravnanosti s slednjo ali se pri na kraju samem ulitem rešetkastem nosilcu (7’) s svojo spodnjo stranjo konča v poravnanosti s stranskima deloma (23) opažne pločevine (22).

2. Stropna konstrukcija po zahtevku 1, značilna po tem, da stojinske žice (19) polnilnih elementov (3) potekajo, kot je znano, poševno k rešetkastima mrežama (13; 14,14’) polnilnih elementov (3).

3. Stropna konstrukcija po zahtevku 1 ali 2, značilna po tem, da je armatura stropne plošče (1) narejena iz zgornjih rešetkastih mrež (13) polnilnih elementov (3) in iz v območju togostnih reber (2) razporejenih stičnih armatur (21), ki rešetkaste mreže (13) prekrivajo na njihovih robovih.

4. Stropna konstrukcija po enem od zahtevkov 1 do 3, značilna po tem, da je rešetkasti nosilec (7’) razporejen na spodnji rešetkasti mreži (14’), ki je vsem polnilnim elementom (3) skupna, in je s slednjo povezan.

5. Postopek izdelave stropne konstrukcije po enem od zahtevkov 1 do 4, značilen po tem, da na razmikih, ki so določeni vnaprej ustrezno vsakokratni dolžini in širini polnilnih elementov (3), postavimo več opor (26) in na opore (26) položimo montažne deske (27), ki so postavljene v vrsto s togostnimi rebri (2), na montažne deske (27) pa pri robu togostnih reber (2) razporedimo oporne deske (28) za polnilne elemente (3), nakar na kraju samem na montažnih deskah (27) razporedimo bodisi s pribetonirano vznožno letvijo (12) opremljene rešetkaste nosilce (7) ali opažne pločevine (22) za betoniranje togostnih reber (2), pri čemer opažne pločevine (22) opirajo rešetkaste nosilce (7’) in od spodaj omejujejo togostna rebra (2), in da zatem na oporne deske (28) razporedimo polnilne elemente (3), ki se z mejočimi vznožnimi letvami (12) ali s spodnjo stranjo spodrivnih teles končajo poravnano s stranskimi deli (23) opažnih pločevin (22), slednjič pa ulijemo stropno ploščo.

6. Postopek po enem od zahtevkov 1 do 5, značilen po tem, da so pri na kraju samem ulitih togostnih rebrih (2) rešetkasti nosilci (7’) s pomočjo distančnikov (25) podprti na opažnih deskah (22).