SI9300309A - Novi biolosko ucinkoviti derivati eburnamenina, farmacevtski pripravki, ki jih vsebujejo, in postopek za njihovo pripravo - Google Patents

Description

(57) Izum se nanaša na nove derivate eburnamenina s formulo:

drugega stoje za vodik, C2^alkilno skupino, C2^alkenilno skupino ali C3-ioaliciklično skupino, ki obsega 1 do 3 obroče, in ta zadnje navedena skupina je lahko substituirana s Ci-6alkilno ali C2-6alkenilno skupino; ali R¹ in R² in/ali R³ in R⁴ skupaj s sosednjim atomom dušika in v danem primeru z dodatnim atomom kisika ali dušika tvorijo 4- do 6-člensko nasičeno ali nenasičeno ciklično skupino, ki je lahko substituirana s Ci -ealkilno ali C2-6alkenilno skupino; dva izmed X, Y in Z sta dušik, medtem ko pomenijo tretji od njih metinsko skupino; n je 1 ali 2; W pomeni atom kisika ali dva atoma vodika; in valovita črta pomeni alfa/alfa-, alfa-/beta- ali beta-/alfa- sterično lego, kot tudi na njihove kislinske adicijske soli in solvate. Izum se nadalje nanaša na farmacevtske pripravke, ki vsebujejo gornje spojine, kot tudi na postopek za pripravo spojin s formulo (I). Spojine s formulo (I) imajo antioksidantni učinek in so zato uporabne za inhibiranje peroksidacije lipidov, do katere pride pri sesalcih (vključno ljudeh).

RICHTER GEDEON VEGYŠSZETI GyXr R.T.

Novi biološko učinkoviti derivati ebumamenina, farmacevtski pripravki, ki jih vsebujejo, in postopek za njihovo pripravo

Izum se nanaša na nove biološko učinkovite derivate ebumamenina s formulo I

v kateri

R¹ in R² kot tudi R³ in R⁴ neodvisno drug od drugega stoje za vodik, C₂^alkilno skupino, C₂^alkenilno skupino ali C_31Qaliciklično skupino, ki obsega 1 do 3 obroče, in ta zadnje navedena skupina je lahko substituirana s C^alkilno ali C^alkenilno skupino; ali

R¹ in R² in/ali R³ in R⁴ skupaj s sosednjim atomom dušika in v danem primeru z dodatnim atomom kisika ali dušika tvorijo 4- do 6-člensko nasičeno ali nenasičeno ciklično skupino, kije lahko substituirana sC^alkilno ali C₂^alkenilno skupino;

dva izmed X, Y in Z sta dušik, medtem ko pomeni tretji od njih metinsko skupino; n je 1 ali 2;

W pomeni atom kisika ali dva atoma vodika; in valovita črta pomeni α-Ια-, α-/β- ali β-/α- sterično lego, kot tudi tudi na njihove kislinske adicijske soli, solvate in farmacevtske pripravke, ki vsebujejo te spojine. Nadalje se izum nanaša na postopek za pripravo gornjih spojin in na metodo za inhibiranje peroksidacije lipidov pri sesalcih.

V prihodnjih formulah bomo ebumamenin-14-ilno skupino okrajšali kot EBU; tako se vsaka omemba pomena valovite črte nanaša na to črto, ki je prisotna v delni formuli EBU.

(EBU)

Spojine s formulo (I) v skladu z izumom so nove in imajo pomemben antioksidantni učinek (inhibitorni učinek na peroksidacijo lipidov). Zato so terapevtsko koristne.

Znanih je veliko število patoloških procesov, pri katerih se nabirajo skrajno reaktivni prosti kisikovi radikali (O₂). Tvorba teh prostih radikalov vodi do oksidacije nenasičenih maščobnih kislin (peroksidacija lipidov), ki so važne sestavine celičnih membran. To je manj specifičen proces, ki uničuje celice in ki spremeni ali poškoduje biomolekule. Pri tem procesu lahko pride do poškodb funkcij različnih nivojev celic, organov ali celega organizma.

Prostoradikalske reakcije igrajo verjetno priložnostno vlogo v patogenezi z ishemijo povzročenih poškodb, kot so ishemske intestinalne bolezni, miokardijska ishemija, hemoragijski šok, motnje cerebrovaskulamih funkcij, ki jih spremlja ishemija, in renalna ishemija [R. J. Korthuis et al.: Physiology of Oxygen Radicals, Chapter 17, strani 217-249(1986)].

Zaradi svojega inhibitomega učinka na peroksidacijo lipidov zagotavljajo antioksidativne spojine zaščito pred poškodbami, povzročenimi s prostimi radikali pod ishemskimi, hipoksemskimi pogoji. Tako lahko uporabimo antioksidante kot antiishemske in antihipoksemske spojine za zdravljenje takih kliničnih slik.

Smatramo lahko, da je dokazano, da igrajo prostoradikalske reakcije delno vlogo pri razvoju simptomov bolezni veznih tkiv in primarno etiološko vlogo pri revmatoidnem artritisu [J. Lunec et al.: Cellular Antioxdant Defence Mechanisms, Chapter 33, strani 143-159 (1988) (CRC Press Inc., Boca Raton, Florida, 1988)].

Znanih je več hepatotoksičnih snovi, katerih poškodbeni učinek na jetra je verjetno posledica patoloških prostoradikalskih reakcij. Tako bi lahko antioksidativne spojine nudile zaščito proti akutnim in kroničnim boleznim jeter [J. Feher in A. Vereckei: The Importance of Free Radical Reactions in the Medicine (v madžarščini), strani 99-104 (Editory Medicina, Budapest, 1985)].

V bistvu je bilo dokazano, da igrajo prostoradikalske reakcije določeno vlogo pri različnih hematoloških kliničnih slikah, kot so anemija srpastih celic in /3-talasemija (sredozemska anemija).

Zaradi zmanjšane obrambne sposobnosti lahko v primeru novorojenčkov ali nedonošencev zdravljenje z O₂ oz. zdravljenje s svetlobo še povečata nevarnost oksidativnih poškodb . Pokazalo se je, da je uporaba nekaterih antioksidantov ugodna pri zdravljenju takih kliničnih slik.

Peroksidacija lipidov, do katere pride kot posledica poškodb, je sekundaren proces. Poškodba takoj uniči nekaj celic, nato pa se v nekaj naslednjih urah razširi tudi na okolne celice. To povzročajo tudi prosti kisikovi radikali, ki napadejo lipidni sloj celične membrane in ki lahko končno zaradi poškodbe membrane in sproščanja vodikovega peroksida privedejo do smrti celice. Spojine, ki inhibirajo peroksidacijo lipidov, so sposobne preprečiti ta sekundarni proces. Zato jih lahko uporabimo za zaustavitev degenerativnih procesov, do katerih pride kot posledica cefaličnih in spinalnih poškodb. Spojine, ki imajo tak učinek, lahko uporabimo tudi pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni, mišične distrofije ipd.

Važnost spojin, ki inhibirajo peroksidacijo lipidov, je podprta tudi s številnimi najnovejšimi literaturnimi podatki, patentnimi prijavami in znanstvenimi objavami.

V objavljeni patentni prijavi PCT št. WO 87/01706 je opisana v glavnem priprava aminosteroidov, kjer je amino skupina vezana na končni atom ogljika C₁₇-stranske verige. Dvojna vez (dvojne vezi) je (so) prisotna (prisotne) v legi (legah) 4 ah 1,4 obroča A steroidnega ogrodja, medtem ko so prisotne okso ali hidroksilna skupina v legi 3, a- ali /3-alkilna skupina ali halogen v legi 6, zlasti α-hidroksilna skupina v legi 11, a- ali /3-metilna skupina v legi 16 in dvojna vez v legi 9 (11). Obroč A steroidnega ogrodja je lahko tudi nasičen ali aromatski. Opisanih je tudi nekaj 21aminosteroidov, kjer je dvojna vez v legi 17(20). V večini primerov je disubstituirani pirimidinski, triazinski ali piridinski obroč vezan preko piperazinilne skupine na lego 21 spojin v skladu s to publikacijo. Med objavljenimi spojinami je 16a-metil-21-{4-[2,4-bis(pirolidino)-6-pirimidinil]-l-piperazinil}-pregna-l,4,9(ll)trien-3,20-dion metansulfonat (tirilazad mezilat) trenutno v drugem stadiju kliničnih preskusov.

Podobno je v objavljeni patentni prijavi PCT št. WO 87/07895 opisana sinteza spojin, ki inhibirajo peroksidacijo lipidov in ki vsebujejo steroidno ogrodje, in kjer je govor predvsem o pripravi steroidnih amino estrov in kortikoidnih amino estrov, zlasti 17amino estrov, ll,17-bis(amino) estrov, 3,17-bis(amino) estrov, 11-amino estrov in

3- amino estrov. V skladu s to patentno prijavo so gornji derivati uporabni za inhibiranje peroksidacije lipidov, do katere pride kot posledica spinalnih, cefalnih in drugih poškodb. Struktura amino substituentov je podobna tisti, ki je opisana v prejšnji publikaciji.

Priprava novih amino-9,10-sekosteroidov je opisana v objavljeni patentni prijavi PCT št. WO 88/07527. Amino substituent je vezan na končni atom ogljika C₁₇-stranske verige sekosteroida. Amino substituenti so enaki kot tisti, opisani v prejšnjih publikacijah.

Sinteza spojin, ki inhibirajo peroksidacijo lipidov, je opisana tudi v objavljenih evropskih patentnih prijavah št. 0,389,368,0,389,369 in 0,389,370, kot sledi.

Priprava kortikoidnega tipa 21-aminosteroidov je opisana v prijavi št. 0,389,368. Npr.,

4- [2,5-bis(dietilamino)-6-piridinil]piperazinilna skupina je lahko vezana na C₂₁ogljikove atome. Steroidno ogrodje vsebuje eno ali dve dvojni vezi v obroču A, medtem ko so substituenti, ki so karakteristični za kortikoide, lahko prisotni v legah 6, 9,

11,16 in 17. Dvojna vezje lahko prisotna tudi v legi 9(11).

Sinteza aminskih derivatov 3-okso-19-norsteroidov je opisana v patentni prijavi št. 0,389,370, kjer so kot pripravljene spojine navedeni

17/3-hidroksi-ll/3-(4-dimetilaminofenil)’17a-{3-[4-(2,6-bis-(pirolidino)-4-pirimidinil)-l-piperazinil]-l-propinil}-estra-4,9-dien-3-on,

17/3-hidroksi-ll/3-(4-dimetilaminofenil)-17a-{3-[4-(5,6-bis-(dietilamino)-2-piridil)-lpiperazinil]-l-propinil}-estra-4,9-dien-3-on,

17/3-hidroksi-ll/3-(4-dimetilaminofenil)-17a-{3-[4-(3,6-bis-(dietilamino)-2-piridil)-lpiperazinil]-l-propinil}-estra-4,9-dien-3-on,

17j3-hidroksi-llj3-(4-dimetilaminofenil)-17a-{3-[4-(2,6-bis-(l-pirolidinil)-4-pirimidinil)-l-piperazinil]-l-propenil}-estra-4,9-dien-3-onin

17/3-hidroksi-ll/3-(4-dimetilaminofenil)-17a-{3-[4-(2,6-bis-(pirolidino)-4-pirimidini)-l-piperazinil]-l-propil}-estra-4,9-dien-3-on.

V patentni prijavi št. 0,389,369 je opisana sinteza aminosteroidnih derivatov, ki vsebujejo androstansko ogrodje, ki imajo podobno inhibitomi učinek na peroksidacijo lipidov. Take spojine so npr.

llj8,17/3-dihidroksi-17a-{3-[4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil)-l-piperazinil]l-propinil}-androsta-4,6-dien-3-on, lljS,17j8-dihidroksi-6-metil-17a-{3-[4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil)-l-piperazinil]-l-propinil}-androsta-l,4,6-trien-3-on, ll/?,17/3-dihidroksi-6-metil-17a-{3-[4-[5,6-bis(dietilamino)-2-piridil)-l-piperazinil]-l-propinil}-androsta-l,4,6-trien-3-on in llj3,17/3-dihidroksi-6-metil-17o:-{3-[4-[3,6-bis(dietilamino)-2-piridil)-l-piperazinil]-l-propinil}-androsta-l,4,6-trien-3-on.

V objavljeni evropski patentni prijavi št. 0,156,643 je opisana zlasti priprava v vodi topnih kortikosteroidnih derivatov, katerih glavna značilnost je, da stoji v a-legi hidroksilna skupina ali zaestrena hidroksilna skupina ali da je v legi 9(11) prisotna dvojna vez. Smatrajo, da je od opisanih spojin najučinkovitejša spojina, ki inhibira peroksidacijo lipidov, natrijev 17a-hidroksi-lla-(2,2-dimetilpropilkarboniloksi)pregna-l,4-dien-3,20-dion-21-il sukcinat.

V objavljeni prijavi PCT št. WO 91/11453 so opisani bis-(amino)pirimidinilpiperazinilni derivati, ki vsebujejo kisikovo funkcijo v legi 5, in v tem primeru je lahko molekula steroida ali 3,4-dihidro-6-hidroksi-2,5,7,8-tetrametil-2H-l-benzopiran-2ilmetilna skupina ali njen derivat vezana na atom dušika v legi 1 piperazinovega dela.

V tej patentni prijavi so opisani tudi z alkilom substituirani derivati

5-hidroksipirimidina.

Logično so se raziskave na področju spojin, ki inhibirajo peroksidacijo lipidov, razširile tudi na raziskave aminskih derivatov, ki ne vsebujejo steroidnega ogrodja. Tako je npr. v objavljeni patentni prijavi PCT št. WO 88/08424 opisana priprava novih derivatov aromatskih in alifatskih bicikličnih aminov, cikloalkilaminov, kinonaminov, amino etrov in bicikličnih amino etrov, ki so lahko uporabni pri zdravljenju cefalnih in spinalnih poškodb. Od opisanih derivatov so podrobno raziskali 2-{[4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil]-l-piperazinil]-metil}-3,4-dihidro-2,5,7,8tetrametil-2H-l-benzopiran-6-ol dihidroklorid.

Smoter pričujočega izuma je razviti nove spojine, ki kažejo v primerjavi z znanimi spojinami iz stanja tehnike večjo biološko učinkovitost in/ali manjšo toksičnost, ker imajo omenjene lastnosti bolj prednostno terapevtsko uporabnost kot je tista, ki jo dosežejo z znanimi zdravili.

Presenetljivo smo ugotovili, da imajo derivati ebumamenina s formulo (I) izvrsten inhibitorni učinek na peroksidacijo lipidov, kije smoter izuma.

Nove derivate ebumamenina s formulo (I) lahko pripravimo tako, da

a) presnovimo eburnameninkarbonil klorid s formulo

EBU-CO-C1 (V), ali njegov hidroklorid z derivatom piperazina s formulo /~Λ

ΗΝ _ζΝΗ

ScH₂)_n (X) z presnovimo dobljeni l-(eburnameninkarbonil)piperazin s formulo

EBU-co-n

NH \ / (CH₂) (iv) z 2,4,6-trikloropirimidinom, ločimo tako dobljeno izomerno zmes, ki vsebuje l-ebumameninkarbonil-4-(4,6dikloropirimidin-2-il)piperazin s formulo

Cl /—\ ^N_( EBU-co-n /-(0/

ScH₂)_n n-(

Cl (lila) in l-eburnameninkarbonil-4-(2,4-dikloropirimidin-6-il)piperazin s formulo

(Hib) v posamezne izomere, nato presnovimo okoli 1 mol i-eburnameninkarbonil-4-(4,6-dikloropirimidin-2il)piperazina s formulo (lila) z okoli 2 moloma amina s formulo HNlVR² v eni ali dveh stopnjah, da dobimo derivate ebumamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, X in Z pomenita dušik, Y je metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali presnovimo okoli 1 mol l-eburnameninkarbonil-4-(4,6-dikloropirimidin-2il)piperazina s formulo (lila) z okoli 1 molom amina s formulo HNiCR², in nato presnovimo dobljeni l-eburnameninkarbonil-4-(4-amino-6-kloropirimidin-2il)piperazin s formulo

NR¹ R² / y N—ζ

EBU-co-n _zn-(O/ (lla)

Cl z aminom s formulo HNR³R⁴, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, X in Z pomenita dušik, Y je metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali presnovimo okoli 1 mol l-eburnameninkarbonil-4-(2,4-dikloropirimidin-6il)piperazina s formulo (Hib) z okoli 2 moloma amina s formulo HNR^² v eni ali dveh stopnjah, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, X in Y pomenita dušik, Z je metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali presnovimo okoli 1 mol l-eburnameninkarboniI“4-(2,4-dikloropirimidin-6il)piperazina s formulo (Hib) z okoli 1 molom amina s formulo HNR^², nato ločimo dobljeno izmemo zmes, ki vsebuje l-ebumameninkarbonil-4-(2-amino-4kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo

(Ilba) in l-eburnameninkarbonil-4-(4-amino-2-kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo

(Ilbb) v posamezne izomere in presnovimo okoli 1 mol le-teh z okoli 1 molom amina s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ različna od R¹ in R², da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, X in Y pomenita dušik, Z je metinska skupina ali Z in Y pomenita dušik in je X metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali al) presnovimo l-(ebumameninkarbonil)piperazin s formulo (IV), kjer sta n in valovita črta definirana kot zgoraj, z 2,4,6-trikloropirimidinom, ločimo izomerno zmes, ki vsebuje l-ebumameninkarbonil-4-(4,6-dikloropirimidin-2il)piperazin s formulo (lila) in l-ebumameninkarbonil-4-(2,4-dikloropirimidin-6il)piperazin s formulo (Illb), kjer sta n in valovita črta definirana kot zgoraj, v posamezne izomere, nato presnovimo 1 mol dobljenega l-eburnameninkarbonil-4-(4,6-dikloropirimidin-2il)piperazina s formulo (lila) z 2 moloma amina s formulo HNR^², kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, v eni ali dveh stopnjah, da dobimo derivate ebumamenina s formulo (I), Iger sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, X in Z pomenita dušik, Y je metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali presnovimo 1 mol l-ebumameninkarbonil-4-(4,6-dikloropirimidin-2-il)piperazina s formulo (lila) z 1 molom amina s formulo HNR¹R², dveh stopnjah, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, X in Z pomenita dušik, Y je metinska skupina in sta n in valovita črta definirana kot zgoraj; ali a2b) presnovimo okoli 1 mol l-eburnameninkarbonil-4-(4,6-dikloropirimidin-2il)piperazina s formulo (lila), kjer sta n in valovita črta definirani kot zgoraj, z okoli molom amina s formulo HNR^XR², kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, nato presnovimo dobljeni l-eburnameninkarbonil-4-(4-amino-6-kloropirimidin-2il)piperazin s formulo (Ha), kjer so R¹, R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, z aminom s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ različna od R¹ in R², da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, X in Z pomenita dušik, Y je metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali a2c) presnovimo okoli 1 mol l-eburnameninkarbonil-4-(2,4-dikloropirimidin-6il)piperazina s formulo (Illb), kjer sta n in valovita črta definirani kot zgoraj, z okoli moloma amina s formulo HNR^]R², kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, v eni ali dveh stopnjah, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, X in Z pomenita dušik, Z je metinska skupina in sta n in valovita črta definirana kot zgoraj; ali a2d) presnovimo okoli 1 mol l-eburnameninkarbonil-4-(2,4-dikloropirimidin-6il)piperazina s formulo (Illb), kjer sta n in valovita črta definirana kot zgoraj, z okoli 1 molom amina s formulo HNR^², kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, nato ločimo dobljeno izomerno zmes, ki vsebuje l-ebumameninkarbonil-4-(2-amino-4kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (Ilba) in l-eburnameninkarbonil-4-(4amino-2-kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (Ilbb), kjer so R¹, R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, v posamezne izomere in nato presnovimo okoli 1 mol leteh z okoli 1 molom amina s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ različna od R¹ in R², da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, X in Y pomenita dušik in je Z metinska skupina ali Z in Y pomenita dušik in je X metinska skupina in sta n in valovita črta definirana kot zgoraj; ali a3a) presnovimo l-eburnameninkarbonil-4-(4-amino-6-kloropirimidin-2-il)piperazin s formulo (Ha), kjer so R¹, R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, z aminom s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ definirana kot zgoraj, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer X in Z pomenita dušik, Y je metinska skupina,

R¹, R², R³, R⁴, n in valovita črta so definirani kot zgoraj; ali a3b) presnovimo l-eburnameninkarbonil-4-(2-amino-4-kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (Ilba), kjer so R¹, R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, z aminom s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ definirana kot zgoraj, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer X in Y pomenita dušik, Z je metinska skupina, R¹, R², R³, R⁴, n in valovita črta so definirani kot zgoraj; ali a3c) presnovimo l-eburnameninkarbonil-4-(4-amino-2-kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (Ilbb), kjer so R¹, R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, z aminom s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ definirana kot zgoraj, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer Z in Y pomenita dušik, X je metinska skupina, R¹, R², R³, R⁴, n in valovita črta so definirani kot zgoraj; ali ba) presnovimo l-(ebumameninkarbonil)piperazin s formulo (IV) z 2-amino-4,6dikloropirimidinom s formulo

(Vib), nato presnovimo dobljeni l-eburnameninkarbonil-4-(2-amino-4-kloropirimidin-6il)piperazin s formulo (Ilba) z aminom s formulo HNR³R⁴; ali bb) presnovimo l-(ebumameninkarbonil)piperazin s formulo (IV) s 4-amino-2,6dikloropirimidinom s formulo

NR¹ R²

N—(

C' -ΧΟ}

N—\

Cl (Via), nato ločimo dobljeno izomemo zmes, ki vsebuje l-ebumameninkarbonil-4-(4-amino-6kloropirimidin-2-il)piperazin s formulo (Ha) in l-ebumameninkarbonil-4-(4-amino2-kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (Ilbb) v posamezne izomere in presnovimo okoli 1 mol le-teh z okoli 1 molom amina s formulo HNR³R⁴; ali ca) presnovimo l-(ebumameninkarbonil)piperazin s formulo (IV) s 4,6-diamino-2kloropirimidinom s formulo

NR1R2

Cl (Vila)

NR3R4 (VIIq) ali cb) presnovimo l-(ebumameninkarbonil)piperazin s formulo (IV) z 2,4-diamino-6kloropirimidinom s formulo

NRlR2

Cl (Vllb)

NR³R* ali da) presnovimo eburnameninkarbonil klorid s formulo (V) ali njegovo hidrokloridno sol s 4-(4-amino-6-kloropirimidin-2-il)piperazinom s formulo

Η-·οκδ>

(CH₂)_n N

NRiR² (Vlila),

CI nato presnovimo dobljeni l-eburnameninkarbonil-4-(4-amino-6-kloropirimidin-2il))piperazin s formulo (Ha) z aminom s formulo HNR³R⁴; ali db) presnovimo eburnameninkarbonil klorid s formulo (V) ali njegovo hidrokloridno sol s 4-(4-amino-2-kloropirimidin-6-il)piperazinom s formulo

NR¹ R²

(VHIbb) , nato presnovimo dobljeni l-eburnameninkarbonil-4-(4-amino-2-kloropirimidin-6il))piperazin s formulo (Ilbb) z aminom s formulo HNR³R⁴; ali dc) presnovimo eburnameninkarbonil klorid s formulo (V) ali njegovo hidrokloridno sol s 4-(2-amino-4-kloropirimidin-6-il)piperazinom s formulo

nato presnovimo dobljeni l-eburnameninkarbonil-4-(2-amino-4-kloropirimidin-6il))piperazin s formulo (Ilba) z aminom s formulo HNR³R⁴; ali

e) presnovimo eburnameninkarbonil klorid s formulo (V) ali njegovo hidrokloridno sol s 4-(diaminopirimidinil)piperazinom s formulo

NR1r2 /--\ X-/ _H-N /ι-\(Ύγ

NR3r4 in po želji reduciramo tako dobljeni derivat ebumamenina s formulo (I), ki vsebuje okso skupino kot W, in/ali pretvorimo derivat ebumamenina s formulo (I), dobljen kot prosta baza, v kislinsko adicijsko sol tako, da presnovimo prosto bazo s kislino in/ali sprostimo prosto bazo iz dobljene soli derivata ebumamenina s formulo (I) in/ali pretvorimo dobljen derivat ebumamenina s formulo (I) v njegov solvat.

Presnovo ebumameninkarbonil klorida ali njegove hidrokloridne soli s formulo (V) z derivatom piperazina s formulo (X) izvedemo prikladno tako, da raztopimo okoli 16 molov derivata piperazina (izračunano za 1 mol acil klorida) v metilen kloridu in po kapljicah dodamo raztopino acil klorida pri -50°C k gornji raztopini. Po dokapanju prekinemo hlajenje reakcijske zmesi, reakcijsko zmes pustimo, da se segreje na sobno temperaturo, dodamo nasičeno raztopino natrijevega hidrogenkarbonata in nato zmes mešamo 10 minut. Po ločenju organsko fazo temeljito speremo z vodo, posušimo in kromatografiramo na koloni s silikagelom, nato pa dobljeni produkt očistimo s prekristalizacijo.

Presnovo l-(eburnamenin-14-karbonil)piperazina s formulo (IV) z 2,4,6trikloropirimidinom izvedemo prednostno tako, da raztopimo derivat piperazina v tetrahidrofuranu in mu nato pri 0°C po kapljicah dodamo 2,4,6-trikloropirimidin, razredčen s tetrahidrofuranom. Reakcijsko zmes mešamo pri sobni temperaturi 12 ur in nato uparimo do suhega. Po porazdelitvi preostanka po upaijenju med kloroformom in vodno raztopino natrijevega hidroksida organsko fazo speremo z vodo, posušimo in uparimo. Preostanek kromatografiramo na koloni s silikagelom, da ločimo izomera s formulama (lila) in (Hib).

Presnovo izomernih derivatov l-(eburnamenin-14-karbonil)-416 (dikloropirimidinil)piperazina s formulo (lila) oz. (Illb) z amini s formulo HNR^JR² npr. pirolidinom, 1-aminoadamantanom, l-amino-l,l-dimetiletanom, l-amino-2,2dimetilpropanom, ciklopentilaminom ali podobnimi, izvedemo pri temperaturi, ki je odvisna od reaktivnosti amina. To presnovo izvedemo npr. s pirolidinom pod 10°C, medtem ko za presnovo z 1-aminoadamantanom uporabimo temperaturo najmanj 80 do 100°C. Po uparjenju porazdelimo ostanek med halogeniranim topilom, prednostno kloroformom, in vodno raztopino natrijevega hidroksida. Po ločenju organsko fazo speremo z vodo, posušimo in uparimo. Tako dobljena izomera l-(eburnamenin-14-karbonil)-4-(aminokloropirimidinil)piperazina ločimo na koloni s silikagelom in očistimo s prekristalizacijo.

Izomere l-(eburnamenin-14-karbonil)-4-(aminokloropirimidinil)piperazina s formulami (Ila), (Ilba) in (Ilbb) presnovimo z aminom s formulo HNR³R⁴, ki je enak aminu, uporabljenemu v prejšnji stopnji, ali od njega različen. To presnovo izvedemo pri temperaturi in v času, ki je odvisen od reaktivnosti aminov. V primeru pirolidina je npr. potrebno okoli 5-urno kuhanje. Po končani presnovi odstranimo prebitek amina z destilacijo in preostanek porazdelimo med kloroformom in vodno raztopino natrijevega hidroksida. Po ločenju speremo organsko fazo z vodo, posušimo in uparimo. Dobljene spojine s formulo (I) lahko prekristaliziramo, npr. iz acetonitrila.

Alternativno lahko v skladu z izumom izomerne l-(ebumamenin-14-karbonil)-4(dikloropirimidinil)piperazin s formulo (lila) oz. (Hib) presnovimo z amini s formulo HNR^² oz. HNR³R⁴ v eni sami stopnji. Prikladno suspendiramo ali raztopimo derivate eburnamenina v primarnem ali sekundarnem aminu, ki ga uporabljamo kot reaktant, in zmes presnovimo pri vrelišču. To presnovo lahko izvedemo npr. s pirolidinom s 5-urnim kuhanjem. Po končani presnovi prebitek amina, npr. pirolidina, oddestiliramo in preostanek očistimo, kot je opisano zgoraj.

Če l-(ebumamenin-14-karbonil)-4-(dikloropirimidinil)piperazina ne moremo raztopiti v aminu s formulo HNR^² ali HNR³R⁴ pri njegovem vrelišču, uporabimo kot pomožno topilo topilo, ki ima višje vrelišče, npr. n-butanol.

Alternativno lahko l-(ebumamenin-14-karbonil)piperazin s formulo (IV) presnovimo z aminodikloropirimidinom s formulo (Via) oz. (Vib) in nato dobljeni l-(eburnamenin-14-karbonil)-4-(aminokloropirimidinil)piperazin lahko presnovimo z aminom s formulo HNR³R⁴. Ta postopek izvedemo prikladno tako, da raztopimo derivat l-(eburnamenin-14-karbonil)piperazina s formulo (IV) kot tudi aminodik17 loropirimidin s formulo (Via) oz. (Vib), npr. v acetonitrilu, nato pa kuhamo reakcijsko zmes v prisotnosti kalijevega karbonata okoli 40 ur med močnim mešanjem. Po koncu presnove in uparjenju topila porazdelimo preostanek med kloroformom in vodo. Po ločenju speremo organsko fazo z vodo, posušimo in uparimo. Preostanek očistimo s prekristalizacijo. Tako dobljene derivate l-(eburnamenin-14-karbonil)-4(aminokloropirimidinil)piperazina s formulo (Ila), (Ilba) ali (Ilbb) presnovimo z amini s formulo HNR³R⁴ pri zgoraj opisanih reakcijskih pogojih.

Alternativno lahko l-(eburnamenin-14-karbonil)piperazin s formulo (IV) presnovimo z diaminokloropirimidinom s formulo (Vila) oz. (Vllb). To presnovo izvedemo prikladno tako, da raztopimo derivat l-(eburnamenin-14karbonil)piperazina in diaminokloropirimidin, npr. 4-kloro-2,6bis(pirolidino)pirimidin, v N-etilmorfolinu, kuhamo reakcijsko zmes pod dušikom 40 ur in nato uparimo pri okolnem tlaku. Iz preostanka odstranimo sledove N-etilmorfolina tako, da dodamo vodo in vodo oddestiliramo. Po porazdelitvi preostanka med kloroformom in vodo organsko fazo ločimo, speremo z vodo, posušimo in uparimo. Preostanek očistimo s kromatografijo.

Alternativno presnovimo eburnamenin-14-karbonil klorid s formulo (V) ali njegovo hidrokloridno sol z derivatom l-(aminokloropirimidinil)piperazina s formulo (Vlila), (VIHba) oz. (VHIbb) in nato dobljeni l-(eburnamenin-14-karbonil)-4(aminokloropirimidinil)piperazin s formulo (Ha), (Ilb) oz. (Ilba) presnovimo npr. z aminom s formulo HNR³R⁴.

Ta pravkar navedeni postopek izvedemo prikladno npr. takole. Raztopino l-(aminokloropirimidinil)piperazina s formulo (Vlila), (VIHba) oz. (VIHbb) v metilen kloridu in nato kalijev karbonat dodamo pri temperaturi -15°C v majhnih obrokih k hidrokloridu eburnamenin-14-karbonil klorida s formulo (V). Nato hlajenje reakcijske zmesi prekinemo, pustimo, da se zmes segreje na sobno temperaturo in nato dodamo vodo. Po okoli 10 minutah mešanja in nato ločenju faz speremo organsko raztopino z vodo, topilo oddestiliramo in preostanek očistimo s prekristalizacijo. Dobljeni l-(eburnamenin-14-karbonil-4(aminokloropirimidinil))piperazin s formulo (Ila), (Ilba) oz. (Ilbb) nato presnovimo z aminom s formulo HNR³R⁴, kotje opisano zgoraj.

Pričujoči izum se nanaša tudi na postopek, ki obsega presnovo eburnamenin-14karbonil klorida s formulo (V) ali njegovega hidroklorida z derivatom bis-(amino)18 (l-piperazinil)pirimidina s formulo (IX). V skladu s tem postopkom dodamo raztopini, ki vsebuje derivat bis(amino)-(l-piperazinil)pirimidina s formulo (IX), ki ga uporabljamo kot reaktant, v halogeniranem topilu, npr. metilen kloridu, hidroklorid eburnamenin-14-karbonil klorida s formulo (V) in nato kalijev karbonat v majhnih obrokih pri temperaturi -15°C. Nato prenehamo s hlajenjem reakcijske zmesi, ki jo pustimo, da se segreje na sobno temperaturo, in dodamo vodo. Po okoli 10 min mešanja fazi ločimo, organski sloj speremo z vodo in po uparjenju topila ostanek po uparjenju očistimo s prekristalizacijo.

Če želimo, lahko derivate eburnamenina s formulo (I), dobljene v prejšnjih postopkih, ki vsebujejo kisik kot W, reduciramo v derivate eburnamenina s formulo (I), ki vsebujejo dva atoma vodika kot W; in/ali derivat eburnamenina s formulo (I), dobljen v obliki proste baze, lahko pretvorimo v kislinsko adicijsko sol tako, da ga presnovimo s primerno kislino; in/ali prosto bazo lahko sprostimo iz derivata eburnamenina s formulo (I), dobljenega v obliki soli.

Presnovo izvedemo primerno tako, da raztopimo derivat s formulo (I), ki vsebuje kisik kot W, v brezvodnem tetrahidrofuranu in ga dodamo po kapljicah k raztopini litijevega aluminijevega hidrida v tetrahidrofuranu pod inertnim plinom, npr. argonom, nato pa kuhamo reakcijsko zmes okoli 3 ure. Po dovršitvi presnove [v skladu s tankoslojno kromatografsko analizo (TLC)], razkrojimo prebitek litijevega aluminijevega hidrida kot tudi nastali kompleks z dodajanjem vode in vodne raztopine natrijevega hidroksida. Oborino aluminijevega hidroksida in litijevega hidroksida odfiltriramo, temeljito speremo s tetrahidrofuranom in po odparjenju tetrahidrofurana iz filtrata, združenega z izpiralnimi tekočinami, preostanek očistimo s kromatografijo na koloni s silikagelom.

Kislinske adicijske soli spojin s formulo (I) tvorimo na običajen način, npr. tako, da raztopimo katerokoli od spojin s formulo (I) v brezvodnem etanolu in dodamo tej raztopini okoli 1 ali 2 molska ekvivalenta kisline, npr. metansulfonske kisline ali etansulfonske kisline. Če se sol ne obori, dodamo alkoholni raztopini eter in po kompaktiranju oborjeni produkt odfiltriramo, sušimo in, Če želimo, očistimo z raztapljanjem in obarjanjem, ali oborjeni produkt pretvorimo v ustrezno prosto bazo.

V tem opisu in v zahtevkih pomenijo C₂^alkilne in alkenilne skupine C₂^skupine z ravno ali prednostno razvejeno verigo, ki so nasičene ali vsebujejo eno ali več dvojnih vezi ogljik-ogljik. Primeri za take C_{2 6}alkilne in alkenilne skupine so etilna, vinilna, n-propilna, izopropilna, 1-propen-l-ilna, l-propen-2-ilna, l-propen-3-ilna, n-butilna, sek-butilna in terc.butilna in butenilna skupina kot tudi različne pentilne, pentenilne, heksilne in heksenilne skupine.

C₃₁₀cikloalkilne skupine, ki vsebujejo 1 do 3 obroče in so nesubstituirane s ₃alkilno skupino, so npr. ciklobutilna, ciklopentilna, cikloheksilna, cikloheptilna kot tudi adamantilna skupina. Te skupine so lahko nesubstituirane ali lahko nosijo eno ali več metilnih, etilnih ali propilnih skupin in substituentov.

Če tvorijo R¹ in R² in/ali R³ in R⁴ skupaj s sosednjim atomom dušika in v danem primeru z nadaljnjim atomom kisika ali dušika nasičeno ali nenasičeno ciklično skupino, ki vsebuje 4 do 6 atomov ogljika, kije v danem primeru substituirana s C^alkilno in alkenilno skupino, so lahko te ciklične skupine prednostno pirolidino, piperidino, azepino, morfolino, 4,4-etilendioksi-l-piperidinilna ali 2,2,6,6-tetrametil1-piperidinilna skupina.

Različne spojine s formulami (VI), (VII), (VIII) in (IX), ki jih uporabljamo za pripravo spojin s formulo (I) oz. njihovih intermediatov, lahko pripravimo takole.

Za pripravo različnih derivatov monoamino-dikloropirimidina s formulo (VI) uporabimo kot izhodni material 2,4,6-trikloropirimidin, in presnovimo ga v topilu etrske vrste, npr. tetrahidrofuranu, s primarnih ali sekundarnim aminom pri temperaturi med -20°C in 40°C, v odvisnosti od reaktivnosti amina, v teku okoli 30 min do več ur. V primeru sterično oviranega 2,2,4,4-tetrametilpiperidina (ki ga lahko uporabimo tudi kot topilo) traja dovršitev presnove okoli 50 ur pri vrelišču reakcijske zmesi. Po koncu presnove topilo ali reaktant (ki ga uporabljamo tudi kot topilo) uparimo, preostanek raztopimo v halogeniranem topilu, prednostno kloroformu, in ekstrahiramo najprej z vodno raztopino natrijevega hidroksida in nato z vodo. Po ločenju organsko fazo posušimo, topilo uparimo in 4,6-dikloro-2-aminopirimidin s formulo (Via) s kromatografijo na koloni s silikagelom ločimo od derivata 2,6dikloro-4-aminopirimidina s formulo (Vib). Nato posamezne izomere še dalje očistimo s prekristalizacijo.

Derivate bis(amino)-kloropirimidina s formulo (Vila) oz. (Vllb) pripravimo tako, da presnovimo ustrezne derivate monoamino-dikloropirimidina s formulo (VI) z aminom s formulo HNR^² oz. HNR³R⁴. Podobno kot pri pripravi spojin s formulo (VI) določa reakcijske pogoje predvsem reaktivnost uporabljenega amina s formulo

HNR*R² ali HNR³R⁴. Tako poteka presnova pri uporabi pirolidina kot aminske komponente pri sobni temperaturi, medtem ko zahteva presnova z l-amino-1,1dimetiletanom okoli 15 ur segrevanja pri 130°C. Presnovo z l-amino-2,2dimetilpropanom lahko izvedemo pri milejših pogojih: končana je z okoli 20-urnim vrenjem v izopropanolu. Če uporabimo kot aminsko komponento nerodni 1-aminoadamantan, reagira z okoli 75-urnim kuhanjem v n-butanolu. Dobljene reakcijske zmesi predelamo, kotje opisano za pripravo spojin s formulo (VI).

Za pripravo različnih derivatov piperazinil pirimidina s formulo (VIII) uporabimo kot izhodne snovi ustrezne derivate bis(amino)-kloropirimidina s formulo (VII). Potem, ko smo jo raztopili v terciarnem aminu, prednostno N-etilmorfolinu, kuhamo derivate bis-(amino)-kloropirimidina s formulo (VII) s prebitkom piperazina s formulo (X) pod dušikom okoli 25 ur. Po koncu presnove N-etilmorfolin, ki ga uporabljamo kot topilo, in večji del piperazina oddestiliramo, preostanku dodamo vodo in ponovno oddestiliramo. Po raztopitvi v kloroformu speremo preostanek z vodno raztopino natrijevega hidroksida in nato z vodo. Po ločenju organsko fazo posušimo in kloroform uparimo. Preostanek očistimo s kromatografijo na koloni s silikagelom in dobljeni produkt v danem primeru prekristaliziramo.

Za pripravo derivatov bis(amino)-(l-piperazinil)pirimidina s formulo (IX) lahko uporabimo kot izhodne snovi npr. derivate bis(amino)-kloropirimidina s formulo (VII). Prikladno presnovimo spojine s formulo (VII) z okoli 5-kratnim prebitkom piperazina s formulo (X) tako, da kuhamo reaktante v etanolu okoli 1 uro. Po končani presnovi etanol uparimo, preostanek raztopimo v kloroformu, speremo z vodno raztopino natrijevega hidroksida in nato z vodo. Po ločenju organsko fazo posušimo in topilo uparimo. Preostanek očistimo s prekristalizacijo.

Ebumameninkarbonil kloridi s formulo (V) in njihove hidrokloridne soli, ki jih uporabljamo kot izhodne snovi v postopku v smislu izuma, so znani iz madžarskega patenta št. 187,733.

Farmakološki učinek derivatov eburnamenina s formulo (I) smo raziskali, kot je opisano v nadaljevanju. Antioksidativni učinek smo preiskali v testu encimsko inducirane peroksidacije lipidov (z NADPH inducirana peroksidacija lipidov) kot tudi v testu neencimsko inducirane peroksidacije lipidov (z Fe²⁺ inducirana peroksidacija lipidov).

Antioksidativni učinek smo preiskali na mikrosomih, prepariranih iz možganov podgane [J. Neurochem. 37, strani 422-426 (1981)] in na homogenizatu možganov podgane [J. Biol. Chem. 262, strani 10438-10440 (1987)].

Inhibicija z NADPH inducirane peroksidacije lipidov v možganskih mikrosomih

Za prepariranje možganov smo uporabili podganje samce Hannover-Wistar s telesno maso 150-250 g. Po dekapitaciji smo cele možgane podgane odstranili in homogenizirali v 10-kratnem volumnu ledeno mrzle 0,25 M raztopine saharoze. Homogenizat smo centrifugirali v aparaturi Hitachi CR 26H pri 15000 x g pri 4°C 10 minut, nato smo supematant zbrali in centrifugirali v aparaturi Hitachi SCP85H pri 78000 x g pri 4°C 60 minut. Po suspendiranju oborine v 0,15 M raztopini kalijevega klorida smo določili vsebnost proteina dobljene raztopine in potem naravnali na koncentracijo 10 mg/ml. Tako dobljene mikrosome smo zamrznili v zmesi suhega leduacetona in hranili pri -70°C do uporabe.

Sestavine inkubacijskih zmesi so bile: 50 mM tris(hidroksimetil)aminometan hidroklorid (pH 6,8), 0,2 mM železov(III) klorid, 1 mM kalijev dihidrogen fosfat, 0,5 mM adenozin-5’-difosfat, 0,2 mg mikrosomov ter testna spojina. Inkubacijo smo izvedli s končnim volumnom 1 ml in inkubacijskim časom 20 minut pri temperaturi 37°C. Peroksidacije lipidov smo sprožili z dodatkom 0,4 mM NADPH (nikotin adenin dinukleotid fosfat, reducirana oblika). (Slepi vzorci niso vsebovali NADPH). Reakcijo smo prekinili z dodatkom 0,375 ml raztopine za prekinitev, ki je vsebovala 40%no trikloroocetno kislino in 5M klorovodikovo kislino v razmerju 2:1. Nastanek malondialdehida smo določili ob uporabi tiobarbiturne kisline. Po prekinitvi reakcije smo dodali vzorcem po 1 ml 1%-ne raztopine tiobarbiturne kisline, in vzorce nato namestili v vodno kopel z okoli 100°C za 10 min. Nato smo vzorce centrifugirali pri 2000 x g v aparaturi Janetzki K70 pri 4°C 10 min. Vrednost absorbance obarvanega supematanta smo izmerili pri 535 nm v spektrofotometru Hitachi 150-20. Kot primerjalno spojino smo uporabili malondialdehid bis(dietilacetal).

Učinek na z Fe— inducirano peroksidaciio lipidov v možganskem homogenizatu

Po dekapitiranju podgan Hannover-Wistar, ki so tehtale po 150-220 g, smo cele možgane homogenizirali v 9 volumnih ledeno mrzlega Krebs-Ringeijevega puferja [ki vsebuje 15mM 4-(2-hidroksietil)-l-(piperaziniletansulfonske kisline (okrajšano: HEPES, pH 7,4), 140 mM natrijevega klorida, 3,6 mM kalijevega klorida, 1,5 mM kalcijevega klorida, 0,7 mM magnezijevega klorida, 1,4 mM kalijevega dihidrogen fosfata in 10 mM glukoze]. Nato smo določili vsebnost proteina v raztopini in naravnali na koncentracijo 10 mg/ml.

Po dodatku testnega inhibitornega sredstva v volumnu 5 ml k 200 gl homogenizata smo inkubacijsko zmes inkubirali pri 37°C 20 minut. Z Fe²⁺ inducirano peroksidacijo lipidov smo izvedli tako, da smo dodali 5 gl 8 mM raztopine železovega(II) diamonijevega disulfata [Fe(NH₄)₂(SO₄)₂]. Po preteku inkubacijskega časa smo reakcijo prekinili z dodatkom 1 ml raztopine za prekinitev, ki je vsebovala 0,8 M klorovodik v 12,5%-ni raztopini trikloroocetne kisline, nato pa vzorce centrifugirali pri 2000 x g v aparaturi Janetzki pri 4°C 10 min.

K 0,5 ml obroku supernatanta smo dodali 1 ml 1%-ne raztopine tiobarbiturne kisline, nato pa vzorce dali za 20 minut v vodno kopel s 100°C. Intenzivnost razvite barve smo določili pri 535 nm s pomočjo spektrofotometra Hitachi 150-20 ob uporabi malondialdehid bis(dietilacetala) kot primerjalne spojine.

Vrednosti IC₅₀ spojin smo določili na osnovi njihove korelacije med koncentracijo in učinkom in navedene so v tabeli I.

Tabela I

Inhibitorni učinek na peroksidacijo lipidov

Spojina štev.	Inhibicija z NADPH inducirane peroksidacije lipidov ICso	Inhibicija z Fe2+ inducirane peroksidacije lipidov IC50 (gM)
1	24,2	124,0
2	6,2	112,0
3	2,4	11,4
4	3,1	10,3
DL-a-tokoferol N.I.	10,5
elagna kislina	47,2	51,0
silimarin	197,0	33,2
tirilazad mezilat 121,0	135,0

Znaki in kratice, uporabljeni v tabeli I:

N.I.: ni inhibicije

1: l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidiniljpiperazin

2: l-{[(3a,16a)-ebumamenin-14-il]metil}-4-[2,6-bis-(pirolidino)-4-pirimidiniljpiperazin trihidrobromid

3: l-[(16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil]piperazin

4: l-[(3a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil]piperazin

Elagna kislina: 2,6’:2’,6-dilakton 4,4’,5,5’,6,6’-heksahidrodifenske kisline

Silimarin: 2-[trans-2-(4-hidroksi-3-metoksifenil)-3-hidroksimetil-l,4-benzodioksan6-il]-3,5,7-trihidroksikroman-4-on

Tirilazad mezilat: 16a-metil-21-{4-[2,4-bis(pirolidino)-6-pirimidinil]l-piperazinil}-pregna-l,4,9(ll)-trien-3,20-dion metansulfonat (spojina iz objavljene patentne prijave PCT štev. WO 87/01706).

Na osnovi podatkov iz tabele I lahko vidimo, da ima vsaka od spojin, pripravljenih v različnih primerih, zelo močan antioksidativen učinek (inhibitoren učinek na peroksidacijo lipidov).

V skladu s podatki iz tabele Ije inhibitorni učinek testiranih spojin na z NADPH inducirano (encimsko inducirano) peroksidacijo lipidov mnogo močnejši kot učinek primerjalnih spojin. Verjetno je, da vrše spojine svoj antioksidacijski učinek preko NADPH-citokrom C reduktaze, ki je udeležena pri reakciji. Inhibitorni učinek spojin 3 in 4 na z Fe²⁺ inducirano (neencimsko inducirano) peroksidacijo lipidov dosega antioksidantni učinek terapevtsko uporabljanega DL-a-tokoferola, medtem ko inhibirajo ta proces bolj učinkovito kot hepatoprotektivni silimarin ali antikancerogena elagna kislina. Poleg tega dosega antioksidantni učinek spojin 1 in 2 ali v določeni meri celo presega inhibitorni učinek na peroksidacijo lipidov tirilazat mezilata, ki ga trenutno preskušajo klinično.

Nove derivate ebumamenina s formulo (I) uporabljamo za farmakološke namene bodisi same ali v obliki njihovih soli, prikladno v pripravkih, kot se običajno uporabljajo pri zdravljenju. Ti pripravki so lahko trdni, tekoči ali poltrdni; za njihovo pripravo lahko uporabimo dodatke in pomožne snovi za polnjenje, razredčenje, stabiliziranje, vplivanje na pH in osmotski tlak, aromatiziranje, izboljšanje okusnosti kot tudi za podpiranje formuliranja ali zagotavljanje formuliranja.

Trdni farmacevtski pripravki so lahko npr. tablete, dražeji, kapsule, oblati (praškasti pripravki v oblatih) ali ampule s praški, ki so uporabne za pripravo injekcij. Tekoči pripravki so injekcijski in infuzijski pripravki, tekoča zdravila, tekočine in kapljice. Mazila, balzami, kreme, zmesi, ki jih je treba pred uporabo pretresti, in supozitoriji so poltrdni pripravki.

Farmacevtski pripravek dajemo bolniku v množini, ki vsebuje dozo učinkovine, ki je potrebna, da dosežemo želeni učinek. Ta doza je odvisna od stopnje bolezni, resnosti patološkega stanja, na katerega je treba vplivati, mase bolnika, občutljivosti bolnika proti učinkovini, načina dajanja in števila dajanj na dan. Dozo učinkovine, ki jo je treba uporabiti, bo lahko varno določil zdravnik, ki ima potrebno strokovno znanje in pozna bolnika, ki gaje treba zdraviti.

Zaradi enostavnega dajanja je primerno, če vsebujejo farmacevtski pripravki dozirne enote, ki vsebujejo množino učinkovine, ki jo je treba dati enkrat, ali njen mnogokratnik ah polovico, tretjino ali četrtino. Take dozirne enote so npr. tablete, ki so lahko opremljene z zarezami, ki olajšajo razpolavljanje ali razčetverjenje tablete, da dobimo zahtevano množino učinkovine.

Tablete so lahko preslojene s plastjo, ki je netopna v kislih medijih, da zagotovimo sproščanje vsebnosti učinkovine potem, ko zapuste želodec. Na ta način postanejo tablete črevesno preslojene. Podoben učinek lahko dosežemo tudi z vdelavo učinkovine v kapsulo.

Farmacevtski pripravki, ki vsebujejo učinkovino v skladu z izumom, vsebujejo običajno 1 do 100 mg učinkovine v 1 dozirni enoti. Seveda je možno, da v nekaterih pripravkih množina učinkovine presega zgoraj definirano zgornjo ali spodnjo mejo.

Izum se nanaša tudi na metodo za inhibiraje peroksidacije lipidov, do katere pride v organizmu. Ta metoda obsega dajanje terapevtsko učinkovite množine učinkovine s formulo (I) ali njene farmacevtsko sprejemljive kislinske soli ali njenega solvata bolniku.

Izum podrobno pojasnjujemo s pomočjo sledečih, neomejujočih primerov.

Primer 1

Priprava l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]piperazina

Raztopino, ki vsebuje 20,0 g (53 mmolov) (3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil klorid hidroklorida v 200 ml metilen klorida, dodamo po kapljicah pri -50°C k 66,8 g (796 mmolov) piperazina, raztopljenega v 300 ml metilen klorida. Nato hlajenje reakcijske zmesi prekinemo, pustimo, da se zmes segreje na sobno temperaturo, dodamo 100 ml nasičene raztopine natrijevega hidrogen karbonata in zmes mešamo 10 minut in jo nato pustimo, da se vsede. Po ločenju organsko fazo speremo dvakrat s po 150 ml vode, nato pa posušimo in uparimo. Preostanek očistimo s kromatografijo na koloni s silikagelom. Elucijo izvedemo ob uporabi zmesi kloroforma/metanola (98:2 -*80:20). Dobljeni produkt prekristaliziramo, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 15,82 g (78,8%), tal.: 185-198°C.

Primer 2

Priprava l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(4,6-dikloro-2-pirimidinil)piperazinain l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil-4-(2,6-dikloro-4-pirimidinil)piperazina

0,56 ml (4,87 mmolov) 2,4,6-trikloropirimidina, razredčenega z 20 ml tetrahidrofurana, dodamo po kapljicah k raztopini 2,0 g (5,12 mmola) 1-[(3α,16α)ebumamenin-14-karbonil]piperazina v 50 ml tetrahidrofurana pri 0°C. Po 12 urah mešanja pri sobni temperaturi reakcijsko zmes uparimo do suhega. Preostanek porazdelimo med 100 ml kloroforma in 25 ml 5%-ne raztopine natrijevega hidroksida. Po ločenju organsko fazo sušimo, uparimo in preostanek po uparjenju kromatografiramo na koloni s silikagelom. Ob uporabi zmesi kloroforma/metanola (100:0 ->99:1) kot eluenta dobimo najprej manj polarni l-[(3a,16a)-eburnamenin14-karbonil]-4-(4,6-dikloro-2-pirimidinil)-piperazin z dobitkom 0,325 g (12,7%), tal.: 100-107°C (po prekristalizaciji iz etra.). Z nadaljnjo elucijo dobimo bolj polarni l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(2,6-dikIoro-6-pirimidiniI)-piperazin z dobitkom 2,26 g (88,3%), tal.: 165-175°C (po prekristalizaciji iz etra.).

Primer 3

Priprava 4,6-dikloro-2-pirolidinopirimidina in 2,4-dikloro-6-pirolidinopirimidina

23,7 ml (286,6 mmola) pirolidina dodamo v teku okoli 30 minut pri temperaturi -20°C po kapljicah k zmesi 25,0 g (136,3 mmola) 2,4,6-trikloropirimidina in 200 ml tetrahidrofurana. . Nato hlajenje prekinemo, zmes mešamo še 30 minut in nato uparimo. Preostanek porazdelimo med 500 ml kloroforma in 50 ml 10%-ne raztopine natrijevega hidroksida. Po ločenju organsko fazo speremo štirikrat s po 150 ml vode, posušimo in uparimo. Preostanek kromatografiramo na koloni s silikagelom. Ob uporabi zmesi heksana/etil acetata v razmerju 19:1 kot eluenta dobimo 4,6dikloro-2-pirolidinopirimidin), ki ga prekristaliziramo iz heksana, da dobimo 7,51 g (25,27%) produkta s tal.: 95-987°C.

^-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 6,51 (s, IH, 5-H)

Z nadaljnjo elucijo dobimo bolj polaren produkt, ki ga prekristaliziramo iz heksana, da dobimo 2,4-dikloro-6-pirolidinopirimidin z dobitkom 20,22 g (68,03%), tal. 100,5103,5°C.

'H-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 6,18 (s, IH, 5-H)

Primer 4

Priprava 4-kloro-6-(l-piperazinil)-2-pirolidinopirimidina

Raztopino 2,0 g (9,17 mmola) 4,6-dikloro-2-pirolidinopirimidina in 3,95 g (45,9 mmola) piperazina v etanolu kuhamo pod refluksom 1 uro in nato uparimo. Preostanek po upaijenju porazdelimo med 100 ml kloroforma in 100 ml 1%-ne raztopine natrijevega hidroksida. Po ločenju organsko fazo dvakrat speremo s po 50 ml vode, nato posušimo in uparimo. Po prekristaliziranju preostanka iz heksana dobimo naslovni produkt z dobitkom 2,25 g (91,6%), tal. 89-100°C.

Primer 5

Priprava 4-kloro-2-(l-piperazinil)-6-pirolidinopirimidina

Raztopino, ki vsebuje 2,0 g (9,17 mmola) 2,4-dikloro-6-pirolidinopirimidina in 3,95 g (45,9 mmola) piperazina v etanolu kuhamo pod refluksom 1 uro in nato uparimo. Preostanek po uparjenju porazdelimo med 100 ml kloroforma in 100 ml 1%-ne raztopine natrijevega hidroksida. Po ločenju organsko fazo speremo dvakrat s po 50 ml vode, nato posušimo in uparimo. Preostanek po uparjenju kromatografiramo na koloni s silikagelom. Ob uporabi zmesi kloroforma/metanola 9:1 kot eluenta in prekristaliziranju dobljenega produkta iz heksana dobimo naslovno spojino z dobitkom 1,66 g (67,6%), tal. 77-92°C.

Primer 6

Priprava l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(4-kloro-2-pirolidino-6-pirimidinil)piperazina in l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-(2-kloro-4-pirolidino6-pirimidinil)piperazina

Po dodajanju 2,00 g (3,81 mmola) l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(2,4dikloro-6-pirimidinil)piperazina v majhnih obrokih k 20 ml pirolidina pri temperaturi pod 10°C mešamo reakcijsko zmes pri sobni temperaturi 1 uro in nato uparimo. Po porazdelitvi preostanka po upatjenju med 40 ml kloroforma in 10 ml 1%-ne raztopine natrijevega hidroksida organsko fazo ločimo, posušimo in uparimo Preostanek po uparjenju kromatografiramo na koloni s silikagelom. Ob uporabi zmesi kloroforma in metanola 99:1 najprej eluiramo s kolone manj polarni l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-(4-kloro-2-pirolidino-6-pirimidinil)piperazin, ki ga prekristaliziramo iz zmesi etra in heksana, da dobimo 2,01 g (88,2%), tal. 210-220°C. Z nadaljnjo elucijo dobimo bolj polarni l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-(2-kloro-4-pirolidino-6-pirimidinil)piperazin, ki ga podobno prekristaliziramo iz zmesi etra in heksana, da dobimo 0,13 g (5,7%), tal.: 169-200°C.

Primer 7

Priprava l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(4-kloro-6-pirolidino-2-pirimidinil)piperazina

2,0 g (3,81 mmola) l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(4,6-dikloro-2pirimidinil)piperazina dodamo v majhnih obrokih k 20 ml pirolidina pri temperaturi pod 10°C, reakcijsko zmes nato mešamo pri sobni temperaturi 1 uro in uparimo. Preostanek po uparjenju porazdelimo med 40 ml kloroforma in 10 ml 10%-ne raztopine natrijevega hidroksida. Po ločenju organsko fazo posušimo in uparimo. Dobljeni produkt prekristaliziramo iz zmesi etra in heksana, da dobimo 2,10 g (92,2%), naslovne spojine, tal. 176-181°C.

Primer 8

Priprava l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(4-kloro-2-pirolidino-6-pirimidinil)piperazina

5,0 g (12,8 mmola) l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]piperazina in 2,5 g (11,5 mmola) 4,6-dikloro-2-pirolidinopirimidina raztopimo v 100 ml acetonitrila in po dodatku 5,0 g kalijevega karbonata reakcijsko zmes kuhamo pod refluksom 40 ur in jo nato uparimo. Preostanek po uparjenju porazdelimo med 100 ml kloroforma in 40 ml vode. Po ločenju organsko fazo posušimo in uparimo. Dobljeni produkt prekristaliziramo iz zmesi etra in heksana, da dobimo 5,87 g (85,3%) naslovne spojine, tal. 210-220°C.

Primer 9

Priprava l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(4-kloro-6-pirolidino-2-pirimidinil)piperazina in l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-(2-kloro-4-pirolidino-6pirimidinil)piperazina

Po raztopitvi 5,0 g (12,8 mmola) l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]piperazina in 2,5 g (11,5 mmola) 2,4-dikloro-6-pirolidinopirimidina v 100 ml acetonitrila in dodatku 5,0 g kalijevega karbonata kuhamo reakcijsko zmes pod refluksom 40 ur in nato uparimo. Preostanek porazdelimo med 100 ml kloroforma in 40 ml vode. Organsko fazo ločimo, posušimo in uparimo. Preostanek po uparjenju kromatografiramo na koloni s silikagelom. Ob uporabi zmesi kloroforma in metanola 95:1 kot eluenta eluiramo s kolone najprej manj polarni l-[(3a,16a:)-eburnamenm-14-karbonil]-4-(4-kloro-6-pirolidino-2-pirimidinil)piperazin, ki ga prekristaliziramo iz zmesi etra in heksana, da dobimo 5,16 g (75,2%), tal.: 176-181°C. Z nadaljnjo elucijo eluiramo bolj polarni l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(2-kloro-4-pirolidino-6-pirimidinil)piperazin, ki ga podobno prekristaliziramo Iz zmesi etra in heksana, da dobimo 0,475 g (6.92%), tal.:196-200°C.

Primer 10

Priprava l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(4-kloro-2-pirolidino-6-pirimidi30 nil)piperazina

K raztopini, ki vsebuje 2,0 g (7,47 mmola) sveže pripravljenega 4-kloro-6-(lpiperazinil)-2-pirolidinopirimidina v 20 ml metilen klorida, dodamo v majhnih obrokih pri -15°C 2,96 g (7,84 mmola) (3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil klorid hidroklorida in 1,08 g kalijevega karbonata. Nato hlajenje reakcijske zmesi prekinemo, zmes pustimo, da se segreje na sobno temperaturo in nato dodamo 10 ml vode. Po 10 min mešanja in usedanju fazi ločimo, organsko fazo speremo dvakrat z vodo, posušimo in uparimo. Po prekristaliziranju ostanka po upaijenju iz zmesi etra in heksana dobimo naslovno spojino z dobitkom 4,03 g (90,3%), tal.:210-220°C.

Primer 11

Priprava l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(4-kloro-6-pirolidinO’2-pirimidinil)piperazina

Sveže pripravljeni 4-kloro-6-(l-piperazinil)-2-pirolidinopirimidin presnovimo s (3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil klorid hidrokloridom, kot je opisano v primeru 10, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 88,1%, tal.: 176-181°C.

Primer 12

Priprava 4-kloro-2,6-bis(pirolidino)pirimidina in 2-kloro-4,6-bis(pirolidino)pirimidina g 2,4-dikloro-6-pirolidinopirimidina dodamo v majhnih obrokih pri temperaturi pod 10°C med mešanjem k 40 ml pirolidina. Po dodatku mešamo reakcijsko zmes pri sobni temperaturi 1 uro in jo nato uparimo. Po porazdelitvi preostanka med 150 ml kloroforma in 30 ml 10%-ne raztopine natrijevega hidroksida organsko fazo ločimo, speremo štirikrat s po 50 ml vode, posušimo in uparimo. Preostanek po uparjenju kromatografiramo na koloni s silikagelom. Z uporabo zmesi heksana in etil acetata 19:1 kot eluenta in prekristalizacijo produkta iz heksana dobimo 11,07 g (83,74%) 4-kloro-2,6-bis(pirolidino)pirimidina, tal. 78-81°C.

Ή-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 5,67 (s, IH, 5-H)

Z nadaljnjo elucijo z zmesjo 9:1 dobimo bolj polarni 2-kloro-4,6bis(pirolidino)pirimidin, ki ga prekristaliziramo iz heksana, da dobimo 1,38 g (10,46%), tal. 92-94°C.

Ή-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 4,91 (s, IH, 5-H)

Primer 13

Priprava l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(2,4-bis(pirolidino)-6-pirimidinil)piperazina

Raztopino 1,00 g l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(4-kloro-2-pirolidino-6pirimidinil)piperazina v 10 ml pirolidina kuhamo pod refluksom 5 ur in nato uparimo. Preostanek po uparjenju porazdelimo med 20 ml kloroforma in 5 ml 10%ne raztopine natrijevega hidroksida. Po ločenju organsko fazo dvakrat speremo z vodo, nato pa posušimo in uparimo. Preostanek po upaijenju prekristaliziramo iz acetonitrila, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 0,93 g (91,7%), tal.:267-269°C, [a]_D ²¹= -50,9° (c=2,1M HCl).

Primer 14

Priprava l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-(2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil)piperazina

Z uporabo l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-(2-kloro-6-pirolidino-4pirimidinil)piperazina kot izhodnega materiala delamo po postopku, opisanem v primeru 13, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 89,6 %, tal.:267-269°C.

Primer 15

Priprava l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-(2,6-bis-pirolidino-4-pirimidinil)-piperazina

Raztopino, ki vsebuje 2,0 g (5,12 mmola) l-[(3a,16a)-eburnamenin-14karboniljpiperazina in 3,88 g (15,36 mmola) 4-kloro-2,6-bis(pirolidino)pirimidina v 30 ml N-etilmorfolina refluktiramo pod dušikom 40 ur, nato pa reakcijsko zmes uparimo pod okolnim tlakom. Nato dodamo 30 ml vode in vodo oddestiliramo, dokler temperatura pare ne doseže 100°C. Po ohlajenju porazdelimo preostanek med 50 ml kloroforma in 10 ml 10%-ne raztopine natrijevega hidroksida. Po ločenju organsko fazo posušimo in uparimo. Preostanek po uparjenju očistimo s kromatografijo na koloni s silikagelom. Z uporabo zmesi kloroforma in metanola (99:1-* 95:5) kot eluenta in prekristalizacijo dobljenega produkta iz etanola dobimo naslovno spojino z dobitkom 2,84 g (91,3%), tal.: 267-269°C.

Primer 16

Priprava l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidiniljpiperazina l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(2,4-dikloro-6-pirimidinil)piperazin presnovimo s pirolidinom, kot je opisano v primeru 13, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 89,3%, tal.: 267-269°C.

Primer 17

Priprava 2-(l-piperazinil)-4,6-bis(pirolidino)pirimidina

Zmes 10,0 g (34,7 mmola) 2-kloro-2,6-bis-(pirolidino)pirimidma, 11,95 g (138,8 mmola) piperazina in 150 ml N-etilmorfolina kuhamo pod refluksom pod dušikom 25 ur, nato pa topilo in prebitek piperazina oddestiliramo pod okolnim tlakom. Po dodatku 100 ml vode k preostanku vodo oddestiliramo, dokler temperatura v glavi ne doseže 100°C. Po ohlajenju porazdelimo preostanek med 200 ml kloroforma in 30 ml 10%-ne raztopine natrijevega hidroksida. Po ločenju organsko fazo 4-krat izperemo s po 50 ml vode, nato pa posušimo in uparimo. Preostanek po uparjenju očistimo s kromatografijo na koloni s silikagelom. Z uporabo zmesi kloroforma in metanola 9:1 kot eluenta in prekristalizacijo produkta iz heksana dobimo naslovno spojino z dobitkom 8,54 g (81,4%), tal.: 152-160°C.

Ή-NMR (60 MHz, CDC1₃) 5 ppm: 4,83 (s, IH, 5-H)

Primer 18

Priprava l-[(3a,16a!)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[(4,6-bis(pirolidino)-2-pirimidiniljpiperazina l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-[(4-kloro-6-pirolidino]-2-pirimidinil)piperazin presnovimo s pirolidinom, kot je opisano v primeru 13, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 90,2%, tal.: 275-278°C.

Primer 19

Priprava l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[4,6-bis(pirolidino)-2-pirimidinil]piperazina l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]piperazin presnovimo z 2-kloro-4,6bis(pirolidino)pirimidinom, kotje opisano v primeru 15, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 89,5%, tal.: 274-277°C.

Primer 20

Priprava 1- [(3<ar, 16a)-ebumamenin- 14-karbonil]-4-[4,6-bis(pirolidino)-2-pirimidiniljpiperazina

K raztopini 1,0 g (3,31 mmola) 2-(l-piperazinil)-4,6-bis(pirolidino)pirimidina v 10 ml metilen klorida s temperaturo -15°C dodamo v majhnih obrokih najprej 1,31 g (3,47 mmola) (3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil klorid hidroklorida in nato 0,48 g kalijevega karbonata. Nato hlajenje reakcijske zmesi prekinemo, pustimo, da doseže temperatura zmesi sobno temperaturo in dodamo 5 ml vode. Po 10 min mešanja in usedanju fazi ločimo, organsko fazo speremo dvakrat z vodo, jo posušimo in uparimo. Preostanek po upaijenju prekristaliziramo iz acetonitrila. Dobljeni produkt posušimo in prekristaliziramo iz etanola, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 1,81 g (90,3%), tal.: 275-278°C.

Primer 21

Priprava l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-[4,6-bis(pirolidino)-2-pirimidiniljpiperazina l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(4,6-dikloro-2-pirimidinil]piperazin presnovimo s pirolidinom, kotje opisano v primeru 13, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 89%, tal.: 275-278°C.

Primer 22

Priprava l-[(16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidiniljpiperazina (16a)-eburnamenin-14-karbonil klorid hidroklorid presnovimo s piperazinom, kot je opisano v primeru 1, nato pa dobljeni produkt presnovimo s 4-kloro-2,6bis(pirolidino)pirimidinom, kot je opisano v primeru 15, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 87,7%, tal.: 235-238°C, [a]^ +20° (c=l, 1M HCl).

Primer 23

Priprava l-[(3a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil]piperazina (3a)-eburnamenin-14-karbonil klorid hidroklorid presnovimo s piperazinom, kot je opisano v primeru 1, in dobljeni produkt presnovimo po primeru 15 s 4-kloro-2,6bis(pirolidino)pirimidonom, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 89,4%, tal.: 241-243°C, Mo²⁵» +19° (c=l, 1M HCl).

Primer 24

Priprava 4,6-dikloro-2-(l-adamantilamino)pirimidina in 2,6-dikloro-4-(ladamantilamino)pirimidina

K raztopini 70,3 g (465,6 mmola) 1-aminoadamantana v 650 ml tetrahidrofurana dodamo 40,6 g (225,6 mmola) 2,4,6-trikloropirimidina in reakcijsko zmes mešamo 24 ur. Nato kristalni 1-aminoadamantan hidroklorid odfiltriramo, filtrat uparimo in preostanek kromatografiramo na koloni s silikagelom. Z uporabo zmesi heksana in acetona 49:1 kot eluenta dobimo 4,6-dikloro-2-(l-adamantilamino)pirimidin, ki ga prekristaliziramo iz heksana, da dobimo 28,74 g (43,5%), tal.: 151-155°C.

Ή-NMR (60 MHz, CDCL,) δ ppm: 6,55 (s, IH, 5-H)

Z nadaljnjo elucijo z zmesjo heksana in acetona 24:1 dobimo bolj polami 2,6dikloro-4-(l-adamantilamino)pirimidin, ki ga prekristaliziramo iz heksana, da dobimo dobitek 35,56 g (53,8%), tal. 193-196°C.

Ή-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 6,33 (s, IH, 5-H)

Primer 25

Priprava 2,4-bis(l-adamantilamino)-6-kloropirimidina

Raztopino, ki vsebuje 26,0 g (87,25 mmola) 4,6-dikloro-2-(ladamantilamino)pirimidina in 39,5 g (261,6 mmola) 1-aminoadamantana v 200 ml n-butanola kuhamo pod refluksom 75 ur in nato uparimo. Preostanek po uparjenju suspendiramo v 400 ml etra, suspenzijo odfiltriramo in po sušenju odfiltrirani produkt očistimo s kromatografijo na koloni s silikagelom. Z uporabo kloroforma kot eluenta in prekristalizacijo dobljenega produkta iz etra dobimo naslovno spojino z dobitkom 23,94 g (66,44%), tal.: 232-236°C.

^-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 5,64 (s, IH, 5-H)

Primer 26

Priprava 2,4-bis(l-adamantilamino)-6-(l-piperazinil)pirimidina

2,4-bis(l-adamantilamino)-6-kloropirimidin presnovimo s piperazinom, kot je opisnao v primeru 17, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 83,36%, tal. 168-175°C. T-l-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 4,97 (s, IH, 5-H)

Primer 27

Priprava l-[(3a, 16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[2,4-bis(l-adamantilamino)-6pirimidinilj-piperazma (3a, 16a)-eburnamenin-14-karbonil klorid hidroklorid presnovimo z 2,4-bis(ladamantilamino)-6-(l-piperazinil)-pirimidinom, kot je opisano v primeru 20, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 84,6%, tal. 270-273°C.

Primer 28

Priprava 2-(l-adamantilamino)-4-kloro-6-pirolidinopirimidina g (33,53 mmola) 4,6-dikloro-2-(l-adamantilamino)pirimidina dodamo pri temperaturi pod 10°C med hlajenjem in mešanjem v majhnih obrokih k 40 ml pirolidina. Po dodatku mešamo reakcijsko zmes pri sobni temperaturi 1 uro in jo nato uparimo. Preostanek porazdelimo med 150 ml kloroforma in 30 ml 10%-ne raztopine natrijevega hidroksida. Po ločenju speremo organsko fazo 4-krat s po 50 ml vode, nato pa posušimo in uparimo. Preostanek po uparjenju prekristaliziramo iz etil acetata, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 9,60 g (86%), tal.: 178-180°C. Ή-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 5,62 (s, IH, 5-H)

Primer 29

Priprava 2-(l-adamantilamino)-4-(l-piperazinil)-6-pirolidinopirimidina

2-(l-adamantilamino)-4-kloro-6-pirolidinopirimidin presnovimo s piperazinom, kot je opisano v primeru 17, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 69,7%, tal.: 160164°C.

Ή-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 4,87 (s, IH, 5-H)

Primer 30

Priprava l-[(3a, 16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[2-(l-adamantilamino)-6pirolidino-4-pirimidinil]piperazina (3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil klorid hidroklorid presnovimo z 2-(ladamantilamino)-4-(l-piperazinil)-6-pirolidinopirimidinom, kot je opisano v primeru 20, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 88,8%, tal.: 242-246°C.

Primer 31

Priprava 4,6-dikloro-2-(l,l-dimetiletilamino)pirimidina in 2,6-dikloro-4-(l,ldimetiletilamino)pirimidina g (136,3 mmola) 2,4,6-trikloropirimidina dodamo po kapljicah k zmesi 31,52 ml (300 mmolov) l-amino-l,l-dimetiletana in 200 ml tetrahidrofurana s temperaturo med 10°C in 15°C med hlajenjem in mešanjem. Nato reakcijsko zmes mešamo pri sobni temperaturi še 5 ur in jo nato uparimo. Po porazdelitvi preostanka med 500 ml kloroforma in 50 ml 10%-ne raztopine natrijevega hidroksida in po ločenju speremo organsko fazo 4-krat s po 150 ml vode in jo nato posušimo in uparimo. Preostanek po uparjenju kromatografiramo na koloni s silikagelom. Z uporabo zmesi heksana in etil acetata 9:1 kot eluenta dobimo 4,6-dikloro-2-(l,l-dimetiletilamino)pirimidin, ki ga prekristaliziramo iz heksana, da dobimo 11,35 g (37,84%), tal.: 70-74°C.

Ή-NMR (60 MHz, THF-d_g) δ ppm: 6,63 (s, IH, 5-H)

Z nadaljnjo elucijo z zmesjo heksana in etil acetata 4:1 dobimo bolj polarni 2,6dikloro-4-(l,l-dimetiletilamino)pirimidin, ki ga prekristaliziramo iz etil acetata, da dosežemo dobitek 13,31 g (44,35%), tal.: 192-195°C.

^-NMR (60 MHz, THF-d_g) δ ppm: 6,32 (s, IH, 5-H)

Primer 32

Priprava 4-kloro-2-(l, l-dimetiletilamino)-6-pirolidinopirimidina

4,6-dikloro-2-(l,l-dimetiletilamino)pirimidin presnovimo s pirolidinom, kot je opisano v primeru 28, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 93%, tal.: 153-157°C. ^-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 5,67 (s, IH, 5-H)

Primer 33

Priprava 2-(l,l-dimetiletilamino)-4-(l-piperazinil)-6-pirolidinopirimidina

4-kloro-2-(l,l-dimetiletilamino)-6-pirolidinopirimidin presnovimo s piperazinom, kot je opisano v primeru 17, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 78,1%, tal.: 162165°C.

^-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 4,87 (s, IH, 5-H)

Primer 34

Priprava l-[(3a, 16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[2-(l,l-dimetiletilamino)-6pirolidino-4-pirimidiniljpiperazina (3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil klorid hidroklorid presnovimo z 2-(1,1dimetiletilamino)-4-(l-piperazinil)-6-pirolidinopirimidinom, kot je opisano v primeru 20, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 94,7%, tal.: 225-228°C.

Primer 35

Priprava 4,6-dikloro-2-(2,2-dimetilpropilamino)pirimidina in 2,6-dikloro-4-(2,2dimetilpropilamino)pirimidina g (136,3 mmola) 2,4,6-trikloropirimidina dodamo med mešanjem in hlajenjem po kapljicah pri temperaturi med 10°C in 15°C k zmesi 23,84 g (273,5 mmola) 1-amino2,2-dimetilpropana in 200 ml tetrahidrofurana. Nato reakcijsko zmes mešamo pri sobni temperaturi še 30 minut in jo nato uparimo. Po porazdelitvi preostanka po uparjenju med 300 ml kloroforma in 50 ml 10%-ne raztopine natrijevega hidroksida organsko fazo ločimo, speremo 4-krat s po 100 ml vode, nato pa posušimo in uparimo. Preostanek po uparjenju kromatografiramo na koloni s silikagelom. Z uporabo zmesi heksana in etil acetata 19:1 dobimo 4,6-dikloro-2-(2,2dimetilpropilamino)pirimidin, ki ga prekristaliziramo iz zmesi etra in heksana, da dosežemo dobitek 13,60 g (42,6%), tal.: 63-66°C.

Td-NMR (60 MHz, CDC1₃) 5 ppm: 6,60 (s, IH, 5-H)

Z nadaljnjo elucijo z zmesjo heksana in etil acetata 6:1 dobimo bolj polarni 2,6dikloro-4-(2,2-dimetilpropilamino)pirimidin, ki ga prekristaliziramo iz zmesi etra in heksana, da dobimo dobitek 14,24 g (44,6%), tal.: ΊΊ-ΊΦΟ..

Ή-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 6,33 (s, IH, 5-H)

Primer 36

Priprava 4-kloro-2-(2,2-dimetilpropilamino)-6-pirolidinopirimidina

Presnova 4,6-dikloro-2-(2,2-dimetilpropilamino)pirimidina s pirolidinom, kot je opisano v primeru 28, da naslovno spojino z dobitkom 96,7%, tal.: 147-150°C. Ή-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 5,67 (s, IH, 5-H)

Primer 37

Priprava 2-(2,2-dimetilpropilamino)-4-(l-piperazinil)-6-pirolidinopirimidina

Presnova 2-(2,2-dimetilpropilamino)-4-kloro-6-pirolidinopirimidina s piperazinom, kot je opisano v primeru 17, privede do naslovne spojine z dobitkom 76%, tal.: 118120°C.

Ή-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 4,83 (s, IH, 5-H)

Primer 38

Priprava l-[(3a, 16a)-eburnamenin- 14-karbonil]-4-[2-(2,2-dimetilpropilamino)-6pirolidino-4-pirimidinil]piperazina (3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil klorid hidroklorid presnovimo z 2-(2,2dimetilpropilamino)-4-(l-piperazinil)-6-pirolidinopirimidinom, kot je opisano v primeru 20, da dobimo naslovno spojino z dobitkom 81,0%, tal.: 266-272°C.

Primer 39

Priprava l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-[2-(4-morfolinil)-4-etilamino)-6pirimidiniljpiperazina

Presnova 2-(4-morfolinil)-4-etilamino-6-(l-piperazinil)pirimidina (ki je znan iz patenta GB štev. 1,345,640) s (3a, 16a)-eburnamenin-14-karbonil klorid hidrokloridom, kot je opisano v primeru 20, da naslovno spojino.

Primer 40

Priprava l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[2-amino-4-(l,l-dimetiletilamino)-6-pirimidinil]piperazina

Presnova l-(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]piperazina z 2-amino-4-kloro-6(l,l-dimetiletilamino)pirimidinom (znan iz nemškega patenta štev. 2,006,145), kot je opisano v primeru 15, da naslovno spojino.

Primer 41

Priprava 2-ciklopentilamino-4,6-dikloropirimidina in 4-ciklopentilamino-2,6dikloropirimidina

Presnova 2,4,6-trikloropirimidina s ciklopentilaminom, ki jo izvedemo, kot je opisano v primeru 35, da obe spojini. Manj polami 2-ciklopentilamino-4,6-dikloropirimidin dobimo z dobitkom 35,2%, tal.: 48-52°C.

'H-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 6,52 (s, IH, 5-H)

Bolj polarni 4-ciklopentilamino-2,6-dikloropirimidin dobimo v oljnati obliki z dobitkom 57,2%.

'H-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 6,30 (s, IH, 5-H)

Primer 42

Priprava 2-ciklopentilamino-4-kloro-6-pirolidinopirimidina

Presnova 2-cikIopentilamino-4,6-dikloropirimidina s pirolidinom, kot je opisano v primeru 13, da naslovno spojino kot oljnat produkt z dobitkom 72,4%.

H-NMR (60 MHz, CDC1₃) S ppm: 5,72 (s, IH, 5-H)

Primer 43

Priprava l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-(2-ciklopentil-amino-6pirolidino-4-pirimidinil)piperazina

Naslovno spojino pripravimo s presnovo l-[(3a,16a)-eburnamenin-14karboniljpiperazina z 2-ciklopentilamino-4-kloro-6-pirolidinopirimidinom, kot je opisano v primeru 15.

Primer 44

Priprava 4,6-dikloro-2-(2,2,6,6-tetrametil-l-piperidinil)pirimidina

Zmes, ki vsebuje 25 g (136,3 mmola) 2,4,6-trikloropirimidina in 46,3 ml (272,6 mmola) 2,2,4,4-tetrametilpiperidina kuhamo pod refluksom 50 ur, jo nato ohladimo in suspendiramo v 250 ml heksana. Netopni del odfiltriramo, filtrat uparimo in preostanek po uparjenju porazdelimo med 300 ml kloroforma in 50 ml 10%-ne raztopine natrijevega hidroksida. Po ločenju speremo organsko fazo 4-krat s po 100 ml vode in nato posušimo in uparimo. Preostanek po uparjenju očistimo s kromatografijo na koloni s silikagelom. Z uporabo heksana kot eluenta dobimo naslovno spojino, ki jo prekristaliziramo, da dobimo 8,04 g (20,47%), tal.: 89-90°C.

H-NMR (60 MHz, CDC1₃) δ ppm: 6,53 (s, IH, 5-H)

Primer 45

Priprava 4-kloro-2-(2,2,6,6-tetrametil-l-piperidinil)-6-pirolidinopirimidina

Presnova 4,6-dikloro-2-(2,2,6,6-tetrametil-l-piperidinil)pirimidina s pirolidinom, kot je opisano v primeru 13, da naslovno spojino z dobitkom 75,08%, tal.: 130-135°C

Ή-NMR (60 MHz, CDCL,) δ ppm: 5,76 (s, IH, 5-H)

Primer 46

Priprava l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[2-(2,2,6,6-tetrametil-l-piperidinil)-6-pirolidino-4-pirimidinil]piperazina

Naslovno spojino pripravimo s presnovo l-[(3a,16a)-eburnamenin-14karboniljpiperazina s 4-kloro-2-(2,2,6,6-tetrametil-l-piperidinil)-6pirolidinopirimidinom, podobno, kotje opisano v primeru 15.

Primer 47

Priprava l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-(heksahidro-lH-l,4-diazepina)

Presnova (3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil klorid hidroklorida s homopiperazinom, podobno, kotje opisano v primeru 1, da naslovno spojino.

Primer 48

Priprava l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil]-(heksahidro-lH-l,4-diazepina)

Naslovno spojino pripravimo tako, da presnovimo l-[(3a,16a)-ebumamenin-14karbonil]-(heksahidro-lH-l,4-diazepin) s 4-kloro-2,6-bis(pirolidino)pirimidinom, podobno, kotje opisano v primeru 15.

Primer 49

Priprava l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-ilmetil]-4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil]piperazina

Raztopino, ki vsebuje 1,95 g (3,2 mmola) l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil]piperazina v 65 ml tetrahidrofurana, dodamo po kapljicah v teku 10 minut k 1,3 g (34 mmolov) litijevega aluminijevega hidrida, raztopljenega v 65 ml tetrahidrofurana, pod argonom med mešanjem, nato pa reakcijsko zmes kuhamo pod refluksom 3 ure. Po ohlajenju razkrojimo prebitek reducirnega sredstva s tem, da zapored dodamo zmes 1,3 ml vode in 1,3 ml 15%-ne raztopine natrijevega hidroksida in nato 5,2 ml vode. Po odfiltriranju oborine in njenem spiranju s tetrahidrofuranom uparimo filtrat, ki smo ga združili z izpiralnimi tekočinami. Preostanek po uparjenju očistimo na koloni s silikagelom. Z uporabo zmesi cikloheksana in dietilamina 9:1 kot eluenta dobimo naslovno spojino kot peno z dobitkom 1,00 g, [a]_D ²²= -33° (kot trihidrobromid, c=l, H₂O).

Primer 50

Priprava l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-ilmetil]-4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil]piperazin trihidrobromida

Po suspendiranju 1,00 g (1,69 mmola) l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-ilmetil]-4-[2,6bis(pirolidino)-4-pirimidinil]piperazina v 10 ml izopropanola dodamo gornji suspenziji 2,02 ml (5,06 mmola) 2,5 M raztopine bromovodika v izopropanolu. Kristalno oborino odfiltriramo in sušimo, da dobimo 0,65 g (46%) naslovne soli.

Primer 51

Priprava injekcijske raztopine

0,05% mas.% natrijevega pirosulfita raztopimo v vodi za injekcije, ki ne vsebuje kisika, in v tem raztopimo učinkovino. Istočasno raztopimo v vodi za injekcije, ki ne vsebuje kisika, 0,1 mas.% kalijevega sorbata, in v tem raztopimo natrijev klorid v množini, ki je potrebna za izotonizacijo. Po združenju obeh raztopin dopolnimo raztopino do končnega zaželenega volumna z vodo za injekcije, ki ne vsebuje kisika, in jo končno filtriramo skozi membranski filter s premerom por 0,2 μ-m, da odstranimo bakterije in tuje snovi. Filtrat napolnimo v ampule pod dušikom.

Prednostna sestava 1 ml volumna injekcije je tale:

učinkovina natrijev pirosulfit mg 5 mg natrijev klorid voda za injekcije mg do 1 ml

Za

RICHTER GEDEON VEGYESZETI GYAr R.T

Claims (4)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   i. Novi derivati ebumamenina s formulo I

   NR³R^ (I v kateri

   R¹ in R² kot tudi R³ in R⁴ neodvisno drug od drugega stoje za vodik, C^alkilno skupino, C₂^alkenilno skupino ali C₃₁₀aliciklično skupino, ki obsega 1 do 3 obroče, in ta zadnje navedena skupina je lahko substituirana s C^alkilno ali C^alkenilno skupino; ali

   R¹ in R² in/ali R³ in R⁴ skupaj s sosednjim atomom dušika in v danem primeru z dodatnim atomom kisika ali dušika tvorijo 4- do 6-člensko nasičeno ali nenasičeno ciklično skupino, kije lahko substituirana sC₁₆alkilno ali C₂^alkenilno skupino;

   dva izmed X, Y in Z sta dušik, medtem ko pomeni tretji od njih metinsko skupino; n je 1 ali 2;

   W pomeni atom kisika ali dva atoma vodika; in valovita črta pomeni α-Ια-, α-/β- ali β-/α- sterično lego, kot tudi tudi njihove kislinske adicijske soli in solvati.
2. 2. Spojina, označena s tem, da je izbrana iz skupine, ki obstoji iz l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[2,4-bis(pirolidino)-6-pirimidinil]piperazina, l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil]piperazina, l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[4,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil]piperazina, l-[(16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-[2,6-bis(pirolidino)-4-piriniidiniI]piperazina, l-[(3a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil]piperazina, l-[(3a,16a)-eburaamenin-14-karbonil]-4-[2,4-bis(l-adamantilamino)-6-pirimidiniljpiperazina, l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[2-(l-adamantilamino)-6-pirolidino)-4-pi rimidiniljpiperazina, l-[(3a,16a)-eburnamenm-14-karbonil]-4-[2-(l,l-dimetiletilamino)-6-pirolidino)4-pirimidinil]piperazina, l-[(3a,16a)-eburnamenin-14-karbonil]-4-[2-(2,2-dimetilpropilamino)-6-pirolidino)

   4-pirimidinil]piperazina, l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[2-(4-morfolinil)-4-etilamino-6-pirimidiniljpiperazina, l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[2-amino-4-(l,i-dimetiletilamino)-6-pirimidiniljpiperazina, l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-(2-ciklopentilamino-6-pirolidino-4-pirimidinil]piperazina, l-[(3a,l6a)-ebumamenin-l4-karbonil]-4-[2-(2,2,6,6-tetrametil-1-piperidinil)-6-pirolidino-4-pirimidinil]piperazina, l-[(3a,16a)-eburnamenm-14-karbonil]-4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil]-heksa46 hidro-lH-l,4-diazepina in l-[(3a,16a)-ebumamenin-14-karbonil]-4-[2,6-bis(pirolidino)-4-pirimidinil]piperazina, kot tudi kislinske adicijske soli teh spojin.
3. 3. Farmacevtski pripravek, označen s tem, da obsega kot učinkovino terapevtsko učinkovito množino derivata ebumamenina s formulo (I), kjer so R¹, R², R³, R⁴, X, Y, Z, n, W in valovita črta definirani kot v zahtevku 1, ali njegove farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli ali solvata.
4. 4. Postopek za pripravo novih derivatov ebumamenina s formulo

   NR¹ R² nr³r⁴ v kateri

   R¹ in R² kot tudi R³ in R⁴ neodvisno drug od drugega stoje za vodik, C₂^alkilno skupino, C^alkenilno skupino ali C₃₁₀aliciklično skupino, ki obsega 1 do 3 obroče, in ta zadnje navedena skupina je lahko substituirana s C^alkilno ali C₂^alkenilno skupino; ali

   R¹ in R² in/ali R³ in R⁴ skupaj s sosednjim atomom dušika in v danem primeru z dodatnim atomom kisika ali dušika tvorijo 4- do 6-člensko nasičeno ali nenasičeno ciklično skupino, ki je lahko substituirana s C^alkilno ali

   4Π

   C₂₆alkenilno skupino;

   dva izmed X, Y in Z sta dušik, medtem ko pomeni tretji od njih metinsko skupino; n je 1 ali 2;

   W pomeni atom kisika ali dva atoma vodika; in valovita črta pomeni α-/α-, α-ίβ- ali β-ta- sterično lego, kot tudi tudi njihovih kislinskih adicijskih soli in solvatov, označen s tem, da

   a) presnovimo ebumamenin klorid s formulo

   EBU-CO-C1 (V), kjer je valovita črta definirana kot zgoraj, ali njegovo hidrokloridno so z derivatom piperazina s formulo /—\ (X) z

   HN _ZNH ^V<^CH2>n kjer je n definiran kot zgoraj, presnovimo tako dobljeni l-(ebumameninkarbonil)piperazin s formulo

   Γ\

   EBU-CO-N^

   NH (CH₂)_n (iv) kjer sta n in valovita črta definirana kot zgoraj, z 2,4,6-trikloropirimidinom, ločimo dobljeno izomerno zmes, ki vsebuje l-eburnameninkarbonil-4-(4,6dikloropirimidin-2-il)piperazin s formulo

   Cl

   EBU-co-n )n—O

   Hcn₂)_n N-\ /λ.

   (lila)

   Cl in l-eburnameninkarbonil-4-(2,4-dikloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (IHb) kjer sta n in valovita črta definirana kot zgoraj, v posamezne izomere, nato presnovimo okoli 1 mol dobljenega l-eburnameninkarbonil-4-(4,6-dikloropirimidin2-il)piperazina s formulo (lila) z okoli 2 moloma amina s formulo HNlVR², kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, v eni ali dveh stopnjah, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, X in Z pomenita dušik, Y je metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali presnovimo okoli 1 mol dobljenega l-ebumameninkarbonil-4-(4,6-dikloropirimidin2-il)piperazina s formulo (lila) z okoli 1 molom amina s formulo HNR^², kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, in nato presnovimo dobljeni l-eburnameninkarbonil-4-(4-amino-6-kloropirimidin-2il)piperazin s formulo

   NR¹ R² /-\ N·—/

   EBU —CO-N ,N—(Q\ (lla)

   ScHjln N-(

   Cl kjer so R¹, R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, z aminom s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ definirana kot zgoraj, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, X in Z pomenita dušik, Y je metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali presnovimo okoli 1 mol l-eburnameninkarbonil-4-(2,4-dikloropirimidin-6il)piperazina s formulo (Illb) z okoli 2 moloma amina s formulo HNR¹R², kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, v eni ali dveh stopnjah, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, X in Y pomenita dušik, Z je metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali presnovimo okoli 1 mol l-eburnameninkarbonil-4-(2,4-dikloro-pirimidin-6il)piperazina s formulo (IHb) z okoli 1 molom amina s formulo HNRjR², kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, da dobimo derivate ebumamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, X in Y pomeni dušik, Z je metinska skupina ali Z in Y pomenita dušik in je Z metinska skupina, in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; nato ločimo dobljeno izomerno zmes, ki vsebuje l-eburnameninkarbonil-4-(2-amino-4kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (Ilba) in l-ebumameninkarbonil-4-(4-amino-2-kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (Ilbb) kjer so R¹, R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, v posamezne izomere in presnovimo okoli 1 mol le-teh z okoli 1 molom amina s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ različna od R¹ in R², da dobimo derivate ebumamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, X in Y pomenita dušik, Z je metinska skupina ali Z in Y pomenita dušik in je X metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali al) presnovimo l-(ebumameninkarbonil)piperazin s formulo (IV), kjer sta n in valovita črta definirana kot zgoraj, z 2,4,6-trikloropirimidinom, ločimo izomemo zmes, ki vsebuje l-ebumameninkarbonil-4-(4,6-dikloropirimidin-250 il)piperazin s formulo (lila) in l-eburnameninkarbonil-4-(2,4-dikloropirimidin-6il)piperazin s formulo (Illb), kjer sta n in valovita črta definirana kot zgoraj, v posamezne izomere, nato presnovimo 1 mol dobljenega l-eburnameninkarbonil-4-(4,6-dikloropirimidin-2il)piperazina s formulo (lila) z 2 moloma amina s formulo HNlVR², kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, v eni ali dveh stopnjah, da dobimo derivate ebumamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, X in Z pomenita dušik, Y je metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali presnovimo 1 mol l-ebumameninkarbonil-4-(4,6-dikloropirimidin-2-il)piperazina s formulo (lila) z 1 molom amina s formulo HNR^², kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, da dobimo derivate ebumamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, X in Z pomenita dušik, Y je metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj, nato presnovimo dobljeni l-eburnameninkarbonil-4-(4-amino-6-kloropirimidin-2il)piperazin s formulo (Ha), kjer so R¹ in R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, z aminom s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ različna od R¹ in R², da dobimo derivate ebumamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, X in Z pomenita dušik, Y je metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali presnovimo 1 mol l-eburnameninkarbonil-4-(2,4-dikloropirimidin-6-il)piperazina s formulo (Illb) z 2 moloma amina s formulo HNR¹R², kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, v eni ali dveh stopnjah, da dobimo derivate ebumamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, X in Y pomenita dušik, Z je metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali presnovimo 1 mol l-ebumameninkarbonil-4-(2,4-dikloropirimidin-6-il)piperazina s formulo (Illb) z 1 molom amina s formulo HNR¹R², kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, nato ločimo izomerno zmes, ki vsebuje l-eburnameninkarbonil-4-(2-amino-4kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (Ilba) in l-eburnameninkarbonil-4-(4amino-2-kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (Ilbb), kjer so R¹, R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, v posamezne izomere in presnovimo 1 mol le-teh z 1 molom amina s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ različna od R¹ in R², da dobimo derivate ebumamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, X in Y pomenita dušik in je Z metinska skupina ali Z in X pomenita dušik in je Y metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali a2a) presnovimo okoli 1 mol l-eburnameninkarboml-4-(4,6-dikloropirimidin-2il)piperazina s formulo (lila), kjer sta n in valovita črta definirani kot zgoraj, z okoli

   2 moloma amina s formulo HNlVR², kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, v eni ali dveh stopnjah, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, X in Z pomenita dušik, Y je metinska skupina in sta n in valovita črta definirana kot zgoraj; ali a2b) presnovimo okoli 1 mol l-eburnameninkarbonil-4-(4,6-dikloropirimidin-2il)piperazina s formulo (lila), kjer sta n in valovita črta definirana kot zgoraj, z okoli

   1 molom amina s formulo HNR¹R², kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, nato presnovimo dobljeni l-eburnameninkarbonil-4-(4-amino-6-kloropirimidin-2il)piperazin s formulo (Ha), kjer so R¹, R², n in valovita črta definirana kot zgoraj, z aminom s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ različna od R¹ in R², da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, X in Z pomenita dušik, Y je metinska skupina in sta n kot tudi valovita črta definirana kot zgoraj; ali a2c) presnovimo okoli 1 mol l-eburnameninkarbonil-4-(2,4-dikloropirimidin-6il)piperazina s formulo (Illb), kjer sta n in valovita črta definirana kot zgoraj, z okoli

   2 moloma amina s formulo HNR¹^², kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, v eni ali dveh stopnjah, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² enaka kot R³ in R⁴, X in Y pomenita dušik, Z je metinska skupina in sta n in valovita črta definirana kot zgoraj; ali a2d) presnovimo okoli 1 mol l-eburnameninkarbonil-4-(2,4-dikloropirimidin-6il)piperazina s formulo (Illb), kjer sta n in valovita črta definirana kot zgoraj, z okoli 1 molom amina s formulo HNR^², kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, nato ločimo dobljeno izomemo zmes, ki vsebuje l-ebumameninkarbonil-4-(2-amino-4kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (Ilba) in l-eburnameninkarbonil-4-(4amino-2-kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (Ilbb), kjer so R¹, R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, v posamezne izomere in nato presnovimo okoli 1 mol leteh z okoli 1 molom amina s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ različna od R¹ in R², da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer sta R¹ in R² različna od R³ in R⁴, X in Y pomenita dušik in je Z metinska skupina ali Z in Y pomenita dušik in je X metinska skupina in sta n in valovita črta definirana kot zgoraj; ali a3a) presnovimo l-ebumameninkarbonil-4-(4-amino-6-kloropirimidin-2-il)piperazin s formulo (Ha), kjer so R¹, R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, z aminom s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ definirana kot zgoraj, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer X in Z pomenita dušik, Y je metinska skupina in so R¹, R², R³, R⁴, n in valovita črta definirani kot zgoraj; ali a3b) presnovimo l-eburnameninkarbonil-4-(2-amino-4-kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (Ilba), kjer so R¹, R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, z aminom s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ definirana kot zgoraj, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer X in Y pomenita dušik, Z je metinska skupina in so R¹, R², R³, R⁴, n in valovita črta definirani kot zgoraj; ali a3c) presnovimo l-eburnameninkarbonil-4-(4-amino-2-kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (Ilbb), kjer so R¹, R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, z aminom s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ definirana kot zgoraj, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer Z in Y pomenita dušik, X je metinska skupina in so R¹, R², R³, R⁴, n in valovita črta definirani kot zgoraj; ali ba) presnovimo l-(eburnameninkarbonil)piperazin s formulo (IV), kjer sta n in valovita črta definirana kot zgoraj, z 2-amino-4,6-dikloropirimidinom s formulo

   Cl

   NR¹ R² (Vib),

   Cl kjer sta R¹ in R² definirana kot zgoraj, nato presnovimo dobljeni l-eburnameninkarbonil-4-(2-amino-4-kloropirimidin-6il)piperazin s formulo (Ilba), kjer so R¹, R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, z aminom s formulo HNR³R⁴; kjer sta R³ in R⁴ definirana kot zgoraj, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer X in Y pomenita dušik, Z je metinska skupina, R¹, R², R³, R⁴, n in valovita črta so definirani kot zgoraj; ali bb) presnovimo l-(ebumameninkarbonil)piperazin s formulo (IV), kjer sta n in valovita črta definirana kot zgoraj, s 4-amino-2,6-dikloropirimidinom s formulo

   NR¹ R²

   N-č ^c>-O

   N-\

   Cl (Via), kjer sta R¹ in R² definirana kot zgoraj, nato ločimo dobljeno izomerno zmes, ki vsebuje l-eburnameninkarbonil-4-(4amino-6-kloropirimidin-2-il)piperazin s formulo (Ila) in l-ebumameninkarbonil-4(4-amino-2-kloropirimidin-6-il)piperazin s formulo (Ilbb), kjer so R¹, R², n in valovita črta definirani kot zgoraj, v posamezne izomere in presnovimo okoli 1 mol le-teh z okoli 1 molom amina s formulo HNR³R⁴, kjer sta R³ in R⁴ definirana kot zgoraj, da dobimo derivate eburnamenina s formulo (I), kjer Z in Y pomenita dušik in je X metinska skupina, ali X in Z pomenita dušik in je Y metinska skupina in so R¹, R², R³, R⁴, n in valovita črta definirani kot zgoraj; ali