SI9200280A - Appatatus and method for performing external surface work on ship's hulls - Google Patents

Description

(54) NAPRAVA IN POSTOPEK ZA IZVEDBO ZUNANJIH POVRŠINSKIH DEL NA LADIIJSKEM TRUPU

Sl 9200280 A (57) Za čiščenja in/ali pleskanje zunanjosti (18) ladijskega trupa, medtem ko se ladja (10) nahaja v suhem doku (14), je predvideno ena ali več odrskih naprav (32). Vsaka obsega stolp (34) iz kovinskega ogrodja, ki podpira navpično premakljiv dvigalni sklop, kateri obsega voziček (36), s katerim je na zgibno povezanih, lebdečih rokah (38) podprta spremenljivo stransko štrleča platforma (40). Nastavljive, neporozne ponjave (94, 102, 110, 122) zaobsegajo prostor (44) med zunanjostjo stolpa (34) in deležem (88) ene strani zunanjosti ladijskega trupa in to od zgoraj, spredaj, zadaj in zunaj. Čistilna in pleskalna dela se na deležu (88) trupa izvaja s platforme (40), iz območja krova (12) suhega doka, zaprtega s ponjavo, pa se odstrani okruške, nakar se napravo premakne z dvigalom (20), tipično 6.1 m (20 ft) proti ladijskemu premcu (24) ali krmi (26). Ponjave (94,102,110,122) se zatem nastavi tako, da se lahko obdeluje nadaljni delež (88) trupa. Voziček (36) in podporne roke za iztezanje-umikanje platforme so gnani z elektrohidravličnim vitlom (60) oz. hidravličnimi valji (80, 84). Robovi (112) ponjave (94) so lahko z magneti (114) pritrjeni na trup (18). Zrak, ki se ga od zgoraj (pri 120) sesa skozi zaprti prostor, se v bližini krova (12) suhega doka izpihuje (pri 48) za nadaljni postopek odstranjevanja prahu in ustreznega tretiranja VOCs, če je prisoten.

7. It 92 i

MCC COMPLIANCE ENGINEERING, INC. TIDEWATER EQUIPMENT CORPORATION

Naprava in postopek za izvedbo zunanjih površinskih del na ladijskem trupu

Izhodišče izuma

Ladijski trupi so zelo veliki in kompleksno zasnovani tako v navpični kot tudi v vzdolžni smeri. Svetovna populacija ladij obsega zelo pomembno število ladij različnih velikosti in oblik.

Oplaščenje zunanjosti ladij zahteva uporabo abrazivnih peskalcev za pripravo površine in pleskarjev za nanos barve. Tako peskalce kot tudi pleskarje je potrebno prinesti v neposredno bližino odseka trupa, ki ga obdelujejo. Niti peskalci nit pleskarji ne morejo izvajati svojega dela na več kot ~7 m² (75 ft²) površine trupa ne da bi se prestavili ali bi bili prestavljeni na drugo lokacijo.

V prejšnjih časih se je gibanje delavca od mesta do mesta okoli ladijskega trupa prilagajalo s postavljanjem gradbenega odra okoli ladje.

Bolj zadnje čase se je to gibanje izpopolnilo z uporabo osebnih dvigal. Običajno osebno dvigalo obsega kot delovni oder služečo košaro, nameščeno na roki, ki se jo da hidravlično dvigati, podaljšati ali vrteti; ta roka je nameščena na šasiji, gnani z motorjem z notranjim zgorevanjem. Šasija je na vodoravni površini premakljiva iz mesta na mesto.

V še bolj zadnjih časih se je pri abrazivnem peskanju vlagalo napore v nadomestitev delavca v košari osebnega dvigala z zaprto peskalno glavo, katera ima sposobnost lovljenja, procesiranja in ponovne uporabe abraziva. Vendar pa ta dosežek zaradi stroška za naročilo in delovanje naprave ter težav pri delovanju z napravami, ki so dejansko na razpolago, ni bil sprejet.

Ker so ladje zelo velika plovila, ki delujejo na velikih vodnih površinah, se jih skoraj vedno gradi in popravlja tako, da se jih namesti v suhi dok neposredno v sosedščini velikih vodnih površin.

Onesnaževanje teh velikih vodnih površin, vključno Velikih jezer, rek, morij, zalivov in oceanov, je zaradi negativnega učinka tega onesnaževanja na življenje rastlin in živali, ki so odvisne od teh vodnih površin, postalo veliko večja skrb svetovne skupnosti. Ta skrb je vse bolj rasla zaradi izbire ljudi, da uporabljajo te vodne površine za rekreacijo s plavanjem in čolnarjenjem kot tudi za življenje poleg njih v hotelih, hišah, apartmajih in v sogospostvih.

Abrazivno peskanje ladijskega trupa nujno ustvari znatno količino delcev materiala, običajno prahu, ki deloma vsebuje manjše delce abrazivnega medija, kateri se drobijo ob pnevmatskem potiskanju proti ladijskemu trupu, in deloma majhnih delcev ladijske barve in jekla, ki se ju odstranjuje z abrazivom. Medtem ko ta prah trenutno uradno še ne velja za nevarnega, vendarle ni zdrav za javnost in vsebuje strupe v navidezno nenevarnih količinah.

Ker se del tega prahu neizogibno piha preko sosednje vodne površine, najdejo majhne količine teh strupov svojo pot v vodo. Če se nadalje velikega procenta porabljenega abraziva, ki se usede na suhi dok, takoj ne počisti, se med nevihtami ali z drugimi vodnimi viri, uporabljenimi pri popravilu ladje, izlužijo majhne količine strupov in odložijo v vodno površino iz drenažnega sistema suheha doka. Podobno se tudi strupene naftne proizvode, vključno goriva, maziva in masti, ki povezani z delovanjem osebnega dvigala, lahko odnese skozi drenažni sistem suhega doka v sosednjo vodno površino.

Ladja ima tipično večjo količino zunanje mehanske opreme. Ta oprema, ki je draga za popravilo in naročilo, je predmet resne okvare, če je prežeta s po sebi zelo abrazivnim prahom iz abrazivnega peskanja. Ta mehanska oprema, ki vsebuje notranji prezračevalni sistem, mora biti med abrazivnim peskanjem začasno prekrita z zaščitnim pregrinjalom. To začasno pregrinjalo prepreči, da bi notranji prezračevalni sistem med abrazivnim peskanjem deloval ali bil popravljan.

Praktično vsa oprema, potrebna za abrazivno peskanje, ima mehanske komponente. To obsega zračne kompresorje, osebna dvigala, viličarje, zbiralnike prahu in dvigala suhega doka. Ker mora ta oprema med abrazivnim peskanjem delovati, se je ne da zaščititi. Zato je podvržena zelo visokim vzdrževalnim stroškom, dolgim obdobjem, ko ne obratuje, in skrajšani dobi delovanja.

Prevleke na vodoravnih površinah suhega doka imajo kratko življensko dobo, ker se jih odrgne s kombinacijo porabljenega abraziva ter gibanja vozil in osebja, vključno tistega, ki spremlja lopatanje in pometanje.

Delavci, ki smejo nadaljevati z zunanjo gradnjo ladje in/ali popravili, ki ne vključujejo mehanskih ladijskih komponent, so ob hkratnem izvajanju abrazivnega peskanja razrvani, postanejo manj učinkoviti, njih dihala in oči pa so izpostavljeni draženju. Delavci in ladijsko osebje, ki prehajajo skozi abrazivni prašnati oblak v in iz notranjosti ladje, so izpostavljeni podobnim vplivom.

Večina ladij deluje v korozivnem okolju slane vode in nje pršenja. Zato so najpopularnejše ladijske barve vinili, ki so osnovani na topilu, in epoksi smole. Nekatere ladijske barve vsebujejo cink ali baker. Med nanašanjem teh barv se prekomerno pršenje pogosto odpihne v sosednjo vodno površino. To isto prekomerno pršenje se lahko odlaga na sosednjih čolnih, stavbah, obvodnih kavarnah in avtomobilih, pri čemer povzroča sorazmerno veliko škodo in razburja javnost. Celo del prekomernega pršenja, ki se usede na tla suhega doka, lahko najde pot nazaj v sosednjo vodno površino, ker se priključi na delce prahu ali smeti na tleh suhega doka, katere spere voda skozi drenažni sistem le-tega.

V ladijskih prevlekah običajna topila barv, ki niso osnovana na vodi, sproščajo v času, ko izhlapevajo, med postopkom sušenja barve, hitro hlapljive organske sestavine (VOCs¹) v atmosfero. Regulativne oblasti postajajo vedno bolj zaskrbljene, ker te VOCs škodijo okolju. Medtem ko VOC emisije iz ladijskih barv javnosti lahko niso očitne, pa so predmet rastočega regulativnega nadzora, in bodo konec koncev verjetno morale biti zmanjšane. Edina sedanja pot, znebiti se teh nevidnih VOCs, je zadržati zrak, v katerega so sproščene, in ga voditi skozi sežigalnik za VOC.

1. volatile organic compounds

Najboljši postopki gospodaijenja, ki se jih trenutno uporablja za zmanjšanje količine abrazivnega prahu in prekomernega pršenja barve, ki se je odpihne čez obod suhega doka, vsebujejo namestitev zavese preko vsakega konca suhega doka, izvajanje abrazivnega peskanja le navzdol, uporabo brezzračne opreme za pršenje barve in prekinitev del, ko hitrosti vetra presežejo preddoločeno mejo. Vendar pa ti ukrepi vseeno dovoljujejo znatnemu procentu letečega abrazivnega prahu in prekomernemu pršenju barve, da se ga odpihne izven oboda suhega doka. Poleg tega ti ukrepi ne naredijo ničesar za zmanjšanje množice drugih negativnih učinkov postopka premazanja ladje.

V zadnjem času so nekatere ladjedelnice pričele zakrivati ladje z zelo velikimi trakovi materiala, in to od vetrnega krova pa vse navzdol do konstrukcije suhega doka. Ta material mora biti nekako porozen, da se ne strga v vetru. Vendar pa so življenske dobe teh trakov materiala kratke in to zaradi poškodb od vetra, rokovanja, zablodelega abrazivnega peskanja in drugih nevarnosti, ki so neločljivo povezane z okoljem težke industrije, predvsem v ladjedelništvu. Zaradi osnovnih stroškov materiala za zakrivanje samega, njegove kratke življenske dobe v ladjedelniškem okolju, stroškov namestitve, odstranitve, rokovanja in shranjevanja le-tega, je takšen ukrep zelo drag. Medtem ko ta ukrep obsega celo več letečega abrazivnega prahu in prekomernega pršenja barve znotraj oboda suhega doka kakor trenutno sprejeti najboljši postopki gospodarjenja, ga nekaj še uide skozi porozni material in skozi spoje, kjer se trakovi materiala prekrivajo. Poleg tega naredi ta ukrep malo za rešitev množice drugih negativnih učinkov postopka premazanja ladje.

Obstaja tudi neka druga tehnologija za zmanjšanje prahu pri peskanju, t.j. tehnologija vakuumskega peskanja. Vendar pa je ta postopek zelo počasen in cenovno neugoden, tako s stališča opreme kot tudi delovne sile.

Glede na ukrepe za rešitev mnogo problemov, povezanih s premazanjem ladij, tako dragih kot postopek premazanja je ali lahko postane, je glavno stroškovno upoštevanje hitrost, s katero se da ladjo premazati ali ponovno premazati. To je zaradi dnevne amortizacije in delovnih stroškov suhega doka, potrebnega, da dvigne ladjo iz vode za ponovno premazanje (USD 5,000 do 20,000 na dan) in ladje same, ki je med ponovnim premazanjem izven obratovanja (USD 10,000 do 100,000 na dan). Ti stroški zahtevajo, da je s katerimikoli rešitvami, ki so razvite za reševanje obstoječih problemov z abrazivnim peskanjem in premazanjem ladij, pretečeni čas postopka premazanja bistven.

Kratka predstavitev izuma

Za izvajanje zunanjega površinskega dela sta predvidena naprava in postopek, vključno čiščenje in/ali barvanje, ki v veliki meri presega zgoraj opisane pomanjkljivosti pri napravah in postopkih, ki so bili do sedaj predlagani ali razpoložljivi.

Pri uporabi izuma je predvidena in uporabljena zaprta, kot delovni oder služeča naprava, ki ima dovolj prostosti gibanja, da dovoli poln deloven pristop k ladijskemu trupu, ima pa tudi sposobnost vsebovanja abrazivnega peskalnega prahu, porabljenega abraziva, prekomernega pršenja barve in hitro hlapljivih organskih sestavin (VOCs), s čimer se znatno zmanjša količine teh materialov, ki so sproščeni, za onesnaževanje zraka, bližnjih vodnih površin, ladijske mehanske opreme, dvigal suhega doka, podporne mehanske opreme za abrazivno peskanje in barvanje, lokalnega ohišja, avtomobilov, bližnjih jaht in drugih plovil, in tako znatno zmanjša napore, potrebne za zbiranje, odstranjevanje, ponovno uporabo in sežiganje odpadnega abrazivnega in barvnega ostanka ter znatno zmanjša prekinitev drugega hkratnega popravljalnega dela na palubi, vse brez naraščajočega časa uporabe suhega doka ali časa, ko ladja ne obratuje.

Za čiščenje in/ali barvanje zunanjosti ladijskega trupa, medtem ko je ladja v suhem doku, je predvidena ena ali več odrskih naprav. Vsaka vsebuje stolp iz kovinskega ogrodja, ki podpira navpično gibljiv elevatorski sklop, obsegajoča voziček, iz katerega je spremenljivo stransko štrleča platforma oprta na s sklepom povezanih, lebdečih rokah predalčja. Nastavljive, neporozne ponjave obsegajo prostor med zunanjostjo stolpa in deležu ene strani zunanjosti ladijskega trupa od zgoraj, spredaj, zadaj in zunaj. Operacije čiščenja in barvanja so vodene s platforme na deležu trupa, pri čemer so odstranjeni okruški s krovnega območja suhega doka, ki je zaobseženo s ponjavo, za katerem se napravo premakne z dvigalom, tipično 6.1 m (20 ft), proti ladijskemu premcu ali krmi. Ponjave se zatem naravna tako, da se lahko obdeluje nadaljnji delež trupa. Voziček in podaljševanje-umikanje opornih rok platforme je gnano z elektrohidravličnim vretenom oz. hidravličnimi valji. Rob ponjave je lahko z magneti pritrjen na trup. Zrak, vlečen skozi zaprt prostor od zgoraj, se za procesiranje za odstranitev prahu in ustrezno tretiranje VOCs, če so prisotni, odvaja blizu krova suhega doka.

Principi izuma bodo nadalje razloženi s sklicevanjem na risbe, kjer so prikazani prednostni izvedbeni primeri. Specifičnosti, predstavljene na risbah, so namenjene zgolj ponazoritvi, ne omejevanju, pogledov na izum kot je definirano v zahtevkih.

Kratek opis načrtov

Na risbah kaže sl. 1 ladjo v suhem doku, v ilustrativnem pogledu od zgoraj, kjer je prikazano četvero ladijskih odrskih naprav, predvidenih v skladu z načeli izuma, ki se jih uporablja za vodenje zaprtih čistilnih in pleskarskih operacij na ustreznih štirih deležih, na dveh straneh, na zunanjosti ladijskega trupa, pri čemer je ponjava na napravi v ospredju prikazana deloma odstranjeno, tako da se vidi napredovanje operacije. Omenimo naj še dvigalo suhega doka, ki se ga lahko uporablja za premikanje naprav, da se doseže zaporedne deleže trupa.

sl. 2 eno od ladijskih odrskih naprav s sl. Iv stranskem pogledu, v povečanem merilu;

sl. 3 stolp in ponjavno zgradbo le-tega, v tlorisnem pogledu;

sl. 4 prečni presečni pogled le-tega, gledano navzdol na nivoju pod dvigalom toda nad vozičkom, kazoč lebdeče roke predalčja, ki podpirajo delovno platformo v spremenljivem prečnem raztegnjenem položaju relativno glede na stolp;

sl. 5 zgradbo s sl. 4 z vozičkom v vzdolžnem preseku, v stranskem pogledu;

sl. 6 voziček, brez rok, v stranskem pogledu, kjer je prikazana zveza vozička proti okviru;

sl. 7 delni stranski pogled z nekaj odrezanimi deli in v prerezu, kjer je prikazan eden od prednostnih varnostnih zatikalnih sklopov za vsako od dveh dvižnih točk za voziček; in sl. 8 shemo hidravličnega pogonskega sistema za napravo.

Detajlni opis

Na sl. 1 in 2 je prikazana tipična ladja 10, podprta na pontonskem krovu 12 suhega doka 14, ki obsega pokončne krilne stene 16, ki razmaknjeno krijeta nasprotni strani 18 zunanjosti trupa ladje. Suhi dok 14 tipično vsebuje običajno dvigalo 20, ki se tipično uporablja za premikanje delov in zalog na in iz ladje ter za premeščanje lokacij naprav glede na ladjo, ki se jih uporablja za izvajanje različnih montažnih in popravilnih funkcij. Tako je dvigalo 20 sposobno namestitve in premestitve naprave na katerokoli izbrano lokacijo (npr. v prehoda 22 med krilno steno in trupom) na vsaki strani ladje med ladijskim premcem 24 in ladijsko krmo 26.

Običajen ladijski trup obsega največjo širinsko dimenzijo vzdolž ladijske središčnice, na vetrnem krovu, ki je običajno nameščen približno na polovici vzdolž dolžine ladje (sredina ladje). Na kateremkoli mestu vzdolž dolžine ladje se razdalja trupa od vzdolžne ladijske središčnice nagiba k progresivnemu zmanjšanju v navzdolnji smeri med višino 28 vetrnega krova in višino 30 gredlja. Vzdolž sredine ladje se razdalja trupa od vzdolžne ladijske središčnice pri katerikoli izbrani navpični višini nagiba k nadaljnjemu progresivnemu zmanjšanju, dokler ni pri višini gredlja na premcu in krmi dosežena najmanjša dimenzija (običajno nič). Vzdolž podanih 6.1 m (20 ft) dolgih (vzdolžnih) deležih ima večina trupov sestavljeno ukrivljenost, pri kateri se širinska dimenzija trupa od vzdolžne ladijske središčnice na večjih razdaljah pod vetrnim krovom hitreje zmanjša na mestih, ki so naprej od sredine ladje.

Predloženi izum predvideva eno ali več zaprtih odrskih naprav 32, ki se jih lahko uporabi za izvajanje dela na zunanjosti ladijskega trupa, medtem ko je ladja v suhem doku. Običajno je ta ladja že uporabljena ladja, ki je prišla v vzdrževanje, popravila in/ali obnovo. Lahko so tudi druga dela, ki jih je potrebno opraviti sorazmerno istočasno v notranjosti, na krovu ali delih nadgradja ladje, medtem ko se napravo in postopek po predloženem izumu uporabljav zvezi z deli, ki se jih izvaja na zunanjosti trupa. Delo, ki ga je potrebno opraviti na zunanjosti ladijskega trupa v osnovi tipično obsega ostrganje drobirja, ije, morskih oblog, lusk, starih premazov in nanašanje novi premazov, tipično s pršenjem. (V tem dokumentu se takšni premazi včasih splošno nanašajo na barvano, ne glede na to, ali bi strokovnjaki za premaze lahko ta izraz uporabili bolj restriktivno.) Če se uporablja eno ali niz naprav 32 bo odvisno od velikosti ladje, kako hitro morajo biti opravljena dela in količine delovne sile. Ali se uporablja eno velikost ali pa dve ali več različnih velikosti naprav 32, je lahko odvisno od tega, kako radikalno strani trupa padajo navznot v različnih predelih vzdolž trupa. (Se pravi, daje v nekaterih primerih lahko bolj prednostno doseči določena območja z uporabo manjše, pomožne naprave ali drugačno tehniko, kot npr. vakuumskim peskanjem, kot pa tako zgraditi napravo 32, da bi bila sposobna moleti svojo platformo v skrajno podaljšanem stanju.)

V zelo splošnem obsega vsaka zaprta odrska naprava 32 navpični stolp 34, ki je prestavljivo podprt v prehodu 22 na krovu suhega doka, voziček 36, ki se ga da v stolpu dvigniti in spustiti ter stacionirati na določeni višini, niz lebdečih rok 38 predalčja, pritrjenih na voziček tako, da se njih prednji konci, na katerih je pritrjena delovna platforma 40, lahko iztezajo proti in umikajo proč od ladijskega trupa, ponjavni sklop 42, ki v bistvu popolnoma obdaja prostor 44, kateri je soočen z navpičnim segmentom ali deležem ladijskega trupa od vetrnega krova do gredlja (in ki je v vodoravni smeri tipično dolg 6.1 m = 2Qft, vzdolž ladje), krmilni sistem 46 gibanja zraka za krmiljeno ventilacijo zaprtega prostora in pogonski sistem 48 za delovanje vozička, iztezanje in umikanje delovne platforme ter nastavljanje prednjega roba ponjave, tako da se jo drži zaprto proti trupu vzdolž vodilnih in nosilnih navpičnih robov posameznega segmenta trupa, na katerem se opravlja dela.

Ne glede na dejstvo, da se je napravo 32 razvilo za pospešitev izvajanja operacij peskanja za pripravo površine in pršilnega pleskanja, se da v prostoru 44 izvajati tudi dodatne ali druge operacije, pri čemer se napravo 32 uporablja kot zaščitno ogrado.

Stolp 34 je prednostno prenosno ogrodje opornikov, vezi, spon, spojnikov in drugih elementov, ki so lahko odstranljivo varovani skupaj, tako da se predvidi enota zahtevane višine, ki dovoljuje dostop do celote višine dane strani ladje, od višine vetrnega krova pa navzdol do gredlja. Seveda pa je v primeru delovišča, kjer se predvideva le dela na eni velikosti trupa za celotno življensko dobo naprave 32, stolp 32 lahko trajno povezan skupaj, npr. s plamenskim rezanjem plošč, iztiskanjem dolgih elementov, valjenjem spojev, itd. V splošnemje stolp 34 lahko izdelan iz jekla ali aluminija in v bistvu na isti način in iz istih elementov ter materialov, kot so običajno uporabljeni v proizvodnji dvigal, ki se jih uporablja pri gradnji zgradb in kasnejši izboljšavi mest za transportiranje delavcev in/ali materiala v različna nadstropja zgradbe.

Kletka, kabina ali dvižni voziček 36 je nameščen na stolpu 34 (npr. z nasprotnima nizoma koles 50 s prirobnico, ki se kotalijo po navpičnih tirnicah 52, opremljenih z ustreznimi elementi stolpa 34).

Voziček je v stolpu 34 za dviganje obešen s kabli 54, ki so povezani z vozičkom pri 56 in prehajajo preko žlebatih koles 58 na boben hidravličnega vitla 60. Vsak od spojnih mehanizmov 56 je predviden v obliki vzmetno obremenjenega zatikalnega vzvoda 62, ki sedi v ustreznem utoru 64 v navpični tirnici 66 stolpa 34, razen in samo tako dolgo, dokler obstaja na dvižnih kablih 54 dvižna napetost. Kjer varnostna pravila predvidevajo drugače je voziček lahko v stolpu obešen z uporabo kablov s protiutežmi, drugimizavorn običajnimi sredstvi za preprečevanje nenadnega ali nepričakovanega padca vozička zaradi mehanske okvare ali izpada pogona.

Sedaj bi bilo potrebno omeniti, da je, medtem ko so predvidene različne vezi in spone prednostno okoli zadka in strani stolpa, prednja stran stolpa, ki je ob uporabi obrnjena k stranici ladje, v bistvu odprta in neovirana pri 68, od nivoja ladijskega vetrnega krova navzdol do gredlja (t.j. po celotni višini deleža ladje, ki gaje potrebno obdelati, uporabljajoč napravo 32).

Oba zadnja notranja kota vozička 36 sta opremljena z ustreznimi osmi 70, na katerih so vrtljivo uležajeni zadnji konci ustreznih lebdečih rok 38 predalčja. Vsaka roka 38 prednostno obsega zadnji odsek 72, ki je na svojem prednjem koncu z navpično osjo 76 zglobno pritrjen na prednji odsek 74, vsak prednji odsek 74 pa je na svojem prednjem koncu opremljen z navpično osjo 78. Delovna platforma 40 je z osmi 78 pritrjena na prednjih koncih rok 38. Ustrezno so roke 38 s spoji 70, 76 in 78 zglobno povezane med vozičkom in delovno platformo, tako da lahko iztezajo in umikajo delovno platformo vodoravno (prečno, vzdolžno), relativno glede na navpično os stolpa, da se delovno platformo primika in odmika od vzdolžne središčnice trupa. Posledično se da delovno platformo pri uporabi umakniti, ko se dvigalo dviga ali spušča, da bi se izognili udaijanju v trup, lahko pa se jo da iztegniti dalje, ko se voziček spusti, tako da delavci, ki se vozijo na delovni platformi, lahko vzdržujejo neposredno bližino z zunanjostjo trupa, ne glede na dejstvo, da širina trupa upada z višino vseskozi vsaj dela višine ladje. Vsak odsek vsakokratne roke 38 je lahko zasnovan iz jekla ali aluminija, podobno kot pri močnih nihajnih vratih za kravji pašnik.

Prednostno so za koordinirano delovanje rok 38 predvideni štirje dvostransko delujoči hidravlični valji. Ti obsegajo na zadkovi notranjosti vozička 36 dva izvlačljivo-uvlačljiva sklopa 80 bat-valj, ki sta z ustreznimi gibljivimi spoji 82 z navpično osjo vsak zase priključena med osrednjima lokacijama na zadkovi notranjosti vozička 36 in vmesnima lokacijama vzdolž zadnjih odsekov 72 rok 38 na srednjih straneh odsekov 72, ter dva izvlačljivo-uvlačljiva sklopa 84 bat-valj, ki sta z ustreznimi gibljivimi spoji 86 z navpično osjo vsak zase priključena med vmesnima lokacijama vzdolž zadnjih odsekov 72 rok 38 na stranskih stranicah odsekov 72 in vmesnima lokacijama vzdolž prednjih odsekov 74 rok 38 na stranskih stranicah odsekov 74 (tako, da se kolena pri 72-76-74 upognejo drugo proti drugemu, ko se delovna platforma umakne).

Na roke se seveda lahko deluje tudi manualno, ali pa se predvidi bolj izpopolnjena sredstva za koordiniranje iztezanja in umikanja valjev.

Delovno platformo se umakne s koordiniranim umikanjem sklopov 80 in 84 bat-valj ter izteza s koordiniranim iztezanjem le-teh.

Delovno platformo se opremi po potrebi (če ima npr. sedeže, prijemala, tračnice). Kot najbolj osnovna obsega podporo 88, ki lahko podpira vsaj enega in prednostno dva delavca, ki delata drug ob drugem. Širina (vzdolžno glede na ladjo) tipične delovne platforme je velikostnega reda 4.9 m (16 ft), globina (po širini ladje) pa 0.6 m (2 ft). Podobna podpora za robotsko napravo namesto ali kot dodatek enemu ali več delavcev je znotraj okvira izuma.

Ponjavni sklop 42 je lahko sestavljen iz več komponent, katerih vse sodelujejo zato, da definirajo (skupaj z ustreznim deležem 88 zunanjosti stranice trupa, tipično od vetrnega krova do gredlja in okoli 6.1 m (20 ft) dolgim, vzdolž trupa) zaprt prostor 44, znotraj katerega se lahko izvaja delo na deležu zunanjosti trupa.

Tako je ena potrebna komponenta ponjavnega sklopa 42 tista, ki omejuje zadkovo stran prostora. To komponento se smotrno lahko predvidi s pritrditvijo opažev iz stranic 90 iz prozorne valovite plastike, ojačane s steklenimi vlakni, na zunanjost zadka, k premcu obrnjene strani, h krmi obrnjene strani in vrh stolpa. V uporabi imajo lahko s steklenimi vlakni ojačani plastični opaži 90 krajšo življensko dobo kakor stolp in so, ko se obrabijo ali postanejo kako drugače obrabljene, lahko predmet lokalne zamenjave.

Ostale glavne komponente ponjavnega sklopa 42 so stranski zavesni sklopi 92. Vsak stranski zavesni sklop 92 obsega ustrezno zaveso 94, ki je lahko izdelana iz jadrovine, in razprostirala 96, ki so predvidena kot z navpičnimi osmi zasnovani sprednji podaljški stolpa, na vrhu in pri tleh slednjega; le-ta običajno vsak zase štrlijo nagnjeno proti premcu in krmi (kot se vidi na sl. 3), tako da se prostor 44 širi od stolpa proti trupu. Namesto standardne jadrovine mornarske kvalitete se lahko uporabi alternativo kot npr. Herculite elastičen ponjavni material. Vsaka zavesa 94 je lahko izdelana iz enega ali več kosov, ki so medsebojno zadrgnjeni, z vzmetno vrvjo zvezani preko ušes, pritrjeni s tekstilnim krtačnim spenjalom (ježkom)² ali kako drugače povezani drug z drugim. Podobna varovalna sredstva (varovalna spona, vzmetni vrvni spoj, tekstilna spenjala, itd.) so uporabljena pri 98, da odstranljivo

2. Velcro varujejo zadnji rob 108 vsake zavese glede na ustrezna razprostirala 96 in glede na prednje noge 100 stolpa 34, od dna stolpa do njegovega vrha, in prečno pred vrhom stolpa, da se predvidi kontinuiteta pri 102 vrhnje stene 104 stolpa 34. Na sl. 3 so dejansko dvostranske zavese prikazane nekoliko prekrito na sredini vrha 102, s konci 110, ki so pri 106 z vzmetnimi vrvmi privezani na ustrezna zgornja razprostirala 96.

Prednji robovi 112 zaves 94 so prednostno opremljeni z nizi elektromagnetov ali permanentnih magnetov 114, prišitih ali kako drugače pritrjenih nanje (zelo podobno tistemu, kar se običajno naredi na spodnjem robu običajne podloge zavese za pršno kopalno kad), da se prednjim robovom zaves dovoljuje nastavljivo držanje v bližini trupa plovila na vzdolžnih skrajnostih segmenta trupa, ki je zaprt z napravo 32. Jakost in namestitev magnetov bo nujno odvisna od teže zavese in vetrov, za katere se lokalno pričakuje, da se naleti nanje ob ladji, na kateri se izvaja dela. Odlika elektromagnetov leži v tem, da se jih lahko izklopi, kadar je napravo 32 potrebno premakniti.

Zavese 94 so lahko predvidene tako, da se jih da nastavljati izključno ročno, ali pa je, prednostno, ročna nastavitev lahko nadomeščena z eno ali več hidravlično gnanimi, kot okostje netopirjevih kril zasnovanimi konstrukcijami 116, pritijenimi na ustrezne zavese 94 in pri zadnjih robovih nameščenimi na prednje noge 100 stolpa. Hidravlični sklopi 118 bat-valj teh konstrukcij 116 so iztegnjeni, da napredujoče podaljšajo zaveso, in umaknjeni, da se konstrukcije 116 upognejo in s tem umaknejo ali olajšajo umik zaves. Konstrukcije 116 so prednostno nekoliko elastične in se mehansko zapahnejo v iztegnjenem položaju (zelo podobno kot kovinsko ogrodje dežnika), tako da se ni nujno zanesti na hidravlični tlak, da obdrži konstrukcije 116 v njih iztegnjenem položaju.

Tipičen elektrohidravlični sistem 130 za delovanje dvigala, iztezanje in umikanje delovne platforme in skeletne konstrukcije 116 za razpiranje zavese je prikazan na sl. 8.

Zadnja glavna komponenta naprave 32, ki jo je potrebno opisati je kontrolni sistem 46 za gibanje zraka. Kot najbolj enostaven je ta sistem prikazan z nizom kupolasto pokritih zračnih vstopnih ventilatoijev 120, predvidenih na vrhu 104 stolpa (skozi ponjavni sklop 42 v zaprti prostor 44) in skozi spodnje šobno območje 122 (kjer se dve ponjavni zavesi 94 prekrivata, pri čemer sta prekriti in povezani skupaj, npr. z vzmetnimi vrvmi, da zapreta prostor 44 med dnom 124 ladijskega trupa pri osnovi stranice 18) ven iz zaprtega prostora 44 z elastično zvijavo cevjo 126, ki vodi k sesalni strani prisilnega zračnega zbiralnika 128 prahu (ki si ga lahko predstavljamo kot vakuumski sesalnik industrijske moči in običajne zgradbe). Pravzaprav lahko obsega ohišje za vrečo, ciklonski ločevalnik, ločevalni pripomoček za pesek/barvo (za ponovno pridobivanje, če je izvedljivo), krtačo in/ali gorilnik za sežiganje VOCs.

Četvero kotov stolpa 34 pri dnu je prednostno opremljenih z nivelirnimi dvigačami 134 za nastavljanje višine, s podnožji 136, ki ležijo na pontonskem krovu 12 suhega doka 14, vrh stolpa 34 pa je opremljen z zanko 138, npr. izdelano iz žične vrvi, ki se jo da zatakniti s kavljen dvigala 20, s čimer se da napravo 32 dvigniti in prenesti vzdolž ladje k nadaljnjemu deležu trupa.

Tipičen poln obseg poti iztezanja-umikanja delovne platforme glede na voziček znaša 3 m (10 ff).

Stolp 34 je prednostno predizdelan v modulih ogrodja, tako da se za vsako delo da po potrebi stolp skrajšati ali zvišati, tipično v odsekih po 3 m (10 ff).

Pri tipični uporabi naprave 32 je le-ta postavljena relativno glede na delež ladijskega trupa, kot je prikazano na sl. 1-3. Zatem vstopita peskalca z zvijavima cevema in šobama 140, ki sta priključeni na zunaj razporejen običajen napajalni stroj 142 za abrazivno peskanje, v zaprt prostor 4.

Peskalca dvigneta voziček 36 in s tem platformo 40 do njunega najbolj zgornjega položaja, uporabljajoč krmilje 144 delovne platforme, in pričneta s postopkom abrazivnega peskanja. Delo izvajata navzdol, pri čemer peskata 6.1 m (20 ft) široko navpično red po celotni višini ladje, spuščata in iztezata delovno platformo, uporabljajoč po potrebi krmilje 144 delovne platforme, da si olajšata dostop do trupa ladje. Ta postopek traja približno eno delovno izmeno.

Zatem vstopi na delovno platformo delavec za pršilno barvanje in (uporabljajoč običajno napravo za pršilno barvanje, katera obsega zvijavo cev in šobo 146 v prostoru 44, napajalni stroj 148 pa je razporejen izven prostora 44) barva področje, ki sta ga ravnokar peskala peskalca, pri čemer upravlja delovno platformo na podoben način. Ta postopek traja približno štiri ure.

Delavci zatem odmečejo/pometejo porabljeno abrazivo na tleh suhega doka znotraj zaprtega prostora. To porabljeno abrazivo se namesti v primerne vsebnike za odpad in/ali po želji predelavo. Medtem ladijski delavci pritrdijo dvigalo 20 na zanko 138 stolpa in premaknejo zaprto odrsko napravo 32 na naslednje želeno mesto vzdolž ladijskega trupa, tako da se gornji proces lahko ponovno prične naslednjega dne na temu sledečemu deležu.

Ta detajlen opis se konča s povzemanjem nekaj pomembnih lastnostnih prednosti, ki jih predvidevata naprava in postopek pričujočega izuma, zlasti glede na sedanjo običajno uporabo delavcev, ki uporabljajo s kolesi opremljena, hidravlično delujoča osebna dvigala.

Ta odrska naprava bo popolnoma zaprla volumen, potreben, da dva peskalca delata ob največjem učinku skozi ves delovni čas, ne pa tako kot osebna dvigala, ki se jih ne da brez težav zapreti, ne da bi postala praktično neučinkovita.

Odrska naprava je dovolj majhna, da popolnoma zapre prostor med njo samo in ladjo, uporabljajoč neporozne materiale, ne da bi tvegali poškodbo s strani vetra.

Pridobi se lahko zadostno število teh zaprtih odrskih naprav, ki se jih da hitro premestitit okoli ladje, da se omogoči postopek premazanja, ki se ga izvrši v časovnih razmikih, tako kratkih ali krajših kot je potrebno pri trenutno običajnih.

Zaprta odrska naprava, ki se jo z dvigali suhega doka premika v 6.1 m (20 ft) deležih vzdolž ladje, predvideva poln deloven dostop do vseh območij zunanjega trupa katerekoli ladje, ne glede na dolžino, globino obrisa trupa. Naprava je zasnovana tako, da dvigne in spusti svojo platformo z elektrohidravličnim vitlom, istočasno pa hidravlično iztegne svojo platformo na katerokoli razdaljo med nič m (ft) in 3 m (10 ft), da se odzove na spremembe oblike na različnih navpičnih višinah. Da se odzove spremembam sestavljene oblike trupa v vzdolžni smeri je naprava prednostna sposobna hidravlično iztegniti vsak konec svoje platforme v različni dolžini.

(V redkih primerih, kjer se razdalja trupa od ladijske vzdolžne središčnice pri podani prednji in zadnji lokaciji zmanjša za več kakor 3 m (10 ft) med vetrnim krovom in gredljem, s čimer je delavcem na napravi preprečeno, da dosežejo ves trup pri spodnjih višinah, se lahko uporabi drugo, krajšo (toda podobno) odrsko napravo in namesti v medkrovje prve zaprte odrske naprave. Takšni izjemni obrisi vključujejo območja trupa v neposredni bližini premca in krme. Ta območja obsegajo zelo majhen odstotek površinskih območij trupa in so prav tako kandidati za peskanje z manj učinkovitimi sredstvi, kot npr. vakuumskim peskanjem.)

Od zaprte odrske naprave se pričakuje, da povzroča pomenljivo manjše vzdrževalne probleme kakor osebna dvigala, ki se jih trenutno karseda široko uporablja za abrazivno peskanje in pleskanje. Zato se pričakuje, da se vzdrževalni stroški, čas izven obratovanja, razrvanost delavcev in izguba časa zmanjšajo. Nekateri razlogi za ta pričakovanja so naslednji:

Tako zaprta odrska naprava kot tudi osebna dvigala uporabljajo hidravlične valje, ki so izpostavljeni abrazivnemu prahu in naprševanju barve. Napovemo lahko, da je vzdrževanje na tem področju primerljivo.

Vendar pa osebna dvigala uporabljajo motorje z notranjim zgorevanjem z vstopi zraka in drugimi mehanskimi komponentami, ki so polno izpostavljene poškodbi z abrazivnim prahom in prekomernim pršenjem barve. Zaprta odrska naprava uporablja elektromotorje, ki sami po sebi potrebujejo manjše vzdrževanje, in ki so poleg tega razporejeni popolnoma izven zaprtega območja, zaradi česar niso izpostavljeni abrazivnemu prahu in prekomernemu pršenju barve.

Poleg hidravličnih valjev imajo osebna dvigala pomembne mehanske komponente, ki se jih uporablja za dviganje in vrtenje hidravličnih rok kot tudi premikanje šasije osebnega dvigala vzdolž tal suhega doka. Te mehanske komponente so polno izpostavljene abrazivnemu prahu in prekomernemu pršenju barve. Zaprta odrska naprava nima znotraj zaprtega prostora kritičnih mehanskih komponent, izpostavljenih abrazivnemu prahu in prekomernemu pršenju barve.

Osebna dvigala imajo šasije, počivajoče na štirih kolesih z zračnicami, ki so v okolju suhega doka podvržene pogostim praznjenjem, s spremljajočimi stroški popravila, izgubi delavčevega časa in razrvanosti. S premikanjen zaprte odrske naprave z dvigalom suhega doka se izognemo tovrstnim problemom.

Motorje z notranjim zgorevanjem je potrebno dnevno polniti z gorivom, s čimer so povezani štroški dela, čas neuporabe, nevarnosti požara/eksplozije in razlitje goriva, ki elementarno onesnažuje običajno sosednjo vodno površino. Prednostni elektromotorji zaprtih odrskih naprav nimajo nikakršnega teh problemov.

Manevriranje z osebnim dvigalom je glavni vzrok obrabe prekritja tal suhega doka, kajti zračnice se pogosto vrtijo na mestu (t.j. so obračana) na vrhu porabljenega abraziva na tleh suhega doka. Premik zaprte odrske naprave z dvigalom suhega doka bo izločilo ta vzrok obrabe.

Najbolj pomembno pa je dejstvo, da zaprta odrska naprava učinkovito omejuje abrazivni prah in prekomerno pršenje v majhen volumen in prostor neposredno poleg trupa ladje, kjer se ga da zbrati učinkoviteje (in reciklirati ali sežgati, če je primemo) in pred vdorom v atmosfero, bližnjo vodno površino, mehansko opremo ladje, dvigala suhega doka, pomožno peskalno in oplaščevalno mehansko opremo ter spremljajoča ladijska popravljalna dela, kot tudi avtomobile, čolne in hiše, ki so v lasti ljudi. Abrazivno peskanje in pleskanje, ki uporablja osebna dvigala, ne ponuja učinkovite rešitve teh problemov.

Sorazmerno majhen volumen, zaobsežen z zaprto odrsko napravo in ladijskim trupom, nudi priložnosti za nadzor nad okoljem, ki ga ni mogoče izvajati z nobenim ukrepom zagrajevanja, ki je na razpolago pri osebnih dvigalih. To obsega zbiranje prahu, nadzor nad vlažnostjo in temperaturo ter zaščito pred dežjem in snegom. Vsi ti faktorji so vitalni za kvaliteto in življensko dobo prevleke. Poleg tega naj bi bilo mogoče izvajati abrazivno peskanje in pleskanje ob različnih vremenskih pogojih (dež, sneg, mraz), ki bi običajnim odrom in osebnim dvigalom preprečili peskanje in pleskanje.

Sedaj bi moralo biti očitno, da imata naprava in postopek za izvedbo zunanje površine ladijskih trupov, kot je poprej opisan, vsako od lastnosti, navedenih pred tem v prijavi pod naslovom Kratka predstavitev izuma. Ker se da predloženi izum do neke mere modificirati, ne da bi se oddaljili od njegovih principov, ki so bili opisani in razloženi v tej prijavi, ga je potrebno razumeti tako, kot da zaobsega vse tovrstne modifikacije, ki ležijo v duhu in obsegu sledečih zahtevkov.

MCC COMPLIANCE ENGINEERING, INC. TIDEWATER EOUIPMENT CORPORATION

Zanj:

“ Ph«J.RMA

LJUBLJANA 2 rr 'i 11 92

Claims (27)

1. Postopek servisiranja v glavnem navpične površine (18) z bistveno vodoravno razsežnostjo obsegajoč:

a) izbiranje deleža (88) površine s podano vodoravno razsežnostjo, manjšo od omenjene bistvene razsežnosti, in podane navpične razsežnosti (28 do 124), ki sega navzdol do sosedščine z v glavnem vodoravno platformo (12);

b) namestitev v glavnem navpičnega stolpa (34) na platformo, v neposredni povezavi toda odmaknjeno od omenjenega deleža (88) površine (18), pri čemer je na omenjenem stolpu (34) podprt voziček (36), ki se ga da na stolpu (34) tako dvigniti ali spustiti, da se voziček selektivno namesti v neposredno bližino kateregakoli izbranega vodoravnega pasu omenjenega deleža (88), na omenjenem vozičku (36) pa je predvidena delovna platforma (40), ki od vozička (36) proti površini (18) lebdi na zgradbi roke (38), ki dovoljuje, da se delovna platforma (40) iztegne proti in umakne proč od površine (18);

c) tvorjenje z zaveso zaprtega prostora (44), ki vsebuje omenjeni stolp (34) in omenjeni delež (88) omenjene površine (18), pri čemer je omenjena delovna platforma (40) zaobjeta v tem prostoru;

d) povzročitev, med podpiranjem vsaj enega delo izvajajočega operaterja na omenjeni platformi (40), da omenjeni operater zapovrstjo izvaja delo na nizu omenjenih pasov omenjenega deleža (44) omenjene površine (18) in v povezavi s tem nastavitev omenjene zgradbe roke (38) za nastavljanje bližine omenjenega operaterja proti omenjenemu deležu (44) omenjene površine.

2. Postopek po zahtevku 1, značilen po tem, da se omenjena površina (18) nahaja na trupu ladje, omenjeni operater pa je peskalec, ki zapovrstjo peska material z omenjenega trupa.

3. Postopek po zahtevku 2, značilen po tem, da omenjeni peskalec prične blizu nivoja (28) vetrnega krova ladje in progresivno dela navzdol do bližine nivoja (30) gredlja ladje.

4. Postopek po zahtevku 3, značilen po tem, da je trup nagnjen ali ukrivljen navznot, proč od stolpa (34), v vsaj delu trupa blizu gredlja (30) ladje, tako da mora operater progresivno iztegniti zgradbo roke (38), ko napreduje od pasu do pasu, na vsakem od več pasov v bližini spodnje razsežnosti deleža (88).

5. Postopek po zahtevku 4, nadalje obsegajoč:

e) ko so bili koraki a) - d) izvedeni, se korak d) ponovi s pleskarjem, ki zapovrstjo nanaša barvo na omenjeno površino (18).

6. Postopek po zahtevku 5, nadalje obsegajoč:

f) ko so bili koraki a) - e) izvedeni, premik omenjenega stolpa (34) vzdolž omenjene vodoravne platforme (12) na novo lokacijo in ponovitev korakov a) - e) na drugem izbranem deležu (88).

7. Postopek po zahtevku 6, značilen po tem, da se korak f) izvaja zadostikrat, da postane omenjeni trup (18) v bistvu popolnoma zunanje abrazivno očiščen in prepleskan.

8. Postopek po zahtevku 5, nadalje obsegajoč:

kontinuirano črpanje zraka (pri 120) v omenjeni prostor (44) in (pri 126) iz omenjenega prostora v napravo (128) za čiščenje zraka, medtem izvajanjem korakov d) in e), da bi se ulovilo leteče okruške, ki se jih je odstranilo s peskanjem, prekomerno pršenje barve in VOCs za odstranitev iz zraka, ki se ga izpiha iz prostora (44).

9. Postopek po zahtevku 6, nadalje obsegajoč:

kontinuirano črpanje zraka (pri 120) v omenjeni prostor (44) in (pri 126) iz omenjenega prostora v napravo (128) za čiščenje zraka, medtem izvajanjem korakov d) in e), da bi se ulovilo leteče okruške, ki se jih je odstranilo s peskanjem, prekomerno pršenje barve in VOCs za odstranitev iz zraka, ki se ga izpiha iz prostora (44); in čiščenje, med korakoma e) in f), drobnih okruškov iz omenjene vodoravne platforme (12) znotraj omenjenega prostora (44).

10. Postopek po zahtevku 1, značilen po tem, da je vsaj en omenjeni operater človek, pri čemer slednji, med izvajanjem koraka d), dvigne in spusti omenjeni voziček (36) na omenjenem stolpu (34), in vsaj eden od operaterjev iztegne in umakne omenjeno zgradbo roke (38) za iztezanje in umikanje omenjene delovne platforme (40).

11. Postopek po zahtevku 10, značilen po tem, da ima omenjena delovna platforma (40) dva stransko nasprotna konca, omenjeni človek pa, medtem ko iz18 teza in umika omenjeno zgradbo roke, pomakne omenjeno platformo (40) na stran, tako da je en konec omenjene delovne platforme (40) dlje od omenjenega stolpa (34) kot drugi konec omenjene delovne platforme (40).

12. Postopek po zahtevku 1 značilen po tem, da je omenjena površina (18) opremljena z feromagnetno podlago, vsaj del omenjene zavese (94) pa je fleksibilen, pri čemer so kot del koraka b) prednji robovi (112) fleksibilnih odsekov omenjene zavese (94) z magneti (114), predvidenimi na njih, pripojene na omenjeno podlago.

13. Postopek po zahtevku 12, značilen po tem, da je omenjena podlaga kar trup (18) ladje (10).

14. Postopek po zahtevku 13, značilen po tem, da je trup (18) nagnjen ali ukrivljen navznot, proč od stolpa (34), na vsaj svojem odseku blizu gredlja (pri 30) ladje (10), tako da mora operater progresivno iztegniti zgradbo roke (38), ko napreduje od pasu do pasu, na vsakem od nekaj pasov blizu spodnje razsežnosti deleža (88).

15. Postopek po zahtevku 6, značilen po tem, da ima stolp (34) niz nog (136), opremljenih z nivelimimi dvigačami (134), pri čemer so kot del vsaj enega izvajanja koraka b) nivelime noge (134) prilagojene za prinos stolpa (34) v bolj navpično usmerjenost na omenjeni vodoravni platformi (12).

16. Postopek po zahtevku 15, značilen po tem, da je omenjena vodoravna platforma pontonski krov (12) suhega doka (14), pri čemer se korak f) izvaja z uporabo dvigala (20) omenjenega suhega doka (14) za dviganje, premikanje in postavljanje omenjenega stolpa (34) na novo lokacijo.

17. Naprava za uporabo pri izvajanju del na v splošnem navpični površini (18) v bistvu vodoravne razsežnosti, ki ima v splošnem vodoravno platformo (12), razporejeno tam poleg, obsegajoča:

v splošnem navpičen stolp (34), razporejen tako, da je podprt na omenjeni platformi (12) v neposredni povezavi toda odmaknjeno od izbranega deleža (88) omenjene površine (18), katera ima podano vodoravno razsežnost, manjšo od omenjene bistvene razsežnosti, in podano navpično razsežnostjo, segajočo navzdol (od 28 do 30) do sosedščine z omenjeno platformo;

omenjeni stolp (34), na katerem je podprt voziček (36), ki se ga da dvigniti in spustiti na stolpu (34), tako da se voziček (36) selektivno namesti v neposredni povezavi s katerimkoli izbranim vodoravnim pasom ali omenjenim deležem (88);

omenjeni voziček (36), na katerem je predvidena delovna platforma (40), lebdeča od omenjenega vozička (36) proti površini (18) na zgradbi roke (38), ki dovoljuje, da se delovna platforma (40) iztegne proti in umakne proč od površine (18);

zavesni sklop (94, 102, 110,122), podprt na omenjenem stolpu (34) za tvorbo zaprtega prostora (44), ki obsega omenjeni stolp (34) in omenjeni delež (88) omenjene površine, z omenjeno delovno platformo (40), pri čemer je zaobsežena znotraj omenjenega prostora (44); in prvo pogonsko sredstvo (144,126, 60, 54, 56), delovno povezano z omenjenim vozičkom (36), oz. drugo pogonsko sredstvo (144, 84, 80), delovno povezano z omenjeno zgradbo roke (38), za dviganje in spušanje omenjenega vozička (36) ter iztezanje in umikanje omenjene delovne platforme (40).

18. Naprava po zahtevku 17, nadalje obsegajoča:

sredstvo (46) za kontinuirano črpanje zraka (pri 120) v omenjeni prostor in (pri 126) iz omenjenega prostora v napravo (128) za čiščenje zraka.

19. Naprava po zahtevku 17, nadalje obsegajoča:

krmilno sredstvo (144), nameščeno na omenjeni delovni platformi, za sprožitev omenjenega prvega in drugega pogonskega sredstva.

20. Naprava po zahtevku 19, značilna po tem, da prvo oz. drugo pogonsko sredstvo obsega hidravlično gnan vitel (60) in niz hidravlično gnanih iztegljivih -umakljivih sklopov (80,84) bata in valja.

21. Naprava po zahtevku 20, značilna po tem, da imajo omenjeni vitel (60) in omenjena sklopa (80, 84) hidravlične sisteme, gnane s črpalnim sredstvom, ki je po drugi strani gnano z elektromotornimi sredstvi, nameščenimi zunaj omenjenega prostora.

22. Naprava po zahtevku 19, značilna po tem, da ima omenjena platforma dva stransko nasprotna konca; in da so omenjena krmilna sredstva (144) zasnovana tako, da delujejo za posta20 vljanje omenjene delovne platforme (40) postrani, tako da se da vsak konec omenjene platforme (40) namestiti dlje od omenjenega stolpa (34) kakor ustrezen drugi od omenjenih koncev le-te.

23. Naprava po zahtevku 17, značilna po tem, da so vsaj odseki omenjenih zavesnih sklopov (94,122, 110) zasnovani s fleksibilnimi stranskimi zavesami (94), obsegajočimi prednje robove (112); in da so omenjeni prednji robovi (112) opremljeni z magnetnimi sredstvi (114) za nastavljivo pritrditev omenjenih zaves (94) na omenjeni površini (18).

24. Naprava po zahtevku 23, značilna po tem, da omenjeni zavesni sklop nadalje vsebuje iztegljivo-umakljivo ojačitvena sredstva (96, 116), pritrjeno kot skelet na omenjenih zavesah (94) in na omenjeni stolp (34); in da omenjena naprava nadalje vsebuje pretje pogonsko sredstvo (118), ki je v delovni povezavi z omenjenimi ojačitvenimi sredstvi (96, 116), za iztezanje omenjenih prednjih robov (112) omenjenih zaves (94) proti omenjeni površini (18) in umikanje omenjenih prednjih robov (112) omenjenih zaves (94) proč od površine (18).

25. Naprava po zahtevku 17, nadalje obsegajoča:

omenjeni stolp (34), ki ima niz nastavljivih dvigalnih sredstev (134), katera so namenjena posamičnim nogam (136) za omenjeni stolp, pri čemer se omenjeni stolp (34) da nastavljati na omenjeni platformi (12) za večjo navpičnost; in omenjeni stolp (34) je opremljen s povezovalnim sredstvom (138), razporejenim tako, da sodeluje z dvigalom (20) za dviganje omenjene naprave (32), premikanje omenjene naprave (32) v neposredno bližino različnih deležev (88) omenjene površine (18) in postavitev omenjene naprave (32) na takšnem mestu na omenjeno platformo (12).

26. Naprava po zahtevku 17, nadalje vsebujoča:

abrazivni peskalni stroj (142), razporejen zunaj omenjenega prostora (44), obsegajoč izstopno zvijavo cev, ki sega v omenjeni prostor (44), da sodeluje s šobo (140), podprto na omenjeni delovni platformi (40).

27. Naprava po zahtevku 17, nadalje vsebujoča:

stroj (148) za pršenje barve, razporejen zunaj omenjenega prostora (44), ob21 segajoč izstopno zvijavo cev, ki sega v omenjeni prostor (44), da sodeluje s šobo (146), podprto na omenjeni delovni platformi (40).

MCC COMPLIANCE ENGINEERING, INC. TIDEWATER EOUIPMENT CORPORATION

Zanj: