SI9011196A - Process and apparatus for the receipt of mineral fibres - Google Patents

Description

Izum spada v področje izdelovanja ploskovnih izdelkov iz mineralnih vlaken.

Predmet izuma je po MKP razvrščen v razreda D 04H1/00 in D 04H1/72.

Tehnični problem

Glede na pomanjkljivosti znanih postopkov je naloga izuma izdelati postopek združenega sprejemanja mineralnih vlaken pri izdelovanju klobučevin iz mineralnih voln, predvsem iz steklene volne, da se poveča razpon produktov, ki se jih lahko izdeluje z isto izdelovalno linijo, proti nizkim in visokim gramažam.

Stanje tehnike

Izum obravnava postopke za sprejem mineralnih vlaken, ki se imenujejo izolacijska vlakna, predvsem vlaken iz stekla, z namenom ločevanja pri strojih za fibriranje vlaken in obdajajočih plinov, predvsem plinov, ki so uvedeni ali pa so služili vlečenju teh vlaken, da bi se izdelalo blazino iz mineralne volne.

Pomemben postopek pri izdelovanju izdelkov na osnovi mineralnih vlaken, kot so steklena vlakna, je ta za njihovo zbiranje za strojem za fibriranje. Ta postopek ima predvsem za namen ločevati vlakna in velike količine stvoijenih plinov pri fibriranju s strani gorilnikov in nadvse z uvajanjem zraka. To ločevanje poteka na dobro znan način s sesanjem skozi pripravo za sprejem, ki je prepustna za plin in neprepustna za vlakna.

Vrsta priprave za tekoč sprejem, ki se imenuje sprejem na trakove, je opisana npr. v patentnem spisu US-A-3 220 812, kjer je bilo predlagano, da se sprejema steklena vlakna, ki izhajajo iz vrste strojev za fibriranje na enotnem transporterju, ki je vrste brezkončnega traku in prepusten za pline in pod katerim je nameščen keson s podtlakom ali bolje množica kesonov s podtlakom, ki so neodvisni. Pri tej vrsti sprejema se lahko stroji za fibriranje medsebojno približajo prav do meja svojih medsebojnih razsežnosti, kar dopušča, da so te linije sorazmerno kratke; to pa ni zanemarljivo, če se ve, da lahko določene izdelovalne linije zavzamejo razsežnost devetih strojev za fibriranje ali več, pri čemer vsak stroj za fibriranje ima premer reda velikosti 600 mm. Vrhu tega je edina spodnja meja za gramažo (ali ploskovno maso) proizvedene klobučevine ta, ki je narekovana s problemi mehanskega obnašanja, kar torej narekuje izdelovanje najlažjih izdelkov, ki se jih lahko dobi.

Izdelovanje težkih izdelkov pa vendarle predstavlja številne probleme - v nadaljevanju se razume pod težkimi izdelki izdelke, katerih gramaža je npr. večja od 2,5 kg/m², pri čemer gre za izdelke iz steklene volne, iz katerih mikromaža je 3 za 5 g, z izjemo gostih izdelkov, ki se jih dobi z oblikovanjem s kalupi in stiskanjem, ki pa ne spadajo neposredno v okvir predloženega izuma. Ta težava pri izdelovanju se preprosto razloiži z dejstvom, da je, čim težja je blazina, ki se jo želi izdelati, količina vlaken, ki se odložijo na isto površino brezkončnega traku velika in je tem večji upor za prehajanje plinov. Da bi se izravnalo to zmanjšano prepustnost, je potrebno izvajati večji podtlak, kar ima za posledico poškodbo klobučevine zaradi tlaka plinov, pri čemer je ta poškodba predvsem odbčutljiva v spodnjem delu klobučevine, ki ustreza vlaknom, ki so bila izdelana najprej. Zato so mehanske lastnosti izdelka predvsem na nivoju začetka debeline po stiskanju slabše. Poslabšanje kakovosti izdelka, ki sledi, je zelo občutljivo, brž kot je treba podtlake dovesti pod 8000 do 9000 Pa, medtem ko je v določenih napravah potreben že podtlak večji od 10 000 Pa za blazine, katerih gramaža je 2500 g/m².

Da bi se odstranilo to neugodnost, se lahko sesa pline le delno, da bi se omejilo podtlak na vrednost, pri kateri se ne bo poškodovalo klobučevine, toda tedaj se pojavi pojav zastajanja vlaken v smeri strojev za fibriranje. Razen tega da ovira dobro vlečenje, ta zastoj plinov povzroča naraščanje temperature v prostoru za fibriranje in torej nevarnost predhodnega geliranja veziva, to se pravi polimerizacije veziva, medtem ko so vlakna še v posamičnem stanju, kar odvzame skoraj vso aktivnost. Razen tega lahko ta zastoj povzroči nastanek zank, to se pravi gostih skupkov aglomeriranih vlaken, ki ovirajo homogenost izdelka in znižujejo njegovo termično odpornost.

Prav tako se lahko poskuša zmanjšati hitrost prehajanja plinov skozi klobučevine, s tem, da se razmakne stroje za fibriranje drugega od drugega. Resnična pridobitev pa je vendar le zelo majhna, saj povečanje dimenzij prostora povzroča povečanje uvajanja zraka in torej količine zraka, ki gaje treba posesati.

V variantni izvedbi, ki je poznana iz patentne prijave EP-A-102 385, je bilo predloženo, da se loči sprejem v dva dela, katerih vsak sprejema izdelana vlakna z vsakega drugega stroja za fibriranje. Sprejem obsega torej dva transporterja, ki sta obrnjena drug proti drugemu, tako da zbirata dve napol formirani klobučevini. Ta vrsta sprejema predstavlja prednost v tem, da se izdela izdelke z lepim zunanjim videzom zaradi teh zgornjih plasti, ki sta površinsko premazani in izboljšata mehansko obnašanje tega izdelka. Vendar je razsežnost sprejema večja kot pri običajnem sprejemu in se razen tega lahko začne pri močnih gramažah polimerizacija veziva pred združitvijo obeh polovičnih klobučevin, kar začenja delaminacijo tega izdelka.

Ta pojem dodatnega razdeljevanja sprejema je bil razvit sicer v patentnem spisu US-A-4 120 676, ki predlaga, da se vsakemu stroju za fibriranje pridruži enota za sprejem, pri čemer je izdelovalna linija zasnovana linija zasnovana kot razpoložitev drug od drugega osnovnih modulov, ki vsak izdeluje relativno drobno klobučevino, pri čemer so različne drobne klobučevine naknadno zložene druga na drugo, da nato tvorijo klobučevino velike debeline.

Ta modularna zasnova dopušča, da se vzdržuje stalne pogoje fibriranja ne glede na izdelovan izdelek. Vendar se pa predpostavlja, da naj bodo lažji izdelki izdelani z linijo, ki se uporablja zelo na široko pod svojo teoretično kapaciteto, kar ni zelo zanimivo s stališča ekonomičnosti.

Drug primer modularizacije linij za izdelovanje mineralne volne je dan preko sprejemov, ki se jih imenuje sprejemi z bobni, ki so povezani z razgrinjalnikom. V tem primeru, ki je predstavljen s patentnim spisom US-A-2 785 728, se sprejem vrši na rotacijskih organih, ki so vrste bobnov. Pripravi se osnovo majhne gramaže s pomočjo sprejemne priprave, ki leži nasproti eni ali dvema strojema za fibriranje in je sestavljena iz para bobnov, ki se vrtita v nasprotni smeri in katerih peroforirana površina dopušča sesanje plina s pomočjo primernih priprav, ki so nameščene v bobnu. Osnova nastaja med bobni in pada po navpični ravnini, preden jo sprejme razgrinjalnik, to se pravi nihajoča priprava, ki jo odlaga v prepognjene plasti na transporter, kjer se dobi klobučevine željene višje gramaže.

Te modularne zasnove sprejemanja dopuščajo teoretično doseganja zelo širokega razpona izdelkov, v kolikor se sistematično začenja z izdelovanjem klobučevine majhne gramaže.

To pa vendarle predpostavlja začetno investiranje, ki je večje in razen tega pomnoževanje pridruženih priprav (priprave za sesanje in predvsem za pranje). Razen tega pregradna sredstva za sprejemanje vodijo do velikih razsežnosti strojev za fibriranje in pride se do izdelovalnih linij, ki so izjemno dolge, ko se pomnoži število strojev.

Razen tega nevarnosti delaminacije in nehomogenosti izdelka prepovedujejo izdelovanje klobučevine še manjše gramaže. Tako razgrinjalnik daje osnove z vsaj 100 g/m², pod čimer bi bila njena mehanska odpornost nezadostna zlasti za prenašanja gibanja nihala in zadostno število plasti, ki so naložene druga nad drugo - da bi se doseglo optimiziranje porazdeljevanja z istim številom plasti v vsaki točki klobučevine.

Sicer sistematično ravnanje z istim fibriranim masnim pretokom vodi zagotovo ponovno do tega, da se namesti v pogoje, ki pospešujejo reproducibilnost parametrov za fibriranje in s tem njihovo optimizacijo, toda predvsem gre za doseganje izjemne kapacitete strojev za fibriranje, da delujejo po pretokih fibrirane snovi, ki segajo npr. od 1 do 10.

Končno se izdelek z enakimi kakovostmi vlaken prodaja po nižji ceni, ko se njegova gramaža zniža. Izkaže se torej, da ni razsodno, da se torej uvrsti prav v primer, ko linija izdeluje najšibkejše tonaže.

Opis rešitve tehničnega problema s primerom izvedbe

Izum predlaga sprejemni postopek za ločevanje vlaken in plinskih produktov z večjim številom strojev za fibriranje, da bi se dobilo blazino iz mineralne volne, pri čemer so po tem postopku vlakna zbrana s sesanjem plinov in ima vsak stroj i za fibriranje svoje lastno zbiralno področje Zi in so vlakna zbirana v različnih zbiralnih področjih Zi in so odstranjevana izven zbiralnega področja z enega ali več področij Zi, pri čemer se ta sprejemni postopek označuje s tem, da površine zbiralnih področij Zi naraščajo v smislu povečevanja gramaže na omenjenih transportnih trakovih.

Z drugimi besedami, čim bližje je stroj i za fibriranje mestu za končno formiranje, tem večje je zbiralno področje Zi, ki mu je prirejeno, kar dopušča, da se kompenzira največji upor pri prehodu plinov zaradi odlaganja vlaken, ki izstopajo iz zelo dolgih strojev za fibriranje, na prav te transportne trakove.

Prednostno se dela pri stalni stopnji zastajanja.

Pod stopnjo zastajanja se razume odstotek plina, ki ni posesan na nivoju sprejema. Prednostno je ta stopnja enaka nič in to v skladu s patentnim zahtevkom 1 celo za stroje za fibriranje navzgomje glede na linijo. Površine zbiranja so torej prednostno omejene po eni strani prav s temi transportnimi trakovi, ki tvorijo na ta način sprejemne trakove. Kompenzira se povečevanje upora pri prehodu plinov zaradi odlaganja vlaken, ki izhajajo iz strojev za fibriranje, ki so nameščeni navzgomje (vedno upoštevaje, da je linija orientirana v smislu potovanja osnove). Upoštevati je treba, da so sprejemanja po izumu skupna sprejemanja za več strojev za fibriranje in prednostno za tri ali več strojev za fibriranje. Število sprejemov na produkcijsko linijo torej na splošno ne presega dveh sprejemov, kar dopušča, da se izogne neugodnostim pretirane modularizacije.

Po drugi strani povečevanje površine zbiralnega mesta v področjih za močno gramažo dupušča, da se v le-teh vzdržuje nivoje podtlaka, ki so sorazmerno šibki, npr. prednostno pod 4000 Pa, to se pravi na nivoju, ki je znatno pod nivojem, za katerega se je ugotovilo prve poškodbe za vlakna z visoko kakovostjo, kot so vlakna iz stekla, katerih mikronaža je npr. 3 za 5 g.

Prednostno se odloči za delovanje z istim nivojem podtlaka za vse zbiralne površine. Drugače rečeno, v celoti se kompenzira od enega zbiralnega področja do drugega zbiralnega področja manjšo prepustnost klobučevine zaradi debeline klobučevine, ki je že bila odložena in izhaja iz drugih strojev za fibriranje - in to ne da bi oviralo sesanje, kajti kot je bilo omenjeno predhodno, bi posesanje le dela plinov vodilo do zastajanja vlaken in nato tvorbe zank in torej pridobivanja izdelka slabše kakovosti.

Predloženi izum se bolj podrobno omejuje na primer ravnih transportnih trakov, ki se jih uporablja v večini danes obstoječih naprav. Pod ravnim trakom se bolj natančno razume to, da naj bo del transportnega traku, ki se ga lahko prekrije z vlakni, sestavljen iz dela ravnine in ima vodoravno trajektorijo. Vedeti je treba, da ima dejansko transportni trak zaključeno trajektorijo in je vrste brezkončnega traku. Vendar pa njegov povraten del ne igra nikakršne neposredne vloge pri načinu, na kateri so dobljena vlakna. Če se uporablja en sam trak, povečevanje gramaže ustreza smislu potovanja transportnega traku; v tem primeru se lahko oštevilči n strojev za fibriranje od 1 do n, tako da naj se vlakna, ki izstopajo iz prvega stroja za fibriranje, prva naložijo na transportni trak. Po izumu ( < i₂ pomeni, Zi₁ < Zi₂. Omeniti je treba, da ni pomembno, da je krivulja Z = f(i) strogo naraščajoča, dve sosednji področji - posebno če sta navzgomji in ustrezata zelo majhni gramaži - lahko imata eventuelno isti površini. Vendar je prednostno, da to povečanje površine velja prav tako za področja Zi, ki imajo nizke indekse.

Večanje površine področij Zi se lahko doseže s povečanjem medosnih razdalj med stroji za fibriranje. Tako je stroj tem bolj približan mestu končnega formiranja klobučevine, kolikor bolj je oddaljen od drugega ali drugih strojev za fibriranje, ki ležijo poleg.

Večanje površine področij Zi pa se lahko doseže tudi s postopnim nagibanjem rotacijskih osi strojev za fibriranje, da bi se doseglo točke zadevanja bolj in bolj razmaknjene na zbiralni površini.

Povečanje medosnih razdalj strojev za fibriranje dejansko ni brez določenega števila sekundarnih negativnih učinkov, med katere prav gotovo šteje podaljšanje produkcijske linije in nadvse povečanje količine uvedenega zraka, tako da je povečanje površine zbiranja tako deloma kompenzirano s povečanjem količine zraka, ki ga je treba posesati.

Prav tako se lahko kombinira nagibanje strojev za fibiranje in povečevanje medosnih razdalj, kar dopušča, da se izogne prevelikemu podaljšanju linije ali zelo izrazitemu nagibu zadnjega stroja za fibriranje.

Prednostno so stroji za fibriranje porazdeljeni po skupinah, npr. po trije ali štirje tvorijo toliko modulov za sprejem, kot je skupin: vsakemu modulu ustreza tako osnova in vse osnove, ki so stvoijene, so nato združene, predenj se jih dovede v dokončno obliko enotne klobučevine v polimerizacijski sušilnici za vezivo. Na splošno sta potrebna največ dva modula za sprejem celo za izdelovanje produkcijskih linij z močno tonažo. Tako se pride do modularizacije sprejema, vendar modularizacije, ki se jo želi omejiti v razsežnostih, ki so precej manjše kot le-te po stanju tehnike.

Glede na primer so lahko sprejemni moduli razporejeni zaporedno sledeč drug drugega z enim samim kanalom za napajanje s steklom za vse stroje za fibriranje ali vzporedno, pri čemer je v tem primeru toliko kanalov za napajanje s staljenim steklom, kot je sprejemnih modulov. V nadaljnjem se združevanje osnov izvaja z nalaganjem druge na drugo v vzporednih plasteh ali v prepletenih plasteh, pri čemer se izbiro med tema dvema načinoma nalaganja izvede v odvisnosti od željenih gostot za dokončne izdelke.

Prav tako je lahko prednostno, da se razporedi za vsak sprejemni modul ne le en, temveč dva konvergentna sprejemna pasova, ki ležita drug ob drugem in sta simetrična drug na drugega in se odložena vlakna na en ali drug pas zlagajo v enotno klobučevino ob skupnem koncu sprejemnih pasov. V tem primeru je mesto končnega oblikovanja klobučevine nameščeno na mestu stika obeh sprejemnih pasov.

Kot je potrebna moč za poganjanje sprejemnih pasov odvisna od mase odloženih vlaken na vsakega izmed teh pasov, je prednostno, da se porazdeli Število strojev za fibriranje v enake dele za vsak sprejemen pas, kar dopušča, da se poenostavi sinhronizacijo hitrosti obeh sprejemnih pasov, pri čemer je sinhronizacija potrebna, da se izogne, da bi ob izoblikovanju osnovi ne drseli druga po drugi. Če je strojev za fibriranje liho število, ima zadnji stroj za fibriranje prednostno zbiralno površino razporejeno med dva sprejemna pasova, pri čemer simetrija svitka, ki izstopa iz enega stroja za fibriranje dopušča razdelitev v dva enaka dela, če se izbere, da se namesti sprejemna pasova tako, da njuna simetrijska ravnina obsega simetrijsko os svitka srednjega stroja. V tem primeru se vlakna, ki so izdelana na središčnem stroju za fibriranje, odlagajo neposredno okoli konvergenčne točke, kar pomaga pri proizvodnji enotne in homogene klobučevine, pri čemer je treba vedeti, da tudi v odsotnosti srednjega stroja ni potrebno tvoriti dveh različnih osnov na nivoju tega sprejemnega modula.

Po izumu se tako poveča polivalenco izdelovalne linije, obenem pa se ohrani ali celo izboljša kakovost dobljenih izdelkov. Razpon izdelanih izdelkov gre npr. od 300 g/m² do 4000 g/m² ali več, s tem da se eventuelno pridruži razgrinjalnik.

Druge podrobnosti in prednostne značilnosti izuma so opisane v nadaljnjem, sklicujoč se na priložene risbe, ki predstavljajo na sl. 1 shemo za izvedbo izuma z linijo s štirimi stroji za fibriranje z medosno raz daljo, ki narašča v smislu potovanja sprejemnega traku, sl. 2 shemo za izvedbo izuma z linijo s štirimi stroji za fibriranje z naraščajočimi točkami priključka, ki se jih dobi, s tem da se stroje nagiba zaporedno v smislu potovanja sprejemnega traku, sl. 3 perspektiven pogled na linijo, ki obsega šest strojev za fibriranje in dva sprejemna modula po sl. 1 z vzporednim združevanjem osnov.

Sl. 1 ustreza prvemu izvedbenemu primeru za sprejem po izumu za izdelovalno linijo za stekleno volno, ki obsega štiri stroje 1 za fibriranje, ki so razporejeni v eni sami vrsti. Ti stroji 1 za fibriranje so npr. sestavljeni s centrifugatorji, ki se vrtijo z veliko hitrostjo in so na svojem obodu opremljeni z velikim številom ustij, skozi katera izstopa raztaljen material, prednostno steklo, v obliki niti, ki so nato vlečene v vlakna s koncentričnim plinskim tokom, ki je vzporeden z osjo 2 centrifugatorja in pri povišani temperaturi in hitrosti izstopa iz obročastega gorilnika. Eventuelno se lahko uporablja tudi priprave za fibriranje, ki so po stanju tehnike dobro poznane in ki vse omogočajo tvorbo svitka vlaken, ki so centrirana na osi, in se svitek stvori z vlečnimi plini in predvsem s plini, ki so uvedeni v zelo veliki količini.

Sprejem vlaken - namenjen ločevanju le-teh od plinov - se doseže s pomočjo brezkončnega traku 3, ki je prepusten za pline in je poganjan neprestano. Pokrov 4 stransko omejuje zbiralno področje za vlakna. Sesanje plinov se doseže s pomočjo kesonov 5, v katerih je podtlak in ki so neodvisni. K vsakemu stroju 1 za fibriranje je tukaj pridružen keson 5. Tu se ponovno najde elemente, ki so dobro poznani za običajni sprejem na trak, pri čemer stiskalni valj 6 zagotavlja pritisk na klobučevino, ko zapušča sprejemno mesto.

V skladu z izumom so stroji 1 za fibriranje toliko bolj razmaknjeni drug od drugega, kolikor so bliže izhodu. Tako imamo od leve proti desni razdalje E_v E₂ in E₃, pri čemer je E₃ < E₂ < E₃, ki ustrezajo kesonom dolžine Lp L? L₃ in L₄, ki so takšni, da je L₁ < L₂ < Lj < L₄. Pri čemer je širina brezkončnega traku 3 stalna, imamo zbiralna področja Z_p ...Z₄ z naraščajočimi površinami od Z₃ do Z₄. Povečanje entraksov (medosnih razdalj) dopušča tako, da se ne povečuje, ali vsaj manj povečuje, vrednosti podtlaka v kesonih na desni, ki so nameščeni v področju za večjo gramažo.

Predlagan je bil sprejem, ki obsega toliko kesonov, kot je strojev za fibriranje, toda v kolikor izum dopušča homogeniziranje vrednosti podtlaka, se lahko, seveda ne da bi se zapustilo okvir izuma, uporablja skupne kesone za več strojev za fibriranje. V limiti se lahko uporablja le en sam keson za vso vrsto strojev 1.

Variantna rešitev tega izvedbenega načina je shematsko predstavljena na sl. 2. V tem primeru je povečevanje L_p L₂, L₃ in L₄ zbiralnih področjih doseženo ne z razmikanjem strojev za fibriranje (tu so štirje) v smislu potovanja sprejemnega traku, temveč z nagibanjem osi 2 rotacije omenjenih strojev za kot α₁<α₂<α₃, pri čemer medosna razdalja E₁ med stroji ostane stalna.

Ta variantna izvedba po izumu se lahko prednostno uporablja pri napravah za izdelovanje, ki že obstoje, brez znatne modifikacije vodov za dovajanje staljenega stekla.

Prednostno je število strojev za fibriranje za en sprejem enako 3 do 4, tako da bosta za eno pomembno izdelovalno linijo uporabljena dva sprejemna modula.

Sl. 3 ustreza izdelovalni liniji, ki ustreza osnim strojem 1 za fibriranje, ki so porazdeljeni po dveh skupinah a, b, pri čemer vsaki skupini a, b pripada modul a’, b’ v skladu s sl.1. Teh osem strojev 21 je napajanih z raztaljenim steklom po kanalih 22 izhajajoč iz centralnega kanala 23 ob izhodu iz peči F. Vzporedno se tvori dve osnovi 24, 25, ki sta regrupirani, s pomočjo transporterjev, ki sta nameščena pod kotom, tukaj nista predstavljena, ki ponovno orientirata osnovi v smislih, ki sta naznačena s puščicami 26, v eno samo klobučevino 27, preden vstopi v sušilnico E.

Sprejemne performanse za postopek po izumu izhajajo iz rezultatov, ki so zbrani v spodnji tabeli:

Primer št.	1	2	• 3	4 1
Število strojev	6	6	6	6
Min.medos.razd., mm	2000	1300	1500	1500
raaks.raedos.razd., ran	2000	1300	2000	2000
Dolžina glave 3, mm	2000 /	X 300	2650	2650
Količina hlapov (%)	100	83	103	104
Maks. podtlak, (Pa)	13 140	X 49 GO	4 β 9 O	8140

Ti poskusi so bili izvedeni na produkcijski liniji, ki obsega šest strojev za fibriranje centrifugirne vrste z zmogljivostjo 20 ton staljenega stekla na dan, pri čemer so bili ti stroji za fibriranje nameščeni vzporedno in so imeli dve neodvisni sprejemni mesti, katerih vsako je tvorilo eno osnovo, in sta se obe osnovi združevali z nalaganjem v vzporedne plasti (sl. 3).

Osnova s to pri pretoku pare ustreza dejansko pretoku vlečnega plina in uvedenih plinov v višini 365 450 Nm³ na uro.

Prva dva poskusa ustrezata tradicionalnim sprejemom s stroji za formiranje, ki so enkakomemo razporejeni na 2 m in dolžine sesanja, ki ustrezajo strojem s prav tako stalne, kar pomeni dve glavi ali stroja na začetku linije (tretja glava glede na smer potovanja sprejemnega transportnega traku) proizvajajo vlakna, ki so sprejeta na površini iste dimenzije, kot je dimenzija, ki ustreza navzgornim strojem. Da bi se posesalo vse hlapa (stopnja zastajanja ena 0), je torej potrebno, da se razmesti podtlačne nivoje (ustezno enake 13140 in 14960 Pa v obravnavanih primerih; te vrednosti ustrezajo gramaži 2500 g/m² za končno blazino iz steklene volne).

Kot je bilo omenjeno v uvodu naše patentne prijave lahko takšni podtlačni nivoji povzročijo poškodbe, predvsem pri mehanski kakovosti izolacijskih izdelkov. Primerjava primerov 1 in 2 lahko sicer dobro pokaže težavo pri izdelavi kompaktne linije s stroji za fibriranje, ki bi bili malo razmaknjeni.

Poskusa 3 in 4 ustrezata izvajanju izuma po izvedbenem primeru, ki je shematsko prikazan na sl. 3, vendar z linijo, kije zmanjšana na šest strojev za fibriranje.

Povečanje entraks dopušča, da se doseže sesalno dolžino močnejše gramaže, ki je precej večja od le-te pri predhodnih primerih. V teh pogojih je najvišji nivo podtlaka le 4890 Pa - za gramazo 2500 g/m² (poskus št. 3) in je le 8140 Pa za graamažo 4000 g.m² (poskus št. 4), kar ostaja na sprejemljivem nivoju.

Claims (14)

1. Postopek za sprejem mineralnih vlaken z ločevanjem vlaken od plinskih produktov pri velikem številu strojev 1 za fibriranje za pridobivanje blazin iz mineralne volne, po katerem se vlakna zbira s sesanjem plinov v kesone 5 in ima vsak stroj 1 za fibriranje svoje posebno zbiralno področje Z1 in se zbrana vlakna odstranjujejo izven zbiralnega področja z enim ali več transportnimi trakovi 3, ki so skupni več zbiralnim področjem Zl, označen s tem, da površine zbiralnih področij (Zl) naraščajo v smislu naraščanja gramaže na omenjenih transportnih trakovih (3).

2. Postopek za sprejem po zahtevku 1, označen s tem, da so omenjeni transportni trakovi (3) ravni.

3. Postopek za sprejem po zahtevku 1, označen s tem, da je stopnja zastajanja stalna.

4. Postopek za sprejem po zahtevku 1, označen s tem, da je stopnja zastajanja enaka nič.

5. Postopek za sprejem po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da so površine zbiralnih področij (Zj) omejene navzdol s transportnimi trakovi (3).

6. Postopek za sprejem po enem izmed zahtevkov 1 do 3, označen s tem, da je podtlak, ki se ga izvaja na klobučevino, isti za vsa zbiralna področja Z(l).

7. Postopek za sprejem po enem izmed zahtevkov 1 do 6, označen s tem, da se povečevanje površin zbiralnih področij (Zl) doseže s povečevanjem entrakse (E_p EJ med dvema strojema (1) za fibriranje v področjih z visoko gramažo.

8. Postopek za sprejem po kateremkoli izmed zahtevkov 1 do 6, označen s tem, da se povečanje površin zbiralnih področij (Zl) doseže s tem, da se postopno v smislu potovanja traku (3) nagiba rotacijske osi (2) strojev (1).

9. Postopek za sprejem po kateremkoli izmed zahtevkov 1 do 6, označen s tem, da se povečanje površin zbiralnih področij (Zl) doseže s tem, da se povečuje entraksa (E_p Ef med dvema strojema (1), s tem da se zaporedno nagiba rotacijske osi (2) strojev (1) v smislu potovanja traku (3).

10. Postopek za sprejem po enem izmed zahtevkov 1 do 9, označen s tem, da so stroji za fibriranje razporejeni po skupinah (a, b), pri čemer vsaki skupini (a, b) pripadajo trije do štirje stroji (1) in ji ustreza en sprejemni modul (a’, b’).

11. Postopek za sprejem po zahtevku 10, označen s tem, da so sprejemni moduli (a’, b’) nameščeni zaporedno.

12. Postopek za sprejem po zahtevku 10, označen s tem, da so sprejemni moduli (a’, b’) nameščeni vzporedno.

13. Postopek za sprejem mineralnih vlaken po zahtevku 11 ali 12, označen s tem, da so osnove, ki se stvorijo v vsakem sprejemnem modulu (a’, b’), združene z nalaganjem druga nad drugo v vzporedne plasti.

14. Postopek za sprejem mineralnih vlaken po zahtevku 11 ali 12, označen s tem, da so osnove, ki se stvorijo v vsakem sprejemnem modulu (a’, b’), zbrane z nalaganjem vsaj šest plasti prepletenih osnov.