SI22622A - Avtomatska čelilna žaga za izrez napak v lesnih obdelovancih, z odmično loputo za izločanje odpadnih in kratkih kosov ter postopek v zvezi s tem - Google Patents

Abstract

Avtomatska čelilna žaga za izrez napak v lesnih obdelovancih, z odmično loputo za izločanje odpadnih kosov rešuje problem enostavnega avtomatskega izrezovanja napak, ki so prisotne v določenih lesnih obdelovancih (8), prav tako pa je mogoče lesne obdelovance (8) v čelilni žagi (1) po izumu narezati tudi na točno določene dolžine. Čelilno žago po izumu tvorijo zgornji potisni valji (6) in spodnji potisni valji (7) z ločenima servomotorjema (42) oziroma (43) in so del vzdolžnega pogona, v katerega sta na vhodu integrirani dodajalni kolesi (52) in (53) ter naslonsko vodilo (54) in vodilni naslon (55) in znotraj katerega je vgrajena tudi obdelovalna enota (4) s krožnim žaginim listom (5), pod katerim se nahaja enota odmične lopute (3) za izločanje odpadnih kosov (58).

Description

AVTOMATSKA ČELILNA ŽAGA ZA IZREZ NAPAK V LESNIH OBDELOVANCIH, Z ODMIČNO LOPUTO ZA IZLOČANJE ODPADNIH IN KRATKIH KOSOV TER POSTOPEK V ZVEZI S TEM

Predmet izuma je avtomatska čelilna žaga za izrez napak v lesnih obdelovancih, z odmično loputo za izločanje odpadnih in kratkih kosov ter postopek v zvezi s tem, oziroma je natančneje hitrohodna, taktna, avtomatska čelilna žaga za prečno izrezovanje napak v lesnih obdelovancev poljubnih dolžin, ki ima samodejno loputo za izločanje kratkih odpadnih kosov, avtomatski nihajni vzvod za spust in dvig krožnega žaginega lista k oziroma od obdelovanca in ima vhodne ter pogonske potisne valje s sinhroniziranim pogonom za vstop in potovanje posameznih obdelovancev skozi čelilno žago ter za pozicioniranje posameznih rezov, tudi pri visoki potovalni hitrosti obdelovancev.

Po mednarodni patentni klasifikaciji sodi izum predvidoma v B 65G 47/34,

B 23D 524, B 27B 25/02, in B 23D 47/08 ter dodatno v B 27B 5/00,

B 27B 5/04.

Tehnični problem, ki ga rešuje izum, je takšna konstrukcija čelilne žage, ki bo po avtomatsko opravljenem izrezu napake na obdelovancu omogočala samodejno izločitev odžaganega odpadnega ali uporabnega kratkega kosa iz delovnega območja žage, dalje bo omogočala avtomatsko žaganje daljših lesnih obdelovancev na pred nastavljene dolžine oziroma na kratke kose, nadalje bo, zaradi sinhroniziranega pogona spodnjih in zgornjih pogonskih koles, omogočala velike pospeške in hitrosti na poti skozi žago tudi težjim obdelovancem, v vzdolžni pogon integrirana dodajalna kolesa pa bodo, skupaj z naslonskim vodilom in vodilnim prislonom, omogočala samodejno dodajanje obdelovancev na vhodni strani žage, ki bodo zloženi v plast, en ob drugem.

Po dokumentu DE 43 17 443 je znan postopek in naprava za izločanje odpadnih kosov pri žagi, posebej še pri optimalizirani čelilni žagi. Obdelovalna enota s krožnim žaginim listom je fiksna in nameščena pod nivojem delovne mize čelilne žage. Zgornji podajalni valji so gnani z lastnim pogonom, dočim so spodnja vodilna kolesa izvedena brez pogona. Izhodni tračni transporterje ločen od obdelovalne enote in je s pomočjo hidravličnega cilindra premočrtno premičen v smeri gibanja obdelovanca tako, da je na ta način omogočena nastavitev vmesnega praznega prostora, skozi katerega padajo odžagani lesni obdelovanci oziroma odpadni kosi, ki jih od zadaj potiska obdelovanec, v spodaj ležeči jašek. Velikost vmesnega prostora je praviloma večja od dolžine odpadnih kosov, ki zaradi svoje teže prosto padejo v jašek in se s tem izločijo. Pomanjkljivosti te rešitve so predvsem v tem, da je uporabna za nižje hitrosti gibanja obdelovancev skozi žago, da se zaradi velike mase premik izhodnega transporterja izvaja počasi, da se lahko pri neusklajenem gibanju obdelovanca in izhodnega transporterja, slednji zaleti v obdelovanec. Njena slabost je tudi v položaju krožnega žaginega lista pod delovno mizo, kar omejuje razpoložljivi prostor za odstranitev odžaganih odpadnih kosov in otežuje predhodno nastavitev žaginega lista na debelino obdelovanca, zaradi česar je čas reza daljši.

Naslednja znana rešitev je po dokumentu DE 195 27 768, po katerem je znan postopek delnega izreza nepravilnih robov deske, vključno z merilno enoto za določanje dolžine rezanih kosov in markacijsko enoto za odkrivanje in označevanje napak na robovih deske ter za kasnejši izrez te napake. Gre torej za prepoznavanje skorje in izrez teh delov. Pomanjkljivost te rešitve je v tem, da je namenjena za manjše širine, ne obsega pa rešitev načina pogona in namestitve žaginega lista, vzdolžnega pogona žage in način izločitve odžaganih odpadnih kosov.

Po dokumentu GM 79 33 131 je znana rešitev enote čelilne žage, katere glavni značilnosti sta stranska potisna valja za pogon obdelovanca in krožni žagin list nameščen pod delovno mizo. Njena pomanjkljivost je v tem, da je namenjena za manjše hitrosti obdelovanca, slabost žaginega lista pod mizo pa je opisana pri eni od predhodnih znanih rešitev.

Dalje je znana rešitev čelilne žage po dokumentu DE 296 06 300, pri kateri je pogon vertikalnega gibanja krožnega žaginega lista izveden s hidravličnim cilindrom, preko vmesnih gibljivih vzvodov. Njena slabost je predvsem v tem, da pogon ne omogoča hitrega potovanja žaginega lista, niti natančnejše nastavitve njegove dolžine hoda.

Dalje je po dokumentu DE 38 13 896 znana rešitev krmiljenja ciklusa žaganja podmizne čelilne žage katere pogon je izveden s hidromotorjem. Slabosti podmiznih žag in počasnih vertikalnih gibanj krožnih žaginih listov oziroma pogonov, so opisane pri predhodnih znanih rešitvah.

Pri skoraj vseh opisanih znanih rešitvah čelilnih žag se odžagani odpadni kosi iz transporterja odstranijo oziroma izločijo s potiskanjem, mehansko ali s pomočjo stisnjenega zraka. Izjema je le rešitev po dokumentu DE 43 17 443, pri katerem se odpadni kos izloči skozi odprtino med dvema transporterjema.

Skupna značilnost vseh navedenih znanih rešitev je pod delovno mizo nameščen krožni žagin list, vertikalni pomik in pogon žaginega lista z hidravličnimi cilindri ali hidromotorji ter izločanje odžaganih odpadnih kosov s potiskanjem, mehansko ali s stisnjenim zrakom, ali s padcem skozi odprtino med transporterjema in značilnost je pogon samo zgornjih ali samo spodnjih pogonskih valjev v vzdolžnem pogonu za pomik obdelovanca. Variante so predvsem v mehanizmih za vertikalni pomik žaginega lista, v načinu in vrsti njegovega pogona, v načinu izločanja odpadnih kosov ter v načinu pogona obdelovancev od vstopa in dalje skozi čelilno žago. Problem, ki je ostal nerešen so zlasti pogon in mehanizem vertikalnega pomika krožnega žaginega lista ter njegova namestitev pod nivojem delovne mize, ki ne omogočajo hitrejšega pomika žaginega lista znotraj natančno predhodno nastavljenega vertikalnega hoda in s tem krajšega časa reza, dalje je nerešen problem razmeroma zapleteno in nefunkcionalno izločevanje odžaganih odpadnih kosov, nerešen pa je tudi problem varnega vstopa daljših obdelovancev v območje čelilne žage in potovanja skozi njo z veliko hitrostjo.

Po izumu je problem rešen z avtomatsko čelilno žago za izrez napak v lesnih obdelovancih, z odmično loputo za izločanje odpadnih in kratkih kosov ter postopkom v zvezi s tem, ki ima delovno enoto s krožnim žaginim listom nameščeno nad nivojem delovne mize in je opremljena z lastnim servopogonom, ekscentrom in ojnico, ki ima nadalje pod žaginim listom izvedeno prečno vrtljivo loputo za avtomatski izpust odrezanih odpadnih in/ali uporabnih kratkih kosov in, ki ima v žago integrirana dodajalna kolesa, ki so gnana skupaj z vzdolžnim pogonom žage, ki ga tvorijo zgornja in spodnja pogonska kolesa, vsaka s svojim pogonom, ki delujeta sinhrono. Izum bo opisan na prednostnem izvedbenem primeru in slikah, ki prikazujejo sl. 1 avtomatska čelilna žaga po izumu v izometrični projekciji sl. 2 enako, kot v sl. 1, samo v narisu sl. 3 žaga v vertikalnem prerezu A-A z zaprto loputo, brez obdelovanca, v ortogonalni projekciji sl. 4 enako, kot v sl. 3, samo z odprto loputo sl. 5 enota odmične lopute avtomatske čelilne žage po izumu, pri zaprtem položaju lopute, v izometrični projekciji sl. 6 enako, kot v sl. 5, samo v stranskem pogledu sl. 7 enako, kot v sl. 5, samo v narisu sl. 8 obdelovalna enota avtomatske čelilne žage po izumu, v izometrični projekciji sl. 9 enako, kot v sl. 8, samo v narisu sl. 10 enako, kot v sl. 8, samo v pogledu od strani sl. 11 vzdolžni pogon avtomatske čelilne žage po izumu, z dodajalnimi kolesi, naslonskim vodilom in pridržalom, v dimetrični projekciji, sl. 12 enako, kot v sl. 11, samo v izometrični projekciji sl. 13 vstopna stran avtomatske čelilne žage po izumu, s prikazom plasti vhodnih obdelovancev in njihov vstop v žago sl. 14 enako, kot v sl. 3, samo z obdelovancem sl. 15 enako, kot v sl. 4, samo z obdelovancem sl. 16 shematski prikaz faze prečnega žaganja dolgega obdelovanca sl. 17 shematski prikaz faze izločanja odžaganega odpadnega kosa, znotraj dolžine obdelovanca, ki je enaka izločanju kratkega kosa sl. 18 enako, kot v sl. 17, samo na skrajnem koncu obdelovanca sl. 19 shematski prikaz potovanja odžaganega odpadnega ali kratkega kosa

Avtomatska čelilna žaga za izrez napak v lesnih obdelovancih, z odmično loputo za izločanje odpadnih in kratkih kosov, v bistvu tvorijo spodnje ohišje 38 in zgornje ohišje 39, v kateri so vgrajeni segmentna delovna miza 2, sestav enote odmične lopute 3, sestav obdelovalne enote 4 z odsesovalnim okrovom 41, sestav vzdolžnega pogona z zgornjimi potisnimi valji 6 in spodnjimi potisnimi valji 7 ter v vzdolžni pogon integrirana zgornje dodajalno kolo 52 in spodnje dodajalno kolo 53, kot tudi naslonsko vodilo 54 in vodilni prislon 55, ki se nahajata na vhodu čelilne žage 1.

Spodnje ohišje 38 in zgornje ohišje 39 sta med sabo ustrezno ter po vertikali pomično in nastavljivo spojena.

Iz sl. 1 se vidi, da je delovna miza 2 izvedena iz več med sabo ločenih fiksnih segmentov, med katere so nameščeni spodnji potisni valji 7. Vsi njeni segmenti ležijo v isti horizontalni ravnini in so poljubne dolžine. Znotraj delovne mize 2 je vgrajena tudi enota odmične lopute 3, katere prečno vrtljiva podporna loputa 9 se v zaprtem položaju nahaja v isti horizontalni ravnini z delovno mizo 2.

Na sl. 1 in sl. 2 je prikazano, da je obdelovalna enota 4 vgrajena v zgornje ohišje 39 čelilne žage 1 in sicer med pripadajoča zgornja potisna valja 6 tako, da leži krožni žagin list 5 pravokotno na podporno loputo 9 enote odmične lopute 3 in s tem pravokotno na delovno mizo 2. Obdelovalna enota 4 je lahko locirana na poljubni lokaciji vzdolž obdelovalne mize 2 z enoto odmične lopute 3, oziroma znotraj vzdolžnega pogona. Krožni žagin list 5 prekriva zaščitni pokrov 40, katerega odprtina na spodnji strani je nekoliko daljša in širša od krožnega žaginega lista 5. Zaščitni pokrov 40 je pretočno spojen z odsesovalnim okrovom 41.

Pod obdelovalno enoto 4 in v isti vertikalni liniji je nameščena enota odmične lopute 3, ki je vgrajena v spodnji del ohišja 38, oziroma med segmenta delovne mize 2 tako, da ležijo zgornja ploskev podporne lopute 9 in zgornje ploskve delovne mize 2 v isti horizontalni ravnini oziroma liniji, kar je razvidno tudi iz sl. 3 in sl. 16. Podporna loputa 9 je radialno pomična iz smeri zaprto v položaj odprto in obratno. V zaprtem položaju podporna loputa 9 zapira vhod v spodaj ležeči jašek 10, iz katere vodi na prosto drča 11 poljubnih dimenzij in preseka, hkrati pa nudi podporo lesnemu obdelovancu 8 med rezanjem s krožnim žaginim listom 5 obdelovalne enote 4. Opisano je prikazano na sl. 3 in sl. 14. Ko se podporna loputa 9 nahaja v položaju odprto, je s tem odprt tudi vhod v jašek 10 in preko drče 11 tudi izhod odpadnega kosa 58 oziroma kratkega kosa 59 izven čelilne žage 1. Opisano je prikazano na sl. 4 in sl. 15.

Kot že rečeno, se vzdolžni pogon čelilne žage 1 sestoji iz zgornjih potisnih valjev 6, gibljivo in nastavljivo vgrajenih v zgornje ohišje 39 in iz spodnjih potisnih valjev 7, ki so fiksno vgrajeni v spodnje ohišje 38. Na vhodni strani čelilne žage 1 sta v njen vzdolžni pogon integrirani vertikalno pomični zgornje dodajalno kolo 52 in spodnje dodajalno kolo 53. Zgornje dodajalno kolo 52 je nameščeno pred zgornje potisne valje 6, spodnje dodajalno kolo 53 pa pred spodnje potisne valje 7. Na vhodu v čelilno žago 1 se, pred potisnimi valji 6 in 7, nahajata tudi naslonsko vodilo 54 in vodilni prislon 55. Slednje je nameščeno nekoliko nad naslonskim vodilom 54. Opisano je prikazano tudi na sl. 11 in sl. 12.

Na sl. 1, sl. 2, sl. 3 in sl. 4 je prikazano, da je sestav obdelovalne enote 4 s krožnim žaginim listom 5 vertikalno gibljivo nameščen nekoliko nad nivojem delovne mize 2 tako, da leži pravokotno in neposredno nad podporno loputo 9 sestava enote odmične lopute 3, oziroma v isti vertikalni osi z njenim zračnim zazorjem 12, prikazanim na sl. 5.

V nekem drugem izvedbenem primeru, ki pa ni prikazan, je lahko obdelovalna enota 4 s krožnim žaginim listom 5 nameščena tudi pod nivojem delovne mize 2 in podporne lopute 9. V tem primeru se krožni žagin list 5 nahaja tik ob podporni loputi 9 enote odmične lopute 3.

Enota odmične lopute 3 se sestoji iz podporne lopute 9, ki je preko nosilcev 13 gibljivo nameščena in pritrjena na os 14, ki je vrtljivo vležajena v ogrodje 15, s čimer je omogočeno radialno gibanje podporne lopute 9. Os 14 z nosilci 13 in podporno loputo 9 je torej vrtljiva v skupnem vrtišču 16. V enega od nosilcev 13 podporne lopute 9 je v vrtišču 23 krožno gibljivo vpeta ročica 18, ki je z nasprotnim koncem v vrtišču 24, prav tako krožno gibljivo, spojena s soležnim dvodelnim vzvodom 19. Vzvod 19 je prednostno dvokrake izvedbe, med sabo skladnih oblik, pri čemer njuna kraka oklepata notranji kot enak ali večji od 90°. Z drugima krakoma je vzvod 19 fiksno nameščen in pritrjen na os 20, ki je krožno gibljiva v vrtišču 26 znotraj ogrodja 15. S tem je v vrtišču 26 krožno gibljiv tudi vzvod 19. V stičišču krakov obeh delov vzvoda 19 je izvedeno vrtišče 25, v katerega je gibljivo vpeta batnica 22 pnevmatskega cilindra 21, ki je z nasprotnim svojim koncem fiksno vpet v spodnje ohišje 38 čeline žage 1. Opisano je prikazano na sl. 6 in sl. 7.

Kot je razvidno iz sl. 5, je podporna loputa 9 enote odmične lopute 3 izvedena kot dvodelna plošča, katere oba dela sta fiksno pritrjena na spodaj ležeče nosilce 13 tako, da ležita v isti ravnini, sta med sabo vzporedna in sta prednostno po celi dolžini med sabo razmaknjena za zračni zazor 12 poljubne širine. Poljubnih dimenzij je lahko tudi podporna loputa 9, odvisno od velikosti odpadnih kosov 58, odrezanih od lesnih obdelovancev 8. Pod podporno loputo 9 je nameščen blažilnik 27 poljubne izvedbe, fiksno pritrjen na ogrodje

15.

Obdelovalna enota 4 obsega dva, med sabo ločena pogona in sicer pogon za rotacijo krožnega žaginega lista 5 ter nihajni pogon pomika krožnega žaginega lista 5 v vertikalni smeri gor in dol. Pogon rotacijskega gibanja krožnega žaginega lista 5 obdelovalne enote 4 je izveden s pomočjo elektromotorja 28 in to preko zobatih koles 35 in 36 ter vmesnega zobatega jermena 33. Zobato kolo 35 je vrtljivo nataknjeno na os elektromotorja 28, zobato kolo 3 pa na os krožnega žaginega lista 5, ki pa na skicah nista posebej označeni. Obodna hitrost oziroma število obratov krožnega žaginega lista 5 v minuti je poljubno, oziroma morata ustrezati normativom, ki veljajo za ta namen. Za pogon vertikalnega gibanja krožnega žaginega lista 5 je namenjen servomotor 29, ki preko neprikazanega gonila poganja ekscenter 30 z ojnico 31, ki je v vrtišču 34 gibljivo vpeta oziroma spojena z nihajnim vzvodom 32, ta pa je fiksno nameščen na os krožnega žaginega lista 5. Servomotor 29 prenaša na ekscenter 30 krožno gibanje in s tem na ojnico 31 radialno nihajno gibanje v smeri C-D. Preko ojnice 31 se to nihajno gibanje dalje prenaša na nihajni vzvod 32 in ga potiska v smeri E-F, oziroma gor-dol ter obratno. V primeru, ko ekscenter 30 z ojnico 31 zaniha v smeri D, slednja potisne nihajni vzvod 32 v smer F in krožni žagin list 5 se spusti v smeri H. Ko pa ekscenter 30 z ojnico 31 zaniha v smer D, slednja potisne nihajni vzvod 32 v smer E, s tem pa se krožni žagin list 5 dvigne v smeri G. Dolžina vertikalnega pomika G-H oziroma H-G krožnega žaginega lista 5, je odvisna od nihajnega intervala C-D in D-C ekscentra 30, katerega začetni položaj C pred obdelavo nastavimo s servomotorjem 29. Na ta način se izvede predpozicioniranje krožnega žaginega lista 5 in to glede na višino oziroma debelino lesnih obdelovancev 8, kar v nadaljevanju omogoča krajšo dolžino reza in s tem prihranek na času.

Na sl. 11 in sl. 12 je prikazan vzdolžni pogon čelilne žage 1, ki je znotraj nje razviden tudi iz sl. 1 in sl. 2 in, ki se sestoji iz poljubnega števila gibljivih zgornjih potisnih valjev 6 in praviloma iz enakega števila fiksnih spodnjih potisnih valjev 7. Prednostno je izpod slehernega zgornjega potisnega valja 6 nameščen en, njemu pripadajoči spodnji potisni valj 7, pri čemer ležita oba v isti vertikalni osi in tvorita potisni par valjev 6,7. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko potisni valj 6 s svojo vertikalno osjo tudi nekoliko zamaknjen od vertikalne osi potisnega valja 7.

Zgornje potisne valje 6 poganja servomotor 42 preko zobatih jermenov 45, 46, 47, 48 s pripadajočimi, a neoznačenih zobatimi kolesi in dalje preko kardanskih zglobov 44, ki rotacijsko gibanje prenašajo na pripadajoče potisne valje 6. Na ta način se vsi zgornji potisni valji 6 vrtijo z enako obodno hitrostjo in enakim številom obratov v časovni enoti. Radialni pomik potisnih valjev 6, v smeri proti in od pripadajočih spodnjih potisnih valjev 7, omogočajo nihajni vzvodi 56, ki so z drugim koncem gibljivo nameščeni na fiksne osi 58. Na zgornje potisne valje 6 preko nihajnih vzvodov 56 pritiskajo neoznačeni pnevmatski cilindri in s tem zagotavljajo potrebno vprijemno silo med zgornjimi potisnimi valji 6 in lesnim obdelovancem 8 in s tem posredno tudi med spodnjimi potisnimi valji 7 in lesnim obdelovancem 8.

Spodnje potisne valje 7 poganja servomotor 43 preko zobatih jermenov 49, 50, 51 in njim pripadajočih zobatih koles, ki pa niso posebej prikazana in označena. Na ta način se vsi potisni valji 7 vrtijo z enako obodno hitrostjo in enakim številom obratov v časovni enoti.

Glede na predhodno opisano velja, da je med sabo sinhrono tudi delovanje zgornjih potisnih valjev 6 in spodnjih potisnih valjev 7, ki se na ta način oboji vrtijo z enako obodno hitrostjo in enakim številom obratov v časovni enoti, ne glede na nasprotno smer vrtenja. Potisni valji 6 in 7 so prednostno enakega zunanjega premera, v njihovo tekalno površino pa so izvedena poševna rebra, kar daje vtis zobate izvedbe. Velja, da so rebra na zgornjih potisnih valjih 6 izvedena v nasprotni smeri, kot na spodnjih potisnih valjih 7. Prav tako velja, da so spodnji potisni valji 7 nekoliko daljši od zgornjih potisnih valjev 6. V nekem drugem izvedbenem primeru so lahko potisni valji 6 in 7 izvedeni tudi kako drugače.

Na sl. 1, sl. 2 in sl. 11 ter sl. 12 je prikazano, da sta na vhodu vzdolžnega pogona čelilne žage 1 vgrajeni zgornje dodajalno kolo 52 in pod njim še spodnje dodajalno kolo 53, ki sta vertikalno pomični in imata po celotnem obodu prav tako izvedena zobata rebra. Zgornje dodajalno kolo 52 je vertikalno gibljivo nameščeno v in pred linijo zgornjih potisnih valjev 6, dočim je spodnje dodajalno kolo 53 vertikalno gibljivo nameščeno v in pred linijo spodnjih potisnih valjev 7. Vertikalno pomičnost zgornjega dodajalnega kolesa 52 omogoča nihajni vzvod 57, ki je krožno gibljivo nameščen na neoznačeno os v podaljšku pripadajočega kardanskega zgloba 44, nihajni vzvod dodajalnega kolesa 53 pa ni prikazan in označen. Velja, da sta dodajalni kolesi 52 in 53 enakega zunanjega premera, ki je praviloma enak zunanjemu premeru zgornjih potisnih valjev 6 in spodnjih potisnih valjev 7, ki jima sledijo v nizu. V nekem drugem izvedbenem primeru sta lahko dodajalni kolesi 52 in 53 izvedeni tudi kako drugače.

V zgornji del ohišja 39 čelilne žage 1 je, nad delovno mizo 2 in prednostno pravokotno nanjo, izveden po vertikali nastavljiv vodilni prislon 55, nameščen nekoliko nad naslonskim vodilom 54 ter pred zgornje dodajalno kolo 52 in je lahko poljubne izvedbe. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko vodilni prislon 55 izveden in nameščen tudi kako drugače.

V spodnje ohišje 38 je ob enem vzdolžnem robu delovne mize 2 in prednostno pravokotno nanj, nekoliko pod vodilnim prislonom 55 in nekoliko za spodnjim dodajalnim kolesom 53, vgrajeno horizontalno nastavljivo naslonsko vodilo 54 poljubne izvedbe. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko naslonsko vodilo 54 izvedeno in nameščeno tudi kako drugače.

Velja, da se z ustrezno nastavitvijo vertikalne razdalje med vodilnim prislonom 55 ter delovno mizo 2 in horizontalne razdalje med naslonskim vodilom 54 ter delovno mizo 2, oblikuje oziroma nastavi dovoljeni presek žaganih lesnih obdelovancev 8, z nujnim upoštevanjem potrebnega varnostnega dodatka tako na debelini, kot tudi na širini.

Sledi opis predhodnih nastavitev sklopov in posameznih sestavnih elementov čelilne žage 1 po prijavljenem izumu, ki se izvedejo pred začetkom žaganja.

Kot je predhodno že opisano, nastavimo horizontalno pomično naslonsko vodilo 54 in vertikalno pomični vodilni prislon 55 upoštevaje širino in debelino lesnih obdelovancev 8, torej glede na njihov dovoljen prečni presek, z upoštevanjem potrebnega varnostnega zračnega dodatka. Naslonsko vodilo 54 po nastavitvi fiksno pritrdimo, dočim vodilni prislon 55 pritrdimo tako, da ostane elastično vertikalno pomičen, kar mu omogoča neoznačena vzmet ali katerikoli drugi ustrezen elastičen element. Njegova elastična vertikalna premičnost je potrebna zaradi zaznavanja možnih večjih odstopanj lesnih obdelovancev 8 po debelini in to s pomočjo neprikazanega stikala. Opisano je prikazano na sl. 1 in sl. 11.

Podporno loputo 9 enote odmične lopute 3, ki je nameščena direktno pod obdelovalno enoto 4, s pomočjo pnevmatskega cilindra 21 in pripadajočega mehanizma 17, predhodno že opisanega in prikazanega na sl. 5 in sl. 6, pomaknemo v zaprti položaj, v katerem leži podporna loputa 9 v isti ravnini s segmenti delovne mize 2, kar je prikazano na sl. 3.

Krožni žagin list 5 obdelovalne enote 4, ki leži neposredno nad enoto odmične lopute 3, je izveden in nameščen tako, da se pri spustu oziroma ob rezu spusti v zračni zazor 12 podporne lopute 9. Krožni žagin list 5 pred obdelavo nastavimo tako, da je njegovo teme oziroma tangenta njegovega kroga od podporne lopute 9 odmaknjena za nekoliko večjo razdaljo, kot je največja možna debelina lesnih obdelovancev 8. Nastavitev krožnega žaginega lista 5 izvedemo s pomočjo nihajnega mehanizma, ki ga tvorita ekscenter 30, nihajni vzvod 32 in vmesna ojnica 31. Ta način predhodnega pozicioniranja krožnega žaginega lista 5 kasneje pri žaganju omogoča njegov krajši vertikalni pomik, s tem pa krajši čas samega reza in povratka v izhodiščni položaj. Opisano je prikazano na sl. 2, sl. 5 in sl. 10.

Vzdolžni pogon čelilne žage 1, v katerega sta integrirani dodajalni kolesi 52 in 53, pomika oziroma potiska lesne obdelovance 8 na pozicijo rezov s pomočjo servomotorja 42 za nastavitev hitrosti vrtenja zgornjih potisnih valjev 6 ter zgornjega dodajalnega kolesa 52 in s pomočjo servomotorja 43 za nastavitev hitrosti vrtenja spodnjih potisnih valjev 7 ter spodnjega dodajalnega kolesa 53. S pomočjo neprikazanega dvižnega mehanizma pomaknemo zgornje ohišje 39, s potisnimi valji 6 in dodajalnim kolesom 52, v položaj, ki ustreza potrebni razdalji med zgornjimi potisnimi valji 6 in spodnjimi potisnimi valji 7 in s tem potrebnemu pritisku prvih na lesne obdelovance 8 ter preko njih na spodnje potisne valje 7. Potrebno elastičnost slehernega posameznega zgornjega potisnega valja 6 omogočajo njim pripadajoči nihajni vzvodi 56 z neprikazanimi pnevmatskimi cilindri, potrebno elastičnost zgornjega dodajalnega kolesa 52 pa omogoča nihajni vzvod 57, krmiljen z neprikazanim pnevmatskim cilindrom. Opisano je prikazano na sl. 12.

Pozicije reza krožnega žaginega lista 5 oziroma dolžine odpadnih kosov 58 in uporabnih kratkih kosov 59 lesnih obdelovancev 8, se na čelilni žagi 1 po izumu lahko določijo na dva načina. Prvi način je izvedljiv s predhodnim zarisovanjem pozicij oziroma lokacij rezov odpadnih kosov 58 in/ali kratkih kosov 59 na lesnih obdelovancih 8 s pomočjo fluorescentnih prečnih črt na njihovi zgornji ploskvi, ki pripotujejo pod obdelovalno enoto 4 s krožnim žaginim listom 5. Te fluorescentne črte so lahko na zgornjo ploskev lesnih obdelovancev 8 predhodno nanešene ročno z ustrezno kredo ali pa strojno z brizganjem ustrezne barve in to preden vstopijo v območje čelilne žage 1. Čelilna žaga 1 je opremljena s senzorjem 60 za odčitavanje fluorescentih črt, ki te fluorescentne črte in njihovo lociranost na lesnem obdelovancu 8 zazna. Elektronsko krmilje čelilne žage 1 s pomočjo servomotorjev 42, 43 in preko zgornjih potisnih valjev 6 ter spodnjih potisnih valjev 7 vzdolžnega pogona, pozicionira lesni obdelovanec 8 na točne pozicije posameznih prečnih rezov, ki jih kasneje izvede obdelovalna enota 4 s krožnim žaginim listom 5.

Drugi način je izvedljiv tako, da čelilna žaga 1 skupaj s slehernim novim lesnim obdelovancem 8 ki prispe na vhod v čelilno žago 1 ter preko ustrezne naprave za skeniranje ali ročnega načina, prejme tudi podatke, ki vsebujejo v naprej točno določene pozicije rezov, na katerih naj krožni žagin list 5 reže. Te reze nato obdelovalna enota 4 s krožnim žaginim listom 5 izvede za vsak lesni obdelovanec 8 posebej.

Čeprav je čelilna žaga 1 po izumu prednostno namenjena za izrezovanje napak v lesnih obdelovancih 8 v obliki odpadnih kosov 58, se lahko na njej izvede tudi rezanje lesnih obdelovancev 8 na vnaprej določene fiksne dolžine. V tem primeru torej ne gre za izrez napak oziroma odpadnih kosov 58, temveč za razrez dolgih lesnih obdelovancev 8 na enega ali več kratkih kosov 59, točno določenih dolžin.

V nadaljevanju bo opisan postopek rezanja oziroma prečnega žaganja dolgih lesnih obdelovancev 8 pri njihovi visoki potovalni hitrosti na avtomatski čelilni žagi 1 po izumu, vključno z avtomatskim izločanjem odžaganih odpadnih kosov 58 in/ali odžaganih kratkih kosov 59.

Lesni obdelovanci 8 so, kot na primer deske, trami, tramiči, letve in podobno, poljubnega prečnega preseka, prednostno štirikotne oblike, poljubnih dolžin ter v povprečju enakih ali podobnih debelin in širin. Lesni obdelovanci 8 pripotujejo do vhoda v čelilno žago 1 po neprikazanem transporterju, en ob drugem in prednostno v eni sami plasti. Med tem oziroma pred tem se označijo napake na površini obdelovancev 8 in to s črtama pred in za napako, ročno s posebno kredo oziroma risalom ali avtomatično z ustreznim skenerjem, kar pa ni predmet izuma. Ko tako označeni in/ali neoznačeni lesni obdelovanci 8 pripotujejo pred vhod v čelilno žago 1, jih naslonsko vodilo 54 čelno poravna, prvi lesni obdelovanec 8 spusti v čelilno žago 1, vse ostale pa na vhodu zadržuje. To se ciklično ponavlja s tem , da vsak lesni obdelovanec

8, ki je trenutno prvi v nizu in v prečnem nizu pripotuje na vhod čelilne žage 1 med dodajalni kolesi 52 in 53, ga zgrabita v objem in enega za drugim v vzdolžnem nizu potiskata po delovni mizi 2 med zgornje potisne valje 6 in spodnje potisne valje 7 vzdolžnega pogona čelilne žage 1. Ko potisni valji 6 in 7 lesni obdelovanec 8 od zgoraj in spodaj objamejo, ga potiskajo oziroma pomikajo dalje v smeri in proti obdelovalni enoti 4 s krožnim žaginim listom 5. Opisano je razvidno iz sl. 13 in sl. 2.

Najprej bo opisan postopek izrezovanja napak znotraj dolžine določenega lesnega obdelovanca 8 v obliki odpadnih kosov 58, kateremu je popolnoma identičen postopek rezanja lesnih obdelovancev 8 na vnaprej določene uporabne kratke kose 59, katerih dolžina je krajša od dolžine podporne lopute

9. V trenutku, ko lesni obdelovanec 8, z označenim začetkom napake oziroma označenim začetkom krajšega kosa, prispe natančno pod krožni žagin list 5, ga potisni valji 6 in 7 tik pod njim ustavijo. Takoj za tem se rotirajoči krožni žagin list 5 spusti in lesni obdelovanec 8 na označenem mestu začetka napake oziroma krajšega kosa prečno prereže, pri čemer se del žaginega lista 5 pogrezne v zračni zazor 12 v plošči zaprte podporne lopute 9. Slednja v tem primeru služi kot podporna ploskev lesnim obdelovancem 8 med postopkom rezanja. Takoj, ko se krožni žagin list 5 ponovno pomakne navzgor v izhodiščni položaj, potisni valji 6 in 7 obdelovanec 8 potisnejo naprej za razdaljo, ki je enaka dolžini označene napake oziroma dolžini uporabnega krajšega kosa, ki ga je potrebno izrezati oziroma odrezati, nakar se postopek žaganja ponovi. Ko je napaka v lesnem obdelovancu 8 izrezana, enako velja za odrezan uporabni krajši kos, se podporna loputa 9 enote odmične lopute 3 samodejno odpre in odžagan odpadni kos 58, oziroma kratki kos 59, zaradi lastne teže pade ob odprti podporni loputi 9 v jašek 10, nakar se podporna loputa 9 ponovno povrne v zaprti položaj. Iz jaška 10 odpadni kosi 58, oziroma kratki kosi 59, po poševni drči 11 zdrsnejo izven spodnjega ohišja 38 čelilne žage 1 na prosto. Tudi vsi nadaljnji izrezi napak ali odreži krajših kosov v obliki odžaganih odpadnih kosov 58, oziroma kratkih kosov 59, se odvijajo po enakem postopku in na enak način, kar velja tudi za njihovo izločevanje. Opisano je prikazano na sl. 2, sl. 14, sl. 15, ter na sl. 16 in sl. 17 ter sl. 19.

Postopek rezanja oziroma žaganja lesnih obdelovancev 8 na določene krajše kose, ki pa so daljši od dolžine podporne lopute 9, je podoben predhodno opisanemu postopku izrezovanja napak v obliki odpadnih kosov 58 oziroma kratkih kosov 59 s tem, da je pri žaganju na te dolžine podporna loputa 9 enote odmične lopute 3 stalno v zaprtem položaju, torej leži vzporedno z delovno mizo 2. Na takšno dolžino odžagani kosi lesnih obdelovancev 8 kot daljši kosi 61 potujejo po delovni mizi 2 dalje proti izhodu čelilne žage 1, kjer jih pričaka ustrezen in neoznačeni transporter, da jih odpelje na določeno odlagalno mesto. Opisano je prikazano na sl. 16.

Pri rezanju zadnjega kratkega kosa 61 lesnega obdelovanca 8 na določeno dolžino, je istega mogoče na zadnjem koncu tudi čelno poravnati. Ti, pri čelni poravnavi odrezani kosi, se prav tako kot odpadni kosi 58 izločijo po enakem, predhodno že opisanem postopku, ne glede na to, da ni bil opravljen izrez napake. Opisano je prikazano na sl. 18.

Claims (20)

1. Avtomatska čelilna žaga za izrez napak v lesnih obdelovancih, z odmično loputo za izločanje odpadnih in kratkih kosov, ki jo tvorijo še obdelovalna enota s krožnim žaginim listom, vzdolžni pogon z valji in delovna miza, značilna po tem, da je vsaj ena vertikalno pomična obdelovalna enota (4) vgrajena v zgornje ohišje (39) čelilne žage (1) in nad delovno mizo (2) tako, da leži njej pripadajoči krožni žagin list (5) direktno nad najmanj eno enoto odmične lopute (3) oziroma v isti vertikalni osi z zračnim zazorjem (12) njene podporne lopute (9); da je znotraj spodnjega ohišja (38) in direktno pod krožnim žaginim listom (5) obdelovalne enote (4) vgrajena enota odmične lopute (3), ki je nameščena med pripadajoča segmenta delovne mize (2) tako, da njena prečno vrtljiva podporna loputa (9) v zaprtem položaju leži v isti horizontalni ravnini in vzporedno z delovno mizo (2), njen zračni zazor (12) pa v isti vertikalni osi s krožnim žaginim listom(5), v odprtem položaju pa podporna loputa (9) odpira vhod v jašek 10 in s tem do drče 11; da imajo zgornji potisni valji (6) in zgornji potisni valji (7) vzdolžnega pogona čelilne žage (1) vsaki svoj ločen pogon tako, da zgornje potisne valje (6) poganja servomotor (42), spodnje potisne valje (7) pa poganja servomotor (43), ki pa delujeta sinhrono, s tem pa je sinhrono tudi delovanje rotirajočih potisnih valjev (6) in (7); da je na vhodu v čelilno žago (1) ter pred zgornje potisne valje (6) njenega vzdolžnega pogona integrirano vertikalno pomično zgornje dodajalno kolo (52), pred spodnje potisne valje (7) pa je integrirano prav tako vertikalno pomično spodnje dodajalno kolo (53), ki en nad drugim ležita prednostno v isti vertikalni osi in, ki sta gnana skupaj z zgornjimi potisnimi valji (6) oziroma s spodnjimi potisnimi valji (7) vzdolžnega pogona; da je pred zgornje dodajalno kolo (52), ki mu sledijo zgornji potisni valji (6), vertikalno nastavljivo nameščen vodilni prislon (55) in, da je pred spodnje dodajalno kolo (53), ki mu sledijo spodnji potisni valji (7), horizontalno nastavljivo nameščeno naslonsko vodilo (54).

2. Avtomatska čelilna žaga po zahtevku 1, značilna po tem, da je lahko obdelovalna enota (4) s krožnim žaginim listom (5) nameščena tudi pod nivojem delovne mize (2) in pod nivojem zaprte podporne lopute (9), pri čemer je v tem primeru krožni žagin list (5) nameščen tik ob podporni loputi (9) enote odmične lopute (3).

3. Avtomatska čelilna žaga po zahtevku 1, značilna po tem, da je samozaporna podporna loputa (9) prečno vrtljiva s pomočjo vrtljive osi (14), vzvodnega mehanizma (17) in pnevmatskega cilindra (21).

4. Avtomatska čelilna žaga po zahtevku 1, značilna po tem, da je podporna loputa (9) izvedena kot dvodelna plošča z vmesnim zračnim zazorjem 12, katere oba dela sta med sabo vzporedna in fiksno pritrjena na nosilce (13), ki so pritrjeni na vrtljivo os (14), s skupnim vrtiščem (16).

5. Avtomatska čelilna žaga po zahtevku 3, značilna po tem, da je v najmanj en nosilec (13) podporne lopute (9) gibljivo vpeta ročica (18) tako, da skupaj oblikujeta vrtišče (23), dočim je z nasprotnim koncem v vrtišču (24) gibljivo spojena z vzvodom (19).

6. Avtomatska čelilna žaga po zahtevku 5, značilna po tem, da je dvodelni vzvod (19) z nasprotnim krakom pritrjen na os (20), ki je znotraj ogrodja (15) krožno gibljiva v vrtišču 26.

7. Avtomatska čelilna žaga po zahtevku 6, značilna po tem, da se v stičišču obeh krakov vzvoda (19) nahaja vrtišče (25), v katerega je gibljivo vpeta batnica (22) pnevmatskega cilindra (21), ki je z nasprotnim koncem fiksno vpet v ohišje (38) čelilne žage (1).

8. Avtomatska čelilna žaga po zahtevku 1, značilna po tem, da je velikost podporne lopute (9) pogojena z velikostjo odpadnih kosov (58), medtem, ko sta dolžina in širina zračnega zazorja (12) odvisni od polmera in debeline krožnega žaginega lista (5).

9. Avtomatska čelilna žaga po zahtevku 8, značilna po tem, da je pod podporno loputo (9) nameščen najmanj en blažilnik (27) poljubne izvedbe in je fiksno pritrjen na ogrodje (15).

10. Avtomatska čelilna žaga po zahtevku 1, značilna po tem, da je za vertikalni pomik krožnega žaginega lista (5) namenjen servomotor (29), ki preko neprikazanega gonila poganja ekscenter 30 z ojnico 31, ki je v vrtišču (34) vrtljivo spojena z nihajnim vzvodom (32), ta pa je fiksno nameščen na neoznačeno os krožnega žaginega lista (5) tako, da je skupaj z njo gibljiv v smeri E-F, kar omogoča vertikalno gibanje krožnega žaginega lista (5) v smeri G-H in obratno.

11. Avtomatska čelilna žaga po zahtevku 10, značilna po tem, da servomotor (29) rotira ekscenter (30) in s tem povzroči radialno nihajno gibanje nanj nameščene ojnice (31) v smeri C-D in obratno.

12. Avtomaska čelilna žaga po zahtevku 10, značilna po tem, da je dolžina vertikalnega pomika G-H oziroma H-G krožnega žaginega lista (5) pogojena z velikostjo nihajnega intervala C-D oziroma D-C ekscentra (30), katerega začetni položaj C se pred obdelavo nastavi s servomotorjem (29), s tem pa je krožni žagin list (5) predpozicioniran v položaju, v katerem se nahaja čim bliže žaganim lesnim obdelovancem (8), kar pa je pogojeno z njihovo višino oziroma debelino.

13. Postopek nastavitve avtomatske čelilne žage, značilen po tem, da pred rezanjem lesnih obdelovancev (8) izvedemo nastavitev posameznih enot čelilne žage (1) tako, da naslonsko vodilo (54) in vodilni prislon (55) nastavimo glede na presek lesnih obdelovancev (8), dalje podporno loputo (9) enote odmične lopute (3), s pomočjo pnevmatskega cilindra (21) in mehanizma (17), pomaknemo v zaprti položaj, nadalje krožni žagin list (5) s pomočjo nihajnega mehanizma predpozicioniramo na najmanjšo možno razdaljo do zgornje ploskve lesnih obdelovancev (8), dolžino njegovega vertikalnega gibanja v smeri G-H in H-G pa nastavimo v odvisnosti od debeline lesnih obdelovancev (8), dalje nastavimo servomotor (42), s pomočjo katerega poganjamo zgornje potisne valje (6) ter zgornje dodajalno kolo (52) in nastavimo servomotor (43) za pogon spodnjih potisnih valjev (7) in spodnjega dodajalnega kolesa (53), pri čemer so hitrosti enih in drugih sinhronizirane in nadalje nastavimo razdaljo med zgornjimi potisnimi valji (6) z dodajalnim kolesom (52) in spodnjimi potisnimi valji (7) z dodajalnim kolesom (53), s tem pa, s pomočjo neoznačenih pnevmatskih cilindrov, zagotovimo potreben pritisk prvih na lesne obdelovance (8) ter preko njih na spodnje potisne valje (7).

14. Postopek nastavitve po zahtevku 13, značilen po tem, da naslonsko vodilo (54) v nastavljenem položaju fiksiramo in, da vodilni prislon (55) v nastavljenem položaju namestimo elastično tako, da ostane vertikalno pomičen, kar je nujno za njegovo prilagajanje večjim odstopanjem debeline lesnih obdelovancev (8), ki jih zaznava s pomočjo neoznačenega stikala.

15. Postopek nastavitve po zahtevku 13, značilen po tem, da predhodno pozicioniranje krožnega žaginega lista (5) v samem postopku rezanja omogoča njegov krajši vertikalni pomik, kar ima za posledico krajši čas reza.

16. Postopek izreza napak v lesnih obdelovancih in postopek rezanja krajših uporabnih kosov v čelilni žagi, značilen po tem, da naslonsko vodilo (54) lesne obdelovance (8), z označenimi napakami vzdolž njihove dolžine in brez napak, pred vstopom v čelilno žago (1) čelno poravna in vse, razen prvega na vhodu v čelilno žago (1) zadržuje, nakar dodajalni kolesi (52) in (53) vsak posamezen, trenutno prvi lesni obdelovanec (8) v nizu plasti zgrabita in jih enega za drugim po delovni mizi (2) potisneta med potisne valje (6, 7) vzdolžnega pogona, ki lesne obdelovance (8) prav tako objamejo ter zagrabijo in jih potiskajo dalje v smeri obdelovalne enote (4); da potisni valji (6, 7) lesni obdelovanec (8) ustavijo pod obdelovalno enoto (4) takrat, ko se natanko pod krožnim žaginim listom (5) pojavi prva fluorescentna črta, ki označuje začetek napake oziroma označeno dolžino kratkega kosa (59), nakar se rotirajoči žagin list (5) spusti in na tem mestu lesni obdelovanec (8) prečno prereže, pri čemer se del žaginega lista (5) pogrezne v zračni zazor (12) zaprte podporne lopute (9), ki obdelovancu (8) med rezanjem nudi oporo, nakar se obdelovalna enota (4) po rezu dvigne v izhodiščni položaj in se ponovno spusti, ko se obdelovanec (8) ustavi pod žaginim listom (5) s fluorescentno črto, ki označuje konec napake oziroma končno dolžino kratkega kosa (59), nakar se postopek reza ponovi in podporna loputa (9) se po končanem drugem rezu samodejno odpre in odrezan odpadni kos (58) oziroma kratki kos (59) pade v jašek (10) in iz njega po drči (11) zdrsi izven spodnjega dela ohišja (38); da se pri rezanju lesnih obdelovancev (8) na v naprej določene fiksne dolžine oziroma daljše kose (61) podporna loputa (9) odmične lopute (3) nahaja neprestano v zaprtem položaju, saj odrezani daljši kosi (61) po delovni mizi (2) potujejo dalje proti izhodu iz čelilne žage (1); da je mogoče zadnji odrezan krajši kos (59) na zadnjem koncu čelno poravnati, pri čemer se tudi ta odrezani kos kot odpadni kos (58) izloči skozi odprtino ob odprti podporni loputi (9).

17. Postopek izreza po zahtevku 16, značilen po tem, da ima vodilni prislon (55), ki je nameščen pred zgornjo dodajalno kolo (52) to nalogo, da prepreči vstop tistim lesnim obdelovancem (8), katerih višina oziroma debelina je večja od prednastavljene dovoljene.

18. Postopek izreza po zahtevku 16, značilen po tem, da ločena pogona za pomik lesnih obdelovancev (8) skozi čelilno žago (1), kjer servomotor (42) poganja zgornje potisne valje (6) in servomotor (43) poganja spodnje potisne valje (7), omogočata dober vprijem enih in drugih na lesne obdelovance (8) in s tem velike pospeške ter podajalne hitrosti tudi pri večjih in težjih lesnih obdelovancih (8).

19. Postopek izreza po zahtevku 16, značilen po tem, da v čelilno žago (1) integrirani in na kratkih medsebojnih razdaljah nameščeni zgornji potisni valji (6) in spodnji potisni valji (7), skupaj s širinsko prestavljivim naslonskim vodilom (54), omogočajo hitro dodajanje lesnih obdelovancev (8) iz velike plasti pred vhodom v objem dodajalnih koles (52, 53) ter dalje v območje vzdolžnega pogona in to brez velikih časovnih izgub med vstopi posameznih lesnih obdelovancev (8) v čelilno žago (1).

20. Postopek po zahtevku 16, značilen po tem, da nad delovno mizo (2) nameščena obdelovalna enota (4), s pripadajočim mehanizmom in krožnim žaginim listom (5), skupaj v kombinaciji z enoto odmične lopute (3), katere samodejna podporna loputa (9) dovoljuje izpust odpadnih kosov (58) in kratkih kosov (59) navzdol v jašek (10), nudi več prostora za izločitev kosov (58, 59), ki so zaradi tega lahko tudi nekoliko daljši.