SI21215A - V obliki podkve oblikovan ploščat podkvast okov iz umetne mase - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na ploščat, plastičen okov za kopito tipa podkev, katerega oba kraka za prilagajanje na velikost kopita sta opremljena z napravo za spreminjanje njune medsebojne razdalje v obliki povezovalne stojine, ki jo je moč s kraki okova v področju njunih koncev prinesti v vprijem, pri čemer ima okov s profilnimi telesi opremljeno tekalno ploskev, povezovalna stojina je zasnovana kot površino prekrivajoč, ločen telesno prilegajoč se kos, ki v bistvu popolnoma dopolnjuje obliko obrisa koncev krakov za njuno medsebojno povezavo in ima sam obliko obrisa, ki v koncih krakov zapolni spodrezane izreze v obliki ploščatih stranskih izboklin, pri čemer je nadalje tesno prilegajoči se kos vstavljiv v površino oz. tekalno ploskev koncev krakov in v njej v bistvu popolnoma združljiv, da se konci krakov obdržijo oblikosklepno in silosklepno medsebojno povezani in je zaradi zamenjave iz koncev krakov razstavljiv in pri čemer je vsaj nekaj od profilnih teles za tvorjenje poglobitve, v katero je vsakokrat namestljiv vsaj en kopitni žičnik, omejenih z robom. Za izboljšanje obrabne odpornosti kot tudi blaženja sunkov in za zmanjšanje nevarnosti poškodb konj zlasti, kar se tiče razporeditve obremenitve tetiv konjskih nog, kot tudi na splošno za ohranjanje zdravja konj oz. za ozdravitev bolnih živali, kar zadeva njihove stopalne in nožne sklepe, se v skladu z izumom predlaga, da ima oba kraka (7) okova (1) povezujoči zgornji del (2) poravnan sprednji rob (4) in na tekalni ploskvi (11) okova na obeh straneh središnice (A-A) okova, do v bistvu k zunanjemu robu kraka (7), raztezajoči se del (13) tekalne ploskve, ki je brez vozličastih profilnih teles (9) in ima v smeri na konce (3) krakov naraščajoč, klinast prečni prerez (5), ki ima v središčnico (A-A) padajočo širino, ki v področju središčnice (A-A) ustreza približno polovični širini (D) zgornjega dela (2) med njegovim sprednjim robom (4) in njegovim zadnjim robom (15), pri čemer se znotraj zgornjega dela (2) priključi na del (13) tekalne ploskve brez profilnih teles z vozličastimi profilnimi telesi (9) pokrit del (20) tekalne ploskve.ŕ

Description

Izum se nanaša na ploščat, plastičen okov za kopito tipa podkev, katerega oba kraka za prilagajanje na velikost kopita sta opremljena z napravo za spreminjanje njune medsebojne razdalje v obliki povezovalne stojine, ki jo je moč s kraki okova v področju njunih koncev prinesti v vprijem, pri čemer ima okov s profilnimi telesi opremljeno tekalno ploskev, povezovalna stojina je zasnovana kot površino prekrivajoč, ločen tesno prilegajoč se kos, ki v bistvu popolnoma dopolnjuje obliko obrisa koncev krakov za njuno medsebojno povezavo in ima sam obliko obrisa, ki v koncih krakov zapolni spodrezane izreze v obliki ploščatih stranskih izboklin, pri čemer je nadalje tesno prilegajoči se kos vstavljiv v površino oz. tekalno ploskev koncev krakov in v njej v bistvu popolnoma združljiv, da se konci krakov obdržijo oblikosklepno in silosklepno medsebojno povezani in je zaradi zamenjave iz koncev krakov razstavljiv in pri čemer je vsaj nekaj od profilnih teles za tvorjenje poglobitve, v katero je vsakokrat namestljiv vsaj en kopitni žičnik, omejenih z robom.

Okovi te vrste so znani na primer iz EP 893 057. Ti znani okovi imajo v področju kobilice kopita v medsebojni razdalji ločene krake.

V področju bele črte kopita nahajajoči niz luknjic okova za kopito služi za pritrditev okova na kopito. Ta znani okov za kopito se odlikuje zlasti z možnostjo prilagoditve na različne velikosti kopita z razpiranjem krakov okova v področju njunih koncev v določenem obsegu, s čimer je ena velikost okova primerna za več velikosti kopita, ker se lahko vsakokrat želena velikost okova za kopito s pomočjo med koncema krakov uporabljivih, kot stojina zasnovanih povezovalnih sredstvih, tako razpre oz. skrči, da v okovu nahajajoči niz luknjic leži preko vsakokratne bele črte kopita. Znana povezovalna sredstva predvidevajo raznovrstne zasnove, tako na primer spono, katere prosti konec je brezstopenjsko nastavljiv in s privijanjem, lepljenjem ali varjenjem pritrdljiv na nasprotno ležečih drugih koncih krakov. Poleg tega so bili predlagani tudi medsebojno pomični stojni deli, ki premoščajo razdaljo med konci krakov okova za kopito s pomočjo vijačne povezave.

V vsakem primeru so kot stojina zasnovana povezovalna sredstva pri znani konstrukciji taka, da odprtino kobilice omejujoče konce krakov le povezujejo, vendar ne vodijo k homogeni zapori teh koncev, kar pomeni, da so povezovalna sredstva glede vzdolžne osi okova za kopito bodisi asimentično oblikovana in pri tem nalegajo na enega od krakov, bodisi v primeru simetrične zasnove povezovalne stojine ustvarjajo le točkasto zasnovano povezavo koncev krakov, pri čemer poteka povezava stoj in na koncih krakov s pomočjo privitja, pri katerem so v koncih predvidene navojne izvrtine, katerim so prirejene ustrezne izvrtine v povezovalnih stojinah, v katere se privijejo ustrezni vijaki.

Poleg tega imajo znani okovi za kopita vozličasto profiliranje tekalne ploskve, sestoječe iz posameznih vozličkov, ki so medsebojno povezani s stojinami, pri čemer je višina stojin manjša kot višina vozličkov. Preko te tekalne ploskve naj bi bilo okovano kopito zavarovano proti drsenju na njegovi podlagi.

Izkazalo se je, da je pritrditev okova s pomočjo znanega kopitnega žičnika, ki potrebuje točno nastavitev okova na kopito v tem smislu, da v kopito zabit žičnik zadane tako imenovano belo črto kopita, potratna in ne more biti vedno točno izpeljana, ker se na osnovi elastičnosti materialov iz umetne snovi okova pri zabijanju žičnikov s kladivom, konica žičnika pogosto teži k temu, da se stransko umakne, da se potem ne more zadeti bela črta.

Omenjenemu načinu še bližji predlog, ki je prikazan v objavljeni evropski patentni prijavi 00 109 538.9, predvideva povezavo koncev krakov okova za kopito s pomočjo povezovalne stojine v obliki tesno prilegajočega se kosa, ki je namestljiv v v konce krakov nahajajočih izrezih v obliki ploščatih stranskih izboklin.

Z uporabo takega tesno prilegajočega se kosa med konci krakov okova za kopito se zlasti doseže, da imajo konci krakov določeno lego, se torej pod obremenitvijo razprejo v manjši meri, kot je to primer, ko se kot povezovalno sredstvo obeh koncev krakov uporabi le en več ali manj ozka, ravna ali upognjena stojina, na kateri se pritrdijo konci krakov. Predlagani tesno prilegajoči se kos, ki lahko oblikosklepno poveže konce krakov in je zasnovan simetrično k vzdolžni osi okova za kopito in s tem h krakom, ima prednost, da na koncu krakov pri uporabi okova za kopito delujočim silam, ki si prizadevajo preoblikovati konce krakov, nasprotuje na način, da so na osnovi posebne oblike obrisa tesno prilegajočega se kosa iz njega izhajajoče zadrževalne sile prenosljive v v bistu večjo ploskev prečnega prereza koncev krakov in zato vodijo do manjše obremenitve materiala koncev krakov, tako da se povezovalna stojina ne more več zlomiti zaradi obremenitve. To zadnje je zlasti tudi zato pomembno, ker je preoblikovalna odpornost materiala iz umetne snovi zaradi vpliva tlaka in temperature manjša, kot tista od običajnega materialoa za podkve, namreč iz kovine.

Poleg tega omogoča uporaba tesno prilegajočih se kosov kot povezovalnih sredstev relativno enostavno prilagajanje določeni velikosti okova za kopito na različna kopita, zlasti na različne lege tako imenovane bele črte kopita, kije sama na voljo za sprejem pritrdilnih sredstev, na primer kopitnih žičnikov ali vijakov. To pomeni, da je s pomočjo različnih velikosti tesno prilegajočih se kosov mogoče razširiti določeno velikost kopitne plošče v določenih mejah v območju kobilice.

Kljub tem očitnim izboljšavam, ki nudijo znane oz. predlagane okove za kopita v primeijavi z znanimi okovi za kopita, naj bi se izvedle v skladu z izumom nadaljnje spremembe okova za kopito, da se izboljša zdravje in zmogljivost nog oz. kopit konj, in sicer ob posebnem upoštevanju naravne funkcije kopita in anatomske oblike konjevega stopala, njegovega priobivanja teže in porazdelitve teže, kot tudi učinkovsile oz. obremenitve, pri čemer naj bi med drugim pomembno vlogo igralo vedenje divjih konj.

Ta naloga je v skladu z izumom tako rešena, da ima oba kraka okova povezujoči zgornji del sploščeni sprednji rob in na tekalni ploskvi okova na obeh straneh središčnice okova do v bistvu k zunanjemu robu kraka raztezajoči se del tekalne ploskve, ki je brez profilnih teles in ima v smeri na konce krakov naraščajoč klinast prečni prerez, ki ima v središčnico padajočo širino, ki ustreza v področju središčnice približno polovični širini zgornjega dela med njegovim sprednjim robom in njegovim zadnjim robom, pri čemer se znotraj zgornjega dela na delu tekalne ploskve brez profilnega telesa priključi z vozličastimi profilnimi telesi pokrit del tekalne ploskve.

S to izvedbo okova za kopito se izboljša zlasti kotalilni pojav talne površine okova za kopito pri istočasnem zmanjšanju obrabe materiala v smislu, da se obremenitve kopita in s tem na konjevo stopalo učinkujoče sile bolje porazdeljene, s čimer se lahko se lahko znatno reducirajo nevarnosti poškodbe na gležnju oz. konjevih nogah, kot tudi patološka deformacija skeleta tudi zaradi ekstremnih obremenitev, kot se pojavijo na primer pri turnirskih konjih.

V skladu s prednostno izvedbo predloga izuma se lahko trajnost okova za kopito nadalje izboljša s tem, da je povezovalna stojina v v koncih krakov nameščenem stanju pod natezno napetostjo in ne pod tlačno napetostjo, ker lahko ta zadnja pripelje do izbočenja stojine.

Nadalje se je izkazalo kot prednostno, da je tekalna ploskev okova, ki se priključi na oba kraka povezujoči zgornji del, pokrita s poglobitvami v obliki dolge luknje, ki se raztezajo v smeri širine krakov, so medsebojno ločene z ročkastimi profilnimi telesi in služijo za sprejem glav kopitnih žičnikov, ki jih je treba zabiti v tako imenovano belo črto kopita.

Nadaljnje prednostne izvedbe so navedene v podzahtevkih.

Izum bo v nadaljevanju podrobneje razložen na osnovi na risbah prikazanih izvedbenih primerov. Risbe prikazujejo:

Sl. 1 tloris spodnje oz. talne strani okova za kopito z vgrajenim tesno prilegajočim se kosom,

Sl. 2 naris vzdolžnega prereza okova za kopito s sl. 1 vzdolž linije A-A z vstavljeno povezovalno stojino oz. tesno prilegajočim se kosom,

Sl. 3 detajlni pogled prereza zasnove okrogle luknje pri C v sl. 1 in

Sl. 4 naris prereza kraka vzdolž linije B-B na sl. 1.

Na sl. 1 prikazani ploščasti okov 1 za kopito ima načelno znano podkvasto konfiguracijo, t. p. da je opremljen z dvema krakoma 7, kot tudi za prilagoditev na velikost kopita z napravo za spreminjanje njune medsebojne razdalje v obliki povezovalne stojine 8, imenovane tudi distančni kos, kije s kraki 7 okova v področju njunih koncev 3 z namestitvijo obeh žmulastih koncev povezovalne stojine ubirljiva v ustrezno zasnovane površinske izreze krakov 7 v področju njunih koncev 3. Okov 1 ima z vozličastimi profilnimi telesi 9 pokrito tekalno ploskev 11, in povezovalna stojina 8 je zasnovana kot površino prekrivajoči, ločeni tesno prilegajoči se kos, ki v bistvu popolnoma dopolni obliko obrisa koncev krakov 3 za njihovo medsebojno povezavo in ima sam obliko 27 obrisa, ki zapolni spodrezani izrez 10 v koncih 3 krakov v obliki ploščatih stranskih izboklin. Povezovalna stojina 8 je vstavljiva v površino oz. tekalno ploskev 11 koncev 3 krakov in v njej v bistvu popolnoma združljiva, da se konce krakov oblikosklepno in silosklepno medsebojno drži povezane, da sejo po drugi strani lahko demontira, ko to zahteva pripadajoča obraba. Vsaj nekaj od profilnih teles 9 je zasnovanih kot ročkasta profilna telesa 17, med katerimi se nahajajo poglobitve 16 v obliki dolge luknje, v katerih je vsakokrat namestljiv vsaj en neprikazan kopitni žičnik.

Kot izhaja s sl. 1, ima oba kraka 7 okova 1 povezujoči zgornji del 2 poravnan sprednji rob 4 in na takalni ploskvi 11 okova obojestransko središčnici A-A okova, v bistvu k zunanjemu robu kraka 7, raztezajoči se del 13 tekalne ploskve, ki je brez profilnih teles vsakršne vrste, zlasti vozličastih profdnih teles 9 in v smeri na konce 3 krakov naraščajoč, klinast prečni prerez 5, kot je zlasti razvidno s sl. 2. Ta del 13 tekalne ploskve ima v središčnico A-A padajočo širino, ki v področju te središčnice ustreza približno polovični širini D zgornjega dela 2 med njegovim sprednjim robom 4 in njegovim zadnjim robom 15. Znotraj zgornjega dela 2 se priključi na del 13 tekalne ploskve brez profilnih teles z vozličastimi profilnimi telesi 9 pokrit del 20 tekalne ploskve. Na tem delu tekalne ploskve so profilna telesa 9 razdeljena druga za drugo v več vrstah in razporejena vsaj delno na vrzeli, pri čemer so robu 15 najbližje ležeča vozličasta profilna telesa 9 med seboj povezana s stojino 24.

Vozličasta profilna telesa 9 imajo deloma okrogel in deloma ročkast prečni prerez, kot je razvidno s sl. 1, in tekalna ploskev 11 okova 1, ki se priključi na oba kraka 7 povezujoč zgornji del 2, je pokrita s poglobitvami 16 v obliki dolge luknje, katere se raztezajo v smeri širine krakov 7 in so z ročkastimi profilnimi telesi 17 medsebojno ločene. V teh poglobitvah 16 se, kot je zgoraj izvedeno, sprejmejo glave kopitnih žičnikov, katere je treba zabiti v tako imenovano belo črto kopita, da se kopito 1, kot pri običajnih podkvah, pritrdi na konjskem kopitu.

Kot nadalje izhaja s sl. 1, se nahaja v smeri koncev 3 krakov zadnja poglobitev 16 v obliki dolge luknje še pred povezovalno stojino 8, tako da ta oz. njegov krakasti del, ki jo sprejme, ni moten.

V področju koncev 3 krakov so preko širine in dolžine krakov 7 predvidena porazdeljena vozličasta telesa 9 na tekalni ploskvi 11, pri čemer je razporeditev taka, da so ta profilna telesa razporejena v smeri koncev krakov za poglobitvami 16 v obliki dolge luknje oz. za ročkastimi profilnimi telesi 17.

-Ί7

Za stabilizacijo na zunanjem robu okova nahajajočih se profilnih teles 9 so ta medsebojno povezana s stojino 23, ki je podobna stojini 24 na robu 15 zgornjega dela 2, pri čemer je za preprečevanje močne umazanosti tekalne ploskve 11 zadnji rob 15, kot je razvidno s sl. 1, smotrno poševen.

Med z 9 in 17 označenima profilnima telesoma se nahaja več okroglih lukenj 25 za sprejem opornikov 26, ki bodo v te okrogle luknje uviti, če bo potrebno, da se nadalje izboljša varnost okova. Pri tem seje posebno izkazalo, daje treba po eno teh okroglih lukenj 25 razporediti na obe strani središčnice A-A v zgornjemu delu 2 okova in vsaj eno nadaljnjo od teh okroglih lukenj v vsakem od obeh koncev 3 krakov.

Velikost oz. širina okova, t. p. zlasti medsebojna oddaljenost krakov 7, se lahko nastavi na sebi znan način s pomočjo ločene povezovalne stojine 8 oz. tesno prilegajočega se kosa, pri čemer so izmere povezovalne stojine tako izbrane, da so konci 3 krakov v nameščenem stanju povezovalne stojine pod natezno napetostjo, ker so ugotovili, da lahko pod tlačno napetostjo stoječi konci krakov privedejo do dvigovanja ali izbočenja povezovalne stojine 8, posledica pa je neželena obraba materiala, s čimer bi se moral nato predčasno obnoviti, praviloma iz poliuretana, sestoječi okov.

Povezovalna stojina 8 se lahko na primer, kot je nakazano na sl. 1 pri 28, privije s kraki 7 oz. njihovimi konci 3. Stranski elementi 28 na okovu 1 izboljšujejo njegov pravilen sedež.

Na slikah 3 in 4 delno prikazane posebne zasnove so pomembne kar se tiče konfiguracije okrogle luknje 25 in poglobitve 16 v obliki dolge luknje.

Okrogle luknje 25 so konusno zožujoče zasnovane h koncu luknje, obrnjenem h kopitu. Okrogle luknje imajo gladko notranjo steno in umetna snov okova 1 ima vsaj v področju teh okroglih lukenj takšno elastičnost, da se dajo oporniki 26 trdno uvitljivi v okrogle luknje in pri odvijanju opornikov iz okroglih lukenj ne puščajo nobenega navojnega odtisa. Elastični modul umetne snovi znaša pri tem 800 MPa. Konusni kot okroglih lukenj leži med 2° in 5°, prednostno pri 3°. Notranji premer okroglih lukenj, na katerih zunanjemu prostemu koncu, ki leži nasproti h kopitu obrnjenemu koncu, je torej na osnovi koničnosti približno 0,2 do 0,3 mm večji kot zunanji premer navojnega odseka opornika 26.

S sl. 4 je razvidno, da imajo poglobitve 16 v obliki dolge luknje dno 105, katerega debelina je tako izbrana, daje lahko pri prozornem ali presevnem materialu iz umetne snovi bela črta kopita vidna, preko katere se namestijo poglobitve 16 in v katero se zabijejo kopitni žičniki, ko se okov za kopito pritrdi na kopito.

Kot se lahko nadalje razbere s sl. 4, ima dno 105 poglobitev 16 v obliki dolge luknje debelino, ki je manjša kot debelina te poglobitve obdajajočega materiala iz umetne snovi. V dnu je lahko razporejena vsaj ena neprikazana luknja za sprejem konice oz. držaja kopitnega žičnika. Poglobitve 16 so obdane z robom 103, katerega višina ustreza višini glave kopitnega žičnika, tako da se lahko glava kopitnega žičnika popolnoma pogrezne v poglobitvi. Dolžina poglobitev 16 ustreza vsaj dvojni dolžinski izmeri glave kopitnega žičnika. Razume se, daje rob 103 smotrno krožno zasnovan.

Kot je nadalje razvidno, imajo poglobitve 16 v obliki dolge luknje konusni prečni prerez tako, da je zgornji rob 103 poglobitev, glede na njihov spodnji, dno 105 omejujoči rob 130, navzven razširjen.

Poglobitve v obliki dolge luknje so vsaj v sprednjem področju okova 1 razporejene na obeh straneh njegove središčnice A-A v enakomernih razdaljah in se nahajajo, kot je razvidno s sl. 1, v bistvu v zgornji polovici okova za kopito.

Umetna snov, iz katere sestoji okov 1, je prednostno poliuretan, lahko pa je tudi poliamid in če je potrebno, vsebuje materialno ojačitev v obliki steklenih, ogljikovih ali kovinskih vlaken oz. niti ali teles ali mešanic iz teh sestavin, pri čemer dodatno za nadaljnjo izboljšanje trdnosti materiala ta vlakna, niti in druga telesa ali mešanice iz teh sestavin lahko potekajo v ravnini ploščatega okova in s tem vzporedno k spodnji strani okova za kopito ali zgornji strani okova za kopito, vendar tudi poševno ali pravokotno k ravnini ploščatega okova. Razporeditev teh vlaken, niti in drugih teles znotraj materiala iz umetne snovi je lahko usmerjeno ali neusmerjeno.

Sicer ima zgornji del 2 na osnovi svojega sploščenega sprednjega robu 4 oz. svojega klinastega prečnega prereza 5, kar se tiče razporeditve mase v kopitu in obremenitev tetiv konjske noge, precejšnje prednosti, ki bistveno prispevajo k ohranjanju zdravja konja oz. k ozdravitvi bolnega konja, kar zadeva njegove stopalne in nožne sklepe. S temi in drugimi zgoraj opisanimi značilnostmi okova za kopito se ali popolnoma odpravi ali bistveno zmanjša obraba kopita, kot tudi izboljša blaženje sunkov in zmanjša nevarnost poškodb konja.

Claims (38)

1. Ploščat, plastičen okov (1) za kopito tipa podkev, katerega oba kraka (7) za prilagajanje na velikost kopita sta opremljena z napravo za spreminjanje njune medsebojne razdalje v obliki povezovalne stojine (8), ki jo je moč s kraki (7) okova v področju njunih koncev (3) prinesti v vprijem, pri čemer ima okov s profilnimi telesi (9) opremljeno tekalno ploskev (11), povezovalna stojina (8) je zasnovana kot površino prekrivajoč, ločen tesno prilegajoč se kos, ki v bistvu popolnoma dopolnjuje obliko obrisa koncev (3) krakov za njuno medsebojno povezavo in ima sam obliko obrisa, ki v koncih (3) krakov zapolni spodrezane izreze (10) v obliki ploščatih stranskih izboklin, pri čemer je nadalje tesno prilegajoči se kos vstavljiv v površino oz. tekalno ploskev (11) koncev (3) krakov in v njej v bistvu popolnoma združljiv, da se konci krakov obdržijo oblikosklepno in silosklepno medsebojno povezani in je zaradi zamenjave iz koncev krakov razstavljiv in pri čemer je vsaj nekaj od profilnih teles (9) za tvorjenje poglobitve, v katero je vsakokrat namestljiv vsaj en kopitni žičnik, omejenih z robom značilen po tem, da ima oba kraka (7) okova (1) povezujoči zgornji del (2) poravnan sprednji rob (4) in na tekalni ploskvi (11) okova na obeh straneh središčnice (A-A) okova, do v bistvu k zunanjemu robu kraka (7), raztezajoči se del (13) tekalne ploskve, ki je brez vozličastih profilnih teles (9) in ima v smeri na konce (3) krakov naraščajoč, klinast prečni prerez (5), ki ima v središčnico (A-A) padajočo širino, ki v področju središčnice (A-A) ustreza približno polovični širini (D) zgornjega dela (2) med njegovim sprednjim robom (4) in njegovim zadnjim robom (15), pri čemer se znotraj zgornjega dela (2) priključi na del (13) tekalne ploskve brez profilnih teles z vozličastimi profilnimi telesi (9) pokrit del (20) tekalne ploskve.

-1111

2. Okov za podkev po zahtevku 1, značilen po tem, da so v področju koncev (3) krakov preko širine in dolžine krakov (7) razporejena porazdeljena vozličasta telesa (9) na tekalni ploskvi (11).

3. Okov za podkev po zahtevku 1 ali 2, značilen po tem, da so vozličasta profilna telesa (9) razporejena v smeri koncev krakov (3) za poglobitvami (16) v obliki dolge luknje oz. za ročkastimi profilnimi telesi (17).

4. Okov za podkev po enem od zahtevkov 1-3, značilen po tem, da so zunanjim robovom koncev (3) krakov sosednja vozličasta profilna telesa (9) povezana s stojino (23).

5. Okov za podkev po enem od zahtevkov 1-4, značilen po tem, da so vozličasta profilna telesa (9) razdeljena druga za drugo v več vrstah in razporejena vsaj delno na vrzeli.

6. Okov za podkev po enem od zahtevkov 1 - 5, značilen po tem, da imajo vozličasta profilna telesa (9) deloma okrogel in deloma ročkast prečni prerez.

7. Okov za podkev po enem od zahtevkov 1-6, značilen po tem, daje zadnji rob (15) zgornjega dela (2) poševen.

8. Okov za podkev po enem od zahtevkov 1-7, značilen po tem, da so zadnjemu robu (15) zgornjega dela (2) najbližje ležeča vozličasta profilna telesa (9) med seboj povezana s stojino (24).

9. Okov za podkev po enem od zahtevkov 1-8, značilen po tem, da je med profilnimi telesi (9, 17) razporejenih več okroglih lukenj (25) za sprejem opornikov (26).

-1212

10. Okov za podkev po zahtevku 9, značilen po tem, da se nahaja vsaj po ena teh okroglih lukenj (25) na obeh straneh središčnice (A-A) v zgornjem delu (2) okova in vsaj ena nadaljnja od teh okroglih lukenj (25) v vsakem od obeh koncev (3) krakov.

11. Okov za podkev po zahtevku 8 ali 9, značilen po tem, da imajo okrogle luknje (25) gladko notranjo steno in ima umetna snov okova (1) vsaj v področju okroglih lukenj takšno elastičnost, da so oporniki (26) trdno uvitljivi v okrogle luknje (25) in pri odvijanju opornikov iz okroglih lukenj ne ostane noben navojni odtis.

12. Okov za podkev po enem od zahtevkov 9-11, značilen po tem, da so okrogle luknje (25) konusno zožujoče zasnovane h koncu luknje, obrnjenem h kopitu.

13. Okov za podkev po enem od zahtevkov 9-12, značilen po tem, da so okrogle luknje (25) zasnovane kot končna izvrtina.

14. Okov za podkev po enem od zahtevkov 1-13, značilen po tem, da je tekalna ploskev (11) okova (1), ki se priključi na oba kraka (7) povezujoči zgornji del (2), pokrita s poglobitvami (16) v obliki dolge luknje, ki se raztezajo v smeri širine kraka (7), so medsebojno ločene z ročkastimi profilnimi telesi (17) in služijo za sprejem glav kopitnih žičnikov, ki ji je treba zabiti v tako imenovano belo črto kopita.

15. Okov za podkev po zahtevku 14, značilen po tem, da je v smeri koncev (3) krakov zadnja poglobitev (16) v obliki dolge luknje razporejena še pred povezovalno stojino (8).

16. Okov za podkev po zahtevku 14 ali 15, značilen po tem, da ima dno (105) poglobitev (16) v obliki dolge luknje debelino, ki pri prozornem ali presevnem

-1313 materialu iz umetne snovi pusti vidno belo črto kopita, preko katere se namestijo poglobitve (16) in v katero je moč zabiti kopitne žičnike.

17. Okov za podkev po zahtevku 16, značilen po tem, da ima dno (105) poglobitev (16) v obliki dolge luknje debelino, ki je manjša kot debelina vsaj teh poglobitev (16) obdajajočega materiala iz umetne snovi.

18. Okov za podkev po zahtevku 16 ali 17, značilen po tem, da se v dnu (105) poglobitev (16) v obliki dolge luknje nahaja vsaj ena luknja za sprejem konice oz. držaja kopitnega žičnika.

19. Okov za podkev po enem od zahtevkov 14 - 18, značilen po tem, da so poglobitve (16) v obliki dolge luknje omejene z robom (103).

20. Okov za podkev po zahtevku 19, značilen po tem, da je višina roba (103) poglobitev (16) v obliki dolge luknje ustreza višini glave kopitnega žičnika.

21. Okov za podkev po zahtevku 19 ali 20, značilen po tem, daje rob (103) krožen.

22. Okov za podkev po enem od zahtevkov 14 - 20, značilen po tem, da dolžina poglobitev (16) v obliki dolge luknje ustreza vsaj dvojni dolžinski izmeri glave kopitnega žičnika.

23. Okov za podkev po enem od zahtevkov 14 - 20, značilen po tem, da so poglobitve (16) v obliki dolge luknje vsaj v sprednjem področju okova (1) razporejene na obeh straneh njegove središčnice (A-A) v enakomernih razdaljah.

24. Okov za podkev po enem od zahtevkov 14 - 23, značilen po tem, da imajo poglobitve (16) v obliki dolge luknje konusni prečni prerez tako, daje zgornji rob

-1414 (103) poglobitev glede na njihov spodnji, dno (105) omejujoči rob (130), navzven razšiijen.

25. Okov za podkev po enem od zahtevkov 14 - 24, značilen po tem, da so poglobitve (16) v obliki dolge luknje razporejene v bistvu ali izključno v zgornji polovici okova za kopito.

26. Okov za podkev po enem od zahtevkov 1 - 25, značilen po tem, da elastični modul umetne snovi znaša vsaj v področju okroglih lukenj (25) ne več kot 800 MPa.

27. Okov za podkev po enem od zahtevkov 12 - 20, značilen po tem, da znaša konusna zasnova okroglih lukenj (25) med 2° in 5°, prednostno 3°.

28. Okov za podkev po enem od zahtevkov 9 - 25, značilen po tem, da je notranji premer okroglih lukenj (25), na katerih zunanjemu prostemu koncu, ki leži nasproti h kopitu obrnjenemu koncu, približno 0,2 do 0,3 mm večji kot zunanji premer navojnega odseka opornika (26).

29. Okov za podkev po enem od zahtevkov 1 - 28, značilen po tem, da je povezovalna stojina (8) v v koncih (3) krakov nameščenem stanju pod natezno napetostjo.

30. Okov za podkev po enem od zahtevkov 1 - 29, značilen po tem, da je umetna snov, iz katere sestoji okov (1), poliuretan.

31. Okov za podkev po enem od zahtevkov 1 - 29, značilen po tem, da je umetna snov poliamid.

-1515

32. Okov za podkev po enem od zahtevkov 1-31, značilen po tem, da je umetna snov materialno ojačana.

33. Okov za podkev po zahtevku 32, značilen po tem, da materialne ojačitve sestojijo iz steklenih vlaken, niti, teles ali mešanic le teh.

34. Okov za podkev po zahtevku 32, značilen po tem, da materialne ojačitve sestojijo iz ogljikovih vlaken, niti, teles ali mešanic teh sestavin.

35. Okov za podkev po zahtevku 32, značilen po tem, da materialne ojačitve sestojijo iz kovinskih vlaken, niti, teles ali mešanic le teh.

36. Okov za podkev po enem od zahtevkov 33 - 35, značilen po tem, da vlakna, niti, druga telesa ali mešanice iz teh sestavin potekajo v ravnini ploščatega okova (1) in s tem vzporedno k spodnji strani kopita ali zgornji strani kopita.

37. Okov za podkev po enem od zahtevkov 33 -35, značilen po tem, da vlakna, niti, druga telesa ali mešanice teh sestavin potekajo v ravnini poševno ali pravokotno k ravnini ploščatega okova (1) in s tem k spodnji strani okova za kopito ali zgornji strani okova za kopito.

38. Okov za podkev po enem od zahtevkov 33 - 35, značilen po tem, da so vlakna, niti, druga telesa ali mešanice teh sestavin v materialu iz umetne snovi neurejeno razporejeni.