SI20539A - Lahka gradbena plošča s skritim načinom pritrjevanja in postopek za izvedbo prikritega spoja lahke gradbene plošče - Google Patents

Abstract

Lahka gradbena plošča s skritim načinom pritrjevanja in postopek za izvedbo prikritega spoja lahke gradbene plošče rešuje problem skritega pritrjevanja dveh sosednjih lahkih gradbenih plošč narejenih iz mehkejšega jedra, problem pomanjkljivih mehanskih lastnosti skritega načina pritrjevanja in problem požarne odpornosti takega načina pritrjevanja. Bistvo izuma je uporaba podložnega elementa (5), prekrivnega spojnega dela (4) in oblika spoja, ki omogoča povezavo oblog (npr. pločevine) levega in desnega panela z dodatnim povezovalnim elementom (10). Podložni element (5) kot tudi dodatni vijak (10) omogočata izboljšanje karakteristik spoja s stališča nosilnosti in požarne varnosti.ŕ

Description

OPIS IZUMA

Področje tehnike

Proizvodnja lahkih gradbenih plošč.

Prikaz problema

Izum se ukvaija s problemom izvedbe spoja dveh sosednjih lahkih gradbenih plošč narejenih iz mehkejšega jedra, problemom pomanjkljivih mehanskih lastnosti skritega načina pritijevanja in problemom požarne odpornosti takega načina pritijevanja.

Stanje tehnike

V procesu montaže lahkih gradbenih plošč le-te sestavljamo tako, da se izpostavljeni rob ene prilega utoru druge plošče, s čimer dosežemo izravnavo vertikalne zamaknitve in oblikosklepno povezavo leve in desne plošče. Plošče učvrstimo s pomočjo razstavnega ali nerazstavnega spoja (npr. s pomočjo vijačne zveze).

V svetu so na področju izdelave lahkih gradbenih plošč, izdelanih s poliuretanskim polnilom, znane rešitve t.i. skritega spoja, brez vidnih znakov pritrditvenih elementov. Le-te pa za spajanje lahkih gradbenih plošč, izdelanih z mineralnih vlaken (npr. kamena ali steklena volna) zaradi problema nosilnosti niso primerne. Oblikosklepna ali silosklepna povezava ene ali obeh pločevin s podlogo ali med seboj s prekritimi pritrdilnimi elementi pa ploščam daje bistveno izboljšanje požarne odpornosti. Znano je namreč, da pri pozam pride do deformacij plošč.

Deformacija se v območju spoja odraža kot razklenitev spoja. V spoju pride do vstopa zunanjega zraka, ki je pogoj za napredovanje plamena. Daljši prekrivni del pa otežuje dostop zraku.

Opis nove rešitve

Predmet predstavljenega izuma je Lahka gradbena plošča s skritim načinom pritrjevanja in postopek za izvedbo prikritega spoja lahke gradbene plošče ki rešuje zgoraj predstavljeni tehnični problem, pri čemer gre pri izumu zlasti za oblikovno prekritje pritrdilnih elementov sosednje plošče ob uporabi podložnih elementov z ustreznimi mehanskimi lastnostmi, ki služijo raznosu sil v primem obremenitve fasade zaradi srka vetra. Podložni element omogoči raznos sile na večjo površino, tako da na mestu pritrditve ne pride do preseganja tlačne trdnosti mehkejšega jedra. V primeijavi z do sedaj znanimi rešitvami na panelih iz trdega jedra (npr. poluretanska pena) ima predlagana rešitev veliko prednost glede požarnih karakteristik jedra.

V bistvu gre za zaščito skritega pritrjevanja panelov, ki imajo polnilo iz stisljivega materiala, kar po podatkih izumitelja predstavlja novost na področju izdelave lahkih gradbenih plošč. Bistvo rešitve je uporaba ustreznega podložnega elementa, ki poveča nosilnost pritrdilnega mesta in s tem omogoči primernost obravnavanega skritega načina pritrjevanja za mehkejši tip polnila, kot je npr. volna iz kamenih ali steklenih vlaken.

Lahke gradbene plošče so gradbeni elementi in se uporabljajo za fasade ali strehe in tipično obsegajo zunanjo plast (npr. vrhnji sloj), ki daje plošči obliko in jedro - polnilo iz materiala toplotno izolativnih (v nadaljevanju izolativnih) lastnosti, ki daje plošči trdnost in omejuje prenos toplote skoznjo. Tipično polnilo lahke gradbene plošče je mineralna ali steklena volna gostote do 150 kg/m³. Pri tem se lahko lahke gradbene plošče izdelujejo na kontinuirani proizvodni liniji, zunanja plast pa je lahko ravna ali kakor koli drugače oblikovana (manj ali bolj profilirana).

Spoj dveh ali več sosednjih lahkih gradbenih plošč v procesu montaže je mogoče pokriti (in posledično zaščititi) oblikovno s prekrivanjem (kot primer zaščitnih sredstev). To pokritje oziroma zaščita, služi večim namenom. Zavoljo mehanskih lastnosti služi kot ojačanje spoja. Hkrati omogoča izvedbo spoja, kjer sta pločevini leve in desne plošče v spoju mehansko spojeni (npr. razstavno, z vijaki ali nerazstavno, s kovicami) in tako v primeru požara ne prihaja do zgodnje razklenitve spoja. Nevidna povezava obeh pločevin se lahko izvede s pritijevanjem z zadnje strani panela. Velika tesnost in labirintnost spoja v bistvu preprečuje dostop zraka v notranjost spoja in posledično oksidacijo in razvoj plamena v primeru požara. Prav tako je spoj oblikovan tako, da preprečuje dostop vode do mesta pritijevanja v primem dežja, zaradi česar ne potrebujemo dodatnih tesnil na pritrditvenem mestu. Za potrebe prijave je v nadaljevanju opisana vijačna zveza (kot primer pritrdilnih sredstev), a analogno je moč tu opisano funkcijo doseči tudi z drugimi pritrdilnimi elementi in velja v izogib ponavljanju opis vijačne zveze tudi za druge oblike pritrditve.

Opisana povezava pločevin leve (v prijavi imenovane tudi prve) in desne (v prijavi imenovane tudi druge) plošče posledično omogoča izboljšanje mehanskih karakteristik spoja. Večja nosilnost spoja je zagotovljena s podložnimi elementi večje površine, kateri služijo raznosu obremenitve z enega vijaka na večjo naležno površino (kot primer spajalnih sredstev). Podložni elementi so lahko na primer izdelani z hladnim preoblikovanjem pločevine in imajo lahko na robovih ali v osrednjem delu ojačitve, katere pripomorejo k večji togosti podložnega elementa in s tem zagotavljajo še enakomernejšo obremenitev po površini. Podložni element je lahko izdelan tudi iz drugačnega materiala. Spoj je koncipiran tako, da poteka prenos sil iz roba plošče, ki ni direktno pritijen na rob plošče, kije pritijen na podlago preko sistema peroutor (kot primer spajalnih sredstev), tako na notranji, kot na zunanji oblogi. Podložni element je lahko na sredinskem delu nekoliko prednapet, tako, da ob privitju vijaka pride do izravnave elementa in enakomernejšega raznosa pritrditvene sile.

Prav tako je mogoče razen s pritrdilnimi elementi spoj učvrstiti z razstavnimi zvezami, npr. z vijačno zvezo.

Nenazadnje prekrivni del profila v bistvu izravna površino obeh plošč in prekrije mesto spoja in tako pripomore k lepšemu, uniformnejšemu videzu površine, brez vidnih znakov pritrditve, z minimalno vidno širino fuge na spoju.

Podrobneje je bistvo izuma pojasnjeno v nadaljevanju z opisom in s priloženimi slikami, pri čemer so slike del pričujoče patentne prijave in je na njih prikazano:

Slika 1. Razstavljen spoj med dvema lahkima gradbenima ploščama, pri čemer je prikazano izolativno polnilo (1), zgornja (2) in spodnja pločevina (3) lahke gradbene plošče, prekrivni del plošče (4), podložni element (5), vijačni element (6), pritrdilni rob plošče (8) in podporna konstrukcija (9).

SEka 2. Na sUki je prikazan isti spoj v sklopljenem stanju.

SEka 3. Na sEki je prikazan podložni element z vidno gubo (7) po dolžini podložnega elementa (5) in prednapetostjo vzdolž elementa.

SEka 4. Na sEki je prikazan isti spoj z uporabo dodatnega pritrdilnega elementa (10), v izvedbenem primeru vijaka, z notranje strani, ki je dodatna opcija za izboljšanje karakteristik spoja, tako iz vidika nosilnosti in požarne varnosti, pri čemer so na sliki prikazani izolativno pokalo (1), zgornja (2) in spodnja pločevina (3) lahke gradbene plošče, podložni element (5), vijačni element (6), podporna konstrukcija (9), pritrdilni element (10).

V izvedbenem primeru je spoj med dvema sosednjim lahkima gradbenima ploščama s polnilom iz mineralne aE steklene voEie izveden razstavno, s pomočjo vijaka, ki hkrati služi za pritrditev plošč na podlago. Obe lahki gradbeni plošči sta obEkosklepno v razstavljivem vprijemu, pri čemer seže vrhnji sloj (npr. primemo obEkovana pločevina) leve (2) lahke gradbene plošče s prekrivnim delom (4) čez vrhnji sloj desne lahke gradbene plošče in nanjo nalega. Hkrati je skozi desno lahko gradbeno ploščo izdelana izvrtina, v katero je vstavljen vijak (6), ki je uvijačen v podlogo (npr. nosilni kovinski profil), na kateri se obe plošči nahajata oziroma jo prekrivata. Glava vijaka (6), ki se nahaja v utoru, katerega dno tvori prej označeno prekritje, je pokrita z prekrivnim spojnim delom (4), kateri zagotavlja boljše estetske, trdnostne, in varovalne razmere. Za izvedbeni primer na sliki 4 je potrebno poudariti, da zavoljo mehanske povezanosti obeh pločevin tudi v primeru morebitnega požara zveza ne bo kompromitirana.

Po sestavljanju obeh plošč desno lahko gradbeno ploščo privijemo v podlago, tako da pero, ki v izvedbenem primem obsega podložni element (5) in pritrdilni rob plošče (8), nalega v utor leve lahke gradbene plošče in nanjo pritiska ter tako zagotovi primeren nivo vodotesnosti in/ali oblikosklepnega vprijema. Lahko pa bi pero obsegalo le pritrdilni rob plošče (8), če bi ta izkazoval ustrezne trdnostne lastnosti. Plošče v vprijemu so tako prikazane na sliki 2. Prekrivni del panela (4) tako preprečuje ali omejuje dostop vode na mesto pritijevanja, pritrdilni rob plošče (8) pa preprečuje ali omejuje dostop vode med plošči oziroma dostop zraka v spoj plošč in notranjost prostora, ki ga plošče omejujejo.

Moč pa je spoj izvesti tudi ob nižjih zahtevah glede tesnosti (labiritnosti), kar omogoča uporabo manj natančnih orodij.

Material vrhnjega sloja lahkih gradbenih plošč (2, 3) je lahko različen, od črne ali barvne pločevine, lahko so uporabljeni drugi kovinski materiali, lahko pa tudi plastične mase in drugi nekovinski materiali. Materiale je moč kombinirati, tako da je npr. uporabljena pločevina, prevlečena s plastično maso ipd.

Nadalje je mogoče spoj še dodatno ojačati z ojačitvenimi sredstvi, npr. s podložkami, podložnimi profili, rebri ali s polnilom in tako trdnost in nosilnost spoja še povečati. V teh primerih se vstavlja ojačitveno sredstvo pod prekrivni spojni del (4). Tako prikrita ojačitvena sredstva dodatno prispevajo k raznosu pritrditvene sile na večjo površino in s tem posledično k večji nosilnosti plošč, ob tem da estetika spoja in plošč ni zmanjšana. Spoj je tako v izvedbenem primeru izveden z vijakom (6) in dodatnim podložnim elementom (5), ki služi kot ojačitveno sredstvo, pri čemer je prednostna oblika podložnega elementa razvidna na sliki 3.

Podložni element (5) je lahko v izvedbenem primeru na robovih ojačen s primernim preoblikovanjem, doseženim v procesu njegove izdelave, npr. s postopkom hladne preoblikovanje materiala, iz katerega je narejen, prednostno jeklene pločevine. Ojačitev je lahko izvedena še z izvedbo gube (7), kar omogoča zadovoljivo togost podložnega elementa in ustrezno porazdelitev sile, povzročene z vijačenjem vijaka, po celotni površini podložnega elementa. Guba je lahko izvedena z upogibanjem ali z ustrezno mehansko obdelavo v stiskalnici (hladnim preoblikovanjem).

V posebnem izvedbenem primeru je podložni element (5) v svojem osrednjem delu nekoliko upognjen, tako da ob pritijevanju pride do izravnave podložnega elementa (5) in enakomernejše porazdelitve sile zavoljo vijačenja vijaka. Dosežen je torej efekt prednapetosti.

Oblika površine pločevine (2,3) leve in desne lahke gradbene plošče izven zgoraj opisanega sistema pero-utor je prilagojena zahtevam tržišča in ni predmet te patentne prijave ter je prikazana zavoljo lažjega razumevanja.

Prav tako je možna izvedba, ki zagotavlja mehansko povezavo dveh plošč. Taka izvedba prikazana na sliki 4 daje spoju Še večjo požarno odpornost kot izvedba, kjer je mehansko pritijena na podlago le ena plošča. V tem izvedbenem primem pritrdilna sredstva po izumu obsegajo vsaj en vijak za pritrditev vsake od plošč na podlago, pri čemer eden od pritrdilnih elementov (10) sega skozi podporno konstrukcijo (9) ter skozi vezni pločevini obeh lahkih gradbenih plošč in hkrati tudi skozi podložni element (5).

Razumljivo je, da je mogoče opisane rešitve izvesti tudi v drugačnih oblikovnih izvedenkah, kar pa ne spreminja vsebine izuma.

Claims (13)

1. Lahka gradbena plošča s skritim načinom pritrjevanja, ki obsega polnilo, pri čemer je vsaj ena stranica lahke gradbene plošče izdelana tako, da se vsaj dve v postopku montaže v bistvu s stranicama stikajoči se lahki gradbeni plošči prilegata druga k drugi ter je pritijena na podlago (9) z razstavno ali nerazstavno zvezo, značilna po tem, da polnilo obsega stisljivi material, prednostno mineralno volno in da skriti podložni element (5), pritrdilni element (6) in pritrdilni rob (8) povežejo lahki gradbeni plošči.

2. Lahka gradbena plošča po zahtevku 1, značilna po tem, da vsaj eden skriti pritrditveni element (5,6,8) oblikosklepno poveže lahki gradbeni plošči.

3. Lahka gradbena plošča s skritim načinom pritijevanja, ki obsega polnilo, pri čemer je vsaj ena stranica lahke gradbene plošče izdelana tako, da se vsaj dve v postopku montaže v bistvu s stranicama stikajoči se lahki gradbeni plošči prilegata druga k drugi ter je pritijena na podlago (9) z razstavno ali nerazstavno zvezo, značilna po tem, da obsega polnilo iz stisljivega materiala, prednostno mineralno volno, spajalna sredstva, zaščitna sredstva za zaščito spoja ter k njim priključena pritrdilna sredstva.

4. Lahka gradbena plošča po kateremkoli prejšnjem zahtevku, značilna po tem, da je pritrditveni element prekrit s prekrivnim spojnim delom (4).

5. Lahka gradbena plošča po kateremkoli prejšnjem zahtevku, značilna po tem, da preklop plošč z uporabo prekrivnega dela spoja (4), pritrdilnega roba plošče (8) in njegovim naleganjem na sosednjo ploščo bistveno omejuje dostop vode v primeru dežja do mesta pritrjevanja, hkrati tudi omejuje dostop zraka, kar onemogoča razvoj plamena v primeru požara.

6. Lahka gradbena plošča po kateremkoli prejšnjem zahtevku, značilna po tem, da je oblikovan tako, da omogoča tako vertikalno kot tudi horizontalno polaganje plošč.

7. Lahka gradbena plošča po kateremkoli prejšnjem zahtevku, značilna po tem, da se pritrjevanje plošč izvaja z vijaki (6) in dodatnimi podložnimi elementi (5), katerih namen je porazdelitev obremenitve z enega vijaka na večjo naležno površino.

8. Lahka gradbena plošča, ki obsega podložni element (5) spoja lahke gradbene plošče, značilen po tem, da je podložni element (5) v osrednjem delu upognjen, tako da ob privitju vijaka pride do izravnave elementa in s tem enakomernejše porazdelitve pritrditvene sile.

9. Lahka gradbena plošča, ki obsega podložni element (5) po kateremkoli prejšnjem zahtevku, značilen po tem, da je podložni element (5) ojačan na robu in/ali v osrednjem delu.

10. Lahka gradbena plošča po kateremkoli prejšnjem zahtevku, značilna po tem, da je koncipiran tako, da poteka prenos sil iz roba plošče, ki ni direktno pritijena, na rob plošče, ki je pritijena na podlago, preko sistema pero-utor na notranji in/ali zunanji strani plošče.

11. Lahka gradbena plošča po kateremkoli prejšnjem zahtevku, značilna po tem, da so vzdolž spoja izvedene ojačitve z ojačitvenimi sredstvi.

12. Lahka gradbena plošča po kateremkoli prejšnjem zahtevku, značilen po tem, da en sam skriti pritrdilni element (10) lahko sega skozi obe lahki gradbeni plošči in pritrdilni element (5).

13. Postopek za izvedbo prikritega spoja lahke gradbene plošče, ki obsega izvedbo spoja vsaj dveh v postopku montaže v bistvu s stranicama stikajočih se lahkih gradbenih plošč, izdelanih tako, da se prilegata druga k drugi ter sta pritrjeni na podlago (9) z razstavno ali nerazstavno zvezo, značilen po tem, da polnilo obsega stisljivi material, prednostno mineralno volno in da postopek obsega korake za uporabo in/ali izdelavo plošče s spojem po izumu, kot opredeljenega s katerimkoli prejšnjim zahtevkom.