SI9700042A - Device for producing frontal wedge or gear joints for longitudinal joining of workpieces and joints produced with it - Google Patents

Description

NAPRAVA ZA IZDELAVO ČELNIH KLINASTIH OZIROMA ZOBATIH SPOJEV, ZA DOLŽINSKO SPAJANJE OBDELOVANCEV IN SPOJ IZDELAN S TO NAPRAVO

Predmet izuma je naprava za izdelavo čelnih klinastih oziroma zobatih spojev, za dolžinsko spajanje obdelovancev in spoj izdelan s to napravo, in so natančneje stroji za izdelavo zobatih spojev, kakor tudi postopek izdelave teh spojev in so spoji izdelani z njimi in so nadalje stroji za izdelavo utorov oziroma žlebov za čelno spajanje najmanj dveh, prednostno podolgovatih lesnih obdelovancev različnih dimenzij.

Po mednarodni patentni klasifikaciji sodi izum predvidoma v B 27F 1/12 in dodatno v B 27F 5/02 ter v B 27F 1/16.

Tehnični problem, ki ga rešuje izum, je takšna konstrukcija naprave, ki bo omogočala izdelavo čelnih klinastih oziroma zobatih spojnih ploskev na obeh koncih več, v zaporedju dodajanih obdelovancev različnih dolžin, ki bodo skozi obdelovalne enote pretočno potovali po krožni poti s konstantno hitrostjo, brez vmesnih prekinitev gibanja oziroma brez izmeničnih delovnih taktov, pri čemer bo sleherna Čelna stična ploskev obdelana tako, da bo zagotavljala zvezni oziroma tangencialni prehod med dvema, s spojem združenima obdelovancema in pri čemer bodo zobje in žlebovi v posamezni čelni spojni ploskvi radialno konkavno oziroma ločno izvedeni in bo spoj preprečeval bočni in vertikalni zamik spojenih obdelovancev, spoji bodo natančno in soležno oziroma skladno izvedeni, izguba na materialu bo minimalna, hkrati pa bo konstrukcija enostavna, na njej pa bo mogoča obdelava obdelovancev različnih dolžin in različnih, tudi zelo velikih presekov.

Znanih rešitev naprav oziroma strojev za izdelavo čelnih zobatih oziroma klinastih spojev za zaporedno spajanje dveh ali več obdelovancev je kar nekaj. Najbolj znani nemški proizvajalci tovrstnih strojev oziroma naprav so Dimter, Grecon in KL, znana pa sta tudi italijanska proizvajalca Omga in Revelli Legno, katerih naprave so skonstruirane tako, da v bistvu omogočajo njihovo delovanje na tri osnovne načine. Prva znana rešitev je značilna po fiksni obdelovalni enoti z delovnim orodjem, krožno žago in rezkalom, s katero se obdelujejo posamezni obdelovanci najprej na eni, nato pa na drugi čelni strani, pri čemer potuje obdelovanec mimo oziroma ob obdelovalni enoti premočrtno v prečni smeri. Pri drugi znani rešitvi se obdelovanci, ki potujejo premočrtno v vzdolžni smeri, zaustavijo in vpnejo v vpenjalno pripravo tik pred obdelovalno enoto, ki je gibljiva v prečni ali vertikalni smeri. Obdelovalna enota obdela najprej eno čelno ploskev obdelovanca, ki se nato premakne premočrtno, v smeri transporta naprej, nakar obdela njegovo drugo čelno ploskev. Tretji znani primer rešuje izdelavo čelnih spojnih površin obdelovancev na ta način, da se obdelovanci najprej zberejo ob bočni vodilni letvi pred obdelovalno enoto. Ko njihovo število doseže vnaprej določeno količino, se aktivira vpenjalna priprava in vpne več obdelovancev skupaj. Nato se obdelovalna enota premočrtno zapelje ob čelno poravnanih obdelovancih in izdela čelne utore na tej njihovi strani. Vpenjalna priprava se sprosti in obdelovanci potujejo premočrtno, v smeri transporta naprej. Med tem se obdelovanci, s pomočjo tračnega ali valjčnega transporterja, poravnajo čelno ob bočni vodilni letvi na drugem svojem koncu in operacija izdelave čelnih utorov se ponovi. Za vse tri opisane znane rešitve je značilno, da po obojestranski izdelavi čelnih utorov sledi nanos lepila za zobate spojne površine, nato vzdolžno stiskanje in lepljenje, na koncu pa razrez obdelovancev na določene dolžine. Skupna značilnost vseh navedenih rešitev je postopek obdelave v delovnih taktih, kar omejuje kapaciteto teh naprav oziroma strojev, saj delovni takt vnaprej določa število obdelav v neki časovni enoti. Naslednja pomanjkljivost oziroma slabost znanih rešitev so tudi odstopanja oziroma napake pri pozicioniranju obdelovancev pred vpetjem v vpenjalne priprave, kar nujno povzroči netočno in nekvalitetno čelno obdelavo in s tem netočne zobate spojne površine, kar ima za posledico slabo izvedene spoje med obdelovanci, večje ali manjše lomljenje vzdolžnih središčnih osi dveh spojenih, v zaporedju nanizanih obdelovancev, kar povzroči neravnost oziroma ukrivljenost zaporedno spojenih obdelovancev. Slednje zahteva velike dodatke na materialu, za ploskovno obdelavo po končanem vzdolžnem spajanju obdelovancev in njihovem razrezu na določene dolžine. Naslednja pomanjkljivost oziroma slabost teh znanih rešitev je tudi v tem, da so primerne oziroma uporabne za izdelavo Čelnih zobatih spojnih površin v obdelovance manjših presekov, ki se uporabljajo v pohištveni industriji, industriji savbnega pohištva in za izdelavo lepljenih plošč, niso pa primerne za izdelavo vzdolžno lepljenih konstrukcijskih nosilcev večjih presekov.

Po izumu je problem rešen z napravo za izdelavo čelnih klinastih oziroma zobatih spojev, za dolžinsko spajanje obdelovancev in s spojem izdelanim s to napravo, ki se v bistvu sestoji iz premočrtno gibljivega dodajalnega transporterja, iz krožno gibljivega obdelovalnega sestava in iz premočrtno gibljivega odvzemnega transporterja, pri čemer je obdelovalni sestav oblike ležeče prizme z večkotno osnovno ploskvijo, na plašč katere so po obodu nameščene vpenjalne priprave s pomožnimi transporterji in obdelovalne enote, spoj med obdelovancema pa je radialno konkavne oziroma ločne izvedbe. Natančneje bo izum opisan na prednostnem izvedbenem primeru in slikah, ki prikazujejo:

sl.l napravo po izumu v pravokotni projekciji in v pogledu od strani, sl.2 enako kot na sl.l, samo v pogledu od zgoraj, sl.3 vzdolžni prerez A-A dela obdelovalnega sestava, v območju vpetja in obdelave obdelovanca z ene čelne strani, sl.4 enako kot na sl.3, samo v pogledu P-od zgoraj, sl.5 vzdolžni prerez B-B dela obdelovalnega sestava, v območju vpetja, po prečnem pomiku obdelovanca, v položaj pred obdelavo druge čelne strani, sl.6 vzdolžni prerez C-C dela obdelovalnega sestava, v območju vpetja in obdelave obdelovanca z druge čelne strani, sl.7 enako kot na sl.6, samo v pogledu R-od zgoraj, sl.8 ozobljeno čelno ploskev obdelovanca v izometrični projekciji, sl.9 enako kot na sl.8, samo v pogledu od spredaj, sl. 10 spoj dveh obdelovancev, v pravokotni projekciji in v pogledu od strani, sl. 11 enako kot na sl. 10, samo v izometrični projekciji, sl. 12 dolžinski spoj dveh obdelovancev, v pravokotni projekciji in v pogledu od strani.

Iz sl.l in sl.2 je razvidno, da napravo za izdelavo čelnih klinastih oziroma zobatih spojev, za dolžinsko spajanje obdelovancev, tvorijo obdelovalni sestav 1, sestav dodajalnega transporterja 2 in sestav odvzemnega transporterja 3. Obdelovalni sestav 1 je nameščen med sestav dodajalnega transporterja 2 na eni in med sestav odvzemnega transporterja 3 na drugi strani, pri čemer sta sestava 2 in 3 nameščena pravokotno na vzdolžno os 37 sestava 1 s tem, da leži sestav 2 v isti ravnini s središčem sestava 1, sestav 3 pa leži v ravnini, ki je enaka ali nekoliko nižja od spodnje krajne točke sestava 1. Vzdolžni osi sestavov 2 in 3 se torej sekata z vzdolžno osjo 37 sestava 1.

Obdelovalni sestav 1 tvorijo rotacijski boben 4, ki je z vzdolžno osjo 37 v ležaju 36 krožno gibljiv in preko njega fiksno pritrjen na nosilno ogrodje 6 in ga tvorijo še vpenjalne priprave 5, pritrjene na obod rotacijskega bobna 4 ter obdelovalni enoti 7 in 8 in pomožna transporterja 9 in 10, ki so fiksno nameščeni na neprikazanem in neopisanem ohišju naprave po izumu. V prednostnem izvedbenem primeru, prikazanem na sl.l in sl.2, vsebuje naprava po izumu osem vpenjalnih naprav 5, dve obdelovalni enoti 7 in 8 ter dva pomožna transporterja 9 in 10, pri čemer velja pravilo, da naprava po izumu vsebuje toliko vpenjalnih naprav 5, kolikor je ravnih ploskev na obodu rotacijskega bobna 4, ki jih oblikujeta njegovi večkotni osnovni ploskvi in ki sta v prikazanem prednostnem izvedbenem primeru osemkotni tako, da oblikujeta plašč rotacijskega bobna 4, ki ima osem ravnih, prednostno enakih ravnih ploskev. V nekem drugem izvedbenem primeru lahko osnovni ploskvi oblikujeta poljuben večkotnik, prednostno s parnim številom kotov, pri čemer lahko naprava po izumu vsebuje najmanj eno, dve ali več vpenjalnih priprav 5, najmanj po eno ali več obdelovalnih enot 7 oziroma 8 in najmanj po enega ali več pomožnih transporterjev 9 oziroma 10. Obdelovalna enota 7 je prednostno nameščena na ohišje naprave tako, da se nahaja v ravnini vertikalne osi rotacijskega bobna 4, obdelovalna enota 8 pa v ravnini njegove prečne osi, pri čemer sta lahko nameščeni tudi kako drugače. Pomožni transporter 9 je prednostno nameščen pred obdelovalno enoto 7, pomožni transporter 10 pa pred obdelovalno enoto 8, gledano v smeri vrtenja rotacijskega bobna 4, pri čemer sta lahko nameščena tudi kako drugače. Smer vrtenja rotacijskega bobna 4 poteka v prikazanem prednostnem izvedbenem primeru v smeri urnega kazalca. V nekem drugem izvedbenem primeru se lahko rotacijski boben 4 vrti tudi v nasprotno smer, pri čemer si sestavni sklopi naprave po izumu sledijo oziroma so nameščeni v zrcalnem zaporedju. Obdelovalna enota 7 in pomožni transporter 9 sta nameščena ob eni čelni oziroma osnovni ploskvi rotacijskega bobna 4, obdelovalna enota 8 in pomožni transporter 10 pa v vzdolžnem zamiku ob drugi njegovi osnovni ploskvi, pri čemer si sledijo v takšnem zaporedju, daje pomožni transporter 9 oziroma 10 pred obdelovalno enoto 7 oziroma 8, kar je prikazano na sl.2.

Vpenjalne priprave 5 so, kot je razvidno iz sl.l in sl.2, sestavljene iz dvokrakih vilic 34 z vmesnim, elastično vpetim transportnim valjem 27 in iz vpenjalnega cilindra 20, ki zapira in odpira kraka vilic 34 in fiksnega naslona 31, kar je prikazano na sl.l, sl.4 in sl.7.

Obdelovalni enoti 7 oziroma 8 sta sestavljeni iz profilnega rezkala 18 oziroma 23, krožne žage 19 oziroma 22, valjčnega nanašalca lepila 21 oziroma 24 in profilne naslonske plošče 25 oziroma 26, pri Čemer se pred obdelovalno enoto 7 nahaja bočna vodilna letev 17, pred obdelovalno enoto 8 pa bočna vodilna letev 28, obe pa sta nameščeni in fiksno pritrjeni na steno neprikazanega ohišja, kar je prikazano na sl.4 in sl.7.

Profilna naslonska plošča 25 je fiksno pritrjena na pritisno ploščo 38 vpenjalnega cilindra 20, na strani profilnega rezkala 18 obdelovalne enote 7 in je nameščena pravokotno na osnovno ploskev rotacijskega bobna 4. Profilna naslonska plošča 25 ima najmanj en svoj stranski rob, profilno nazobčen po vsej višini. Neprikazani profilno nazobčan rob naslonske plošče 25 je izveden tako, da so vanj izvedeni neprikazani zobje in vmesni utori radialno konkavne oziroma ločne oblike. Nazobčani robovi naslonskih plošč 25,26 pri rotiranju rotacijskega bobna 4 skupaj z obdelovancem 11 potujejo ob profilnih rezkalih 18,23. Na enak, predhodno opisan način, je izvedena tudi profilna naslonska plošča 26, ki je fiksno pritrjena na pritisno ploščo 38 vpenjalnega cilindra 20, na strani profilnega rezkala 23, obdelovalne enote 8.

Vzdolžni osi profilnih rezkal 18 in 23 sta vsaka zase nagnjeni za kot β napram čelni ploskvi rotacijskega bobna 4, kar velja tudi za pripadajoči krožni žagi 19 in 22 z neprikazanima drobilcema odrezkov in za pripadajoča nanašalca lepila 21,24.

Sestav dodajalnega transporterja 2 tvorijo, kot je razvidno iz sl.l in sl.2, neskončne transportne verige 12, ki jih preko neprikazanih verižnih koles poganja neprikazani elektromotor, nanje nameščeni sojemalci 13, prečni valjčni transporter 14, ki ga prav tako poganja neprikazani elektromotor in bočni naslon 16. Na obodu plašča rotacijskega bobna 4 in v območju vpenjalnih priprav 5, sta en za drugim in ob robu plašča nameščeni in fiksno pritrjeni podložni ploščici 29 in 30, od katerih je ploščica 30 nekoliko večje debeline oziroma višine, kot ploščica 29. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko pritrjena ena sama ali več podložnih ploščic 29 oziroma 30. Predhodno opisano je prikazano na sl.3, sl.5 in sl.6.

Na sl.8 in sl.9 je prikazana klinasta oziroma zobata spojna površina, na enem izmed obeh, na ta način obdelanih koncev obdelovancev 11 oziroma

11.1. Zobje 32 oziroma 32.1 in vmesni žlebovi 33 oziroma 33.1 so, zaradi krožne poti obdelovancev 11 oziroma 11.1, vpetih v vpenjalne priprave 5 na rotacijskem bobnu 4, skozi obdelovalni enoti 7 in 8 oziroma ob profilnem rezkalu 18 in 23, radialno konkavno oziroma ločno izvedeni.

Na sl. 10 in sl. 11 je prikazan čelni spoj 35 med dvema, po dolžini zaporedno nanizanima obdelovancema 11 in 11.1, z dobro razvidno ločno, radialno konkavno izvedbo, ki jo omogočajo na enak način izvedeni zobje 32, 32.1 in žlebovi 33, 33.1, v obeh spojnih površinah spojenih koncev obdelovancev 11 in 11.1, pri čemer je število spojev 35 odvisno od števila, po dolžini spojenih obdelovancev 11 oziroma 11.1. Radialno konkavna oziroma ločna izvedba spojev 35 naredi le-te ojačane, gledano v prečni smeri spoja 35 tako, da je praktično nemogoč bočni ali vertikalni zamik enega od obdelovancev 11 ali 11.1, v predhodno stisnjenem in zalepljenem spoju 35, v x ali y osi.

Odvzemni transporter 3, ki je nameščen za obdelovalnim sestavom 1, ima ob rotacijskem bobnu 4 izveden lovilec 15, za prestrezanje obdelovancev 11, ki prosto ali s pomočjo izmetal padajo iz vpenjalnih naprav 5.

Naprava po prijavljenem izumu deluje tako, da obdelovanci 11 potujejo po dodajalnem transporterju 2 proti obdelovalnemu sestavu 1. Obdelovanci 11 ležijo na transporterju 2 v prečni smeri, med prečno nameščenimi sojemalci 13, ki so fiksno pritrjeni na neskončne transportne verige 12. Ko obdelovanec 11 pripotuje do prečnega valjčnega transporterja 14, ga ta prečno zapelje tako, da se obdelovanec 11 s čelno ploskvijo nasloni ob bočni naslon 16. V takšnem položaju potuje obdelovanec 11 do iziroma v vpenjalno pripravo 5 na rotacijskem bobnu 4 obdelovalnega sestava 1; postopek je razviden iz sl.l in sl.2. Nato vilice 34 obdelovanec 11 zajamejo in ga vsled vrtenja rotacijskega bobna 4, ponesejo pod pomožni transporter 9, ki ga pritisne ob oziroma na podložni ploščici 29,30, kar je razvidno iz sl.3 in sl.4. Obdelovanec 11 je na ta način prešel iz premočrtnega gibanja, po dodajalnem transporterju 2, v krožno oziroma rotacijsko gibanje na obdelovalnem sestavu 1 oziroma na njegovem rotacijskem bobnu 4. Ker je podložna ploščica 30 nekoliko višja od ploščice 29, leži obdelovanec 11 na njima tako, da je nagnjen pod določenim ostrim kotom a napram obodni ploskvi plašča rotacijskega bobna 4, kar je razvidno iz sl.5. Nato vpenjalni cilinder 20 stisne vilice 34 vpenjalne priprave 5 in s tem preko pritisne plošče 38 obdelovanec 11 ob elastično vpete transportne valje 27, ki se vsled pritiska podajo in pogreznejo med kraka fiksnih naslonov 31 tako, da ležijo z njimi v isti ravnini. V vpenjalno pripravo 5 trdno vpet obdelovanec 11, vsled vrtenja bobna 4, pripotuje do obdelovalne enote 7, in sicer ob bočni vodilni letvi 17, do krožne žage 19 z neprikazanim drobilcem odpadnih odrezkov, kar je razvidno iz sl. 2 oziroma sl.4. Obdelovanec 11 je vpet pod ostrim kotom a napram obodu rotacijskega bobna 4, dočim je profilno rezkalo 18 ob rotacijski boben 4 nameščeno tako, da tvorita njegova vzdolžna os in obodna ploskev rotacijskega bobna 4 medsebojni topi kot, večji od 90°. Rezkalo 18 pa je nagnjeno pod ostrim kotom β, pri čemer tvori njegova vzdolžna os prednostno medsebojni pravi kot 90°z vzdolžno osjo obdelovanca 11, kar je razvidno iz sl.3, pri čemer je ta kot lahko tudi večji ali manjši od 90°. Ko obdelovanec 11 pripotuje do krožne žage 12, se izvrši čelni odrez na enem izmed dveh njegovih koncev. Z nadalnjim rotiranjem bobna 4 potuje obdelovanec 11 do in v nadaljevanju ob profilnem rezkalu 18, ki v njegovo, predhodno čelno odrezano ploskev izdolbe zobe 32 z vmesnimi žlebovi 33. Pri izhodu obdelovanca 11 iz območja profilnega rezkala 18, je zelo pomembna vloga profilne naslonske plošče 25, ki zagotavlja gladek rez profilnega rezkala 18 tudi na izstopnem robu obdelovanca 11, s čimer se prepreči trganje oziroma cefranje njegovega izstopnega roba. Slednje zagotavlja brezhibno kvaliteto stične ploskve, točnost izdelave in prihranek na materialu, saj so lahko dodatki za končno zdolžno ploskovno obdelavo obdelovanca 11 minimalni oziroma sploh niso potrebni. Predhodno opisani način vpetja obdelovanca 11 v vpenjalni pripravi 5, ko le-ta leži na podložnih ploščicah 29 in 30 pod kotom a ter nagib profilnega rezkala 18 za kot β omogočata, da se v primeru dolžinske neravnosti obdelovanca 11, izven območja vpetja na podložnih ploščicah 29,30, isti čelno obdela tako, da pri čelnem dolžinskem spajanju obdelovancev 11 in 11.1, po predhodnem lepljenju, dosežemo zvezni oziroma tangencialni prehod med spojenima obdelovancema 11 inll.l, kar je razvidno iz sl. 12.

Tako enostransko čelno obdelan obdelovanec 11 nadaljuje svojo krožno pot, pri čemer se vpenjalni cilindri 27 deaktivirajo in obdelovanec 11 sprostijo, nakar ga nasproti ležeči in elastično vpeti transportni valji 27 odmaknejo vstran od fiksnega naslona 31, kar je razvidno iz sl.3 in sl.4. Zatem se vklopi pogon transportnih valjev 27, ki obdelovanec 11 v prečni smeri prestavijo oziroma pomaknejo do bočne vodilne letve 28. Pomožni transporter 10 pritisne obdelovanec 11 ob podložni ploščici 29 in 30, kar je razvidno iz sl.5. Kot je predhodno že navedeno, je ploščica 30 nekoliko višja od ploščice 29, vsled česar leži obdelovanec 11 pod določenim ostrim kotom a, napram obodu plašča rotacijskega bobna 4. Obdelovanec 11 nadaljuje krožno pot do obdelovalne enote 8, pri čemer je v vpenjalni pripravi 5 fiksno vpet pod kotom a, kar je prikazano na sl.6 in sl.7. Profilno rezkalo 23, v obdelovalni enoti 8, je nekoliko nagnjeno tako, da oblikuje ostri kot β med svojo vzdolžno osjo in med stransko oziroma čelno steno rotacijskega bobna 4. Vzdolžna os rezkala 23 pa z vzdolžno osjo obdelovanca 11 tvori v območju podložnih ploščic 29,30 medsebojni pravi kot 90°, pri čemer je lahko ta kot, v nekem drugem izvedbenem primeru, tudi večji ali manjši od 90°. V opisanem položaju, ko je obdelovanec 11 trdo vpet v vpenjalno pripravo 5, le-ta ob bočni vodilni letvi 28 prispe do krožne žage 22, ki izvrši čelni odrez na njegovem drugem koncu in je razvidno iz sl.2 in sl.7. Obdelovanec 11 nadaljuje krožno pot skozi obdelovalno enoto 8 oziroma ob profilnem rezkalu 23, ki v predhodno čelno odrezano ploskev izdolbe zobe 32 z vmesnimi žlebovi 33. Pri izhodu obdelovanca 11 iz območja profilnega rezkala 23 drsi obdelovanec 11 skupaj s profilno naslonsko ploščo 26. Namen in učinek naslonske plošče 26 je predhodno že opisan pri izvedbi oziroma vlogi profilne naslonske plošče 25 ob rezkalu 18, v obdelovalni enoti 7. Po končani obdelavi spojne ploskve tudi na drugem koncu obdelovanca 11, isti krožno potuje dalje, pri čemer se nasproti ležeči valji 27, v območju vpenjalne priprave 5, deaktivirajo in sprostijo obdelovanec 11, ki vsled lastne teže in položaja v krožnici rotirajočega bobna 4, prosto ali s pomočjo neprikazanih izmetal pade iz objema vpenjalne priprave 5, pri čemer ga lovilec 15 na odvzemnem transporterju 3 ujame. Obdelovanec 11 zdrsi po njem na premočrtno gibajoči se odvzemni transporter 3 in s tem je končan postopek obojestranske čelne obdelave obdelovanca 11, ki ima na ta način na obeh svojih koncih izvedeno po eno klinasto oziroma zobato spojno ploskev.

Profilne naslonske plošče 25 in 26, pritrjene na pripadajoče pritisne plošče 38, so na obdelovalnem sestavu 1 nameščene oziroma razporejene tako, da so naslonske plošče 25 nameščene na eni, naslonske plošče 26, pa na drugi strani rotacijskega bobna 4, ob pripadajoči osnovni čelni ploskvi; v slehernem prečnem nizu vpenjalnih naprav 5 z vpenjalnimi cilindri 20, je naslonska plošča 25 nameščena na cilinder 20 ene krajne vpenjalne naprave 5, naslonska plošča 26 pa na cilinder 20 druge krajne vpenjalne naprave 5.

Na predhodno opisani način obdelani obdelovanci 11, so pripravljeni za nadalnji postopek medsebojnega čelnega spajanja njihovih dolžin, v poljubno dolgem zaporednem nizu. Na obdelani in z lepilom premazani spojni ploskvi obdelovancev 11, izvedemo spajanje pod pritiskom tako, da med dvema obdelovancema 11 in 11.1 v nizu dobimo spoj 35, ki je prikazan na sl. 10 in 11. Zaradi radialno, konkavne oziroma ločne izvedbe zob 32 in 32.1 in vmesnih žlebov 33 in 33.1, je spoj 35 izveden tako, da preprečuje bočni in vertikalni zamik dveh spojenih obdelovancev 11 in

11.1. Spoj 35 je vsled tega izveden tako, da vzdolžni osi, dveh sosednjih, s spojem 35 spojenih obdelovancev 11 in 11.1, tvorita medsebojni kot 180°.

Zobje 32 in žlebovi 33 v spojni ploskvi enega in zobje 32.1 in žlebovi 33.1 v spojni ploskvi drugega obdelovanca 11 oziroma 11.1, so v čelnem pogledu ločno izvedeni in potekajo vzporedno oziroma simetrično, kar je razvidno iz sl.8 in sl.9.

V spoju 35 si morata čelni zobati stični ploskvi obdelovancev 11 in 11.1 ležati ena napram drugi tako, da so si ločni zobje 32 in 32.1 ter vmesni utori 33, 33.1 medsebojno skladni.

Rotacijski boben 4 v obdelovalnem sestavu 1 je izveden v smislu ležeče podolgovate prizme s poljubno večkotnima, skladnima čelnima osnovnima ploskvama in je poljubnih dimenzij.

Vsled krožnega potovanja obdelovancev 11 skozi predhodno opisan postopek obojestranske čelne obdelave in vsled konstantnega neprekinjajočega vrtenja oziroma kroženja obdelovalnega sestava 1, omogoča naprava po izumu veliko pretočno kapaciteto, kar je posledica njene konstrukcije, ki ne zahteva vmesnih postankov in taktnih zamikov. Vmesni spoji 35 so kvalitetno in točno izvedeni, kar omogoča natančno spajanje obdelovancev 11, 11.1 po dolžini in s tem prihranek, saj so potrebni manjši dodatki za finalno vzdolžno ploskovno obdelavo, po spojitvi poljubnega števila obdelovancev 11, 11.1 poljubnih dolžin, v nizu poljubne dolžine.

Naprava po izumu omogoča Čelno obdelavo obdelovancev 11,11.1 poljubnih presekov, od manjših do večjih, pri čemer je mogoče ob enkratni nastavitvi obdelovalnega sestava 1 obdelovati le obdelovance 11,11.1 enakih presekov.

Konstrukcija obdelovalnega sestava 1 omogoča krožno gibanje rotacijskega bobna 4 in s tem krožno gibanje obdelovancev 11, vpetih v vpenjalne priprave 5, mimo oziroma skozi obdelovalne enote 7 in 8, kar predstavlja zelo natančno gibanje, ki dovoljuje odstopanje samo v primeru morebitne zračnosti osi 37 v ležaju 36.

Sojemalci 13, na dodajalnem transporterju 2, se pred prehodom iz premočrtnega gibanja obdelovanca 11 v krožno gibanje obrnejo v odvisnosti od krožnega premika vpenjalne priprave 5 na rotacijskem bobnu 4, ki obdelovanec 11 vpne in se krožno obrne v trenutku, ko se neskončne transportne verige 12 premaknejo naprej in približajo naslednji obdelovanec 11.

Naprava po izumu je prednostno namenjena za čelno obdelavo klinastih oziroma zobatih spojnih ploskev na obdelovancih 11 iz lesa, pri čemer uporaba drugih ustreznih materialov ni izključena.

Hitrosti gibanja dodajalnega transporterja 2, obdelovalnega sestava 1 in odvzemnega transporterja 3, so med sabo sinhrono usklajene.

Claims (12)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Naprava za izdelavo čelnih klinastih oziroma zobatih spojev, za dolžinsko spajanje obdelovancev in spoj izdelan s to napravo, pri čemer napravo sestavljajo premočrtno gibajoči se dodajalni in odvzemni transporter s fiksno nameščenim obdelovalnim sestavom in statično nameščenimi pripadajočimi vpenjalnimi pripravami in obdelovalnimi enotami in je spoj oblikovan iz dveh, nasproti si ležečih čelnih zobatih spojnih ploskev dveh obdelovancev v nizu, v katerih so zobje in vmesni žlebovi klinaste in po vsej svoji dolžini premočrtno ravne izvedbe, označena s tem, da je med horizontalno premočrtno gibajoča se dodajalni transporter (2) in odvzemni transporter (3) nameščen najmanj en obdelovalni sestav (1), sestavljen iz najmanj enega krožno gibljivega rotacijskega bobna (4), ki ima na obodu svojega plašča nameščeno in fiksno pritrjeno najmanj eno ali več vpenjalnih naprav (5) in se sestoji iz najmanj po ene ali več obdelovalnih enot (7) in (8) ter iz najmanj po enega ali več pomožnih transporterjev (9) in (10), pri čemer so obdelovalne enote (7,8) in pomožni transporterji (9,10) fiksno pritrjeni na neprikazano ohišje naprave tako, da so v izmeničnem zaporedju radialno nameščeni nad oziroma ob plašč rotacijskega bobna (4); da so zobje (32) in vmesni utori (33) v čelni spojni ploskvi enega obdelovanca (11) in zobje (32.1) ter vmesni utori (33.1) v čelni spojni ploskvi sosednjega obdelovanca (11.1), ki skupaj oblikujeta čelni spoj (35), izdelani tako, da so v čelnem pogledu zobje (32,32.1) in utori (33,33.1) po celi dolžini ločno oziroma radialno konkavno izvedeni.
2. 2. Naprava po zahtevku 1, označena s tem, da je rotacijski boben (4) izveden kot podolgovata, ležeča prizma s poljubnima skladnima večkotnima osnovnima ploskvama, pri čemer je na obod njegovega plašča prednostno nameščenih in fiksno pritrjenih toliko prečnih nizov vpenjalnih priprav (5), kolikor je ravnih ploskev na obodu plašča.
3. 3. Naprava po enem od zahtevkov 1 ali 2, označena s tem, da sta najmanj ena obdelovalna enota (7) in najmanj en pomožni transporter (9) nameščena ob eni, najmanj ena obdelovalna enota (8) in najmanj en pomožni transporter (10) pa ob drugi čelni osnovni ploskvi rotacijskega bobna (4), pri čemer si prednostno sledijo v takšnem zaporedju, da leži transporter (9) pred enoto (7), sledi transporter (10), ki leži pred enoto (8).
4. 4. Naprava po zahtevku 1, označena s tem, da so hitrosti gibanja dodajalnega transporterja (2), obdelovalnega sestava (1) in odvzemnega transporterja (3) medsebojno sinhrono usklajene, pri istosmernem njihovem gibanju v eno ali drugo smer tako, da obdelovanci (11) oziroma (11.1) iz premočrtnega gibanja na transporterju (2) brez zastoja preidejo v krožno gibanje na sestavu (1) in iz njega ponovno v premočrtno gibanje na transporterju (3).
5. 5. Naprava po enem od zahtevkov 1 ali 3, označena s tem, da ležita najmanj eno profilno rezkalo (18) v obdelovalni enoti (7) in najmanj eno profilno rezkalo (23) v obdelovalni enoti (8) en napram drugemu v zrcalnem položaju, nagnjena za kot (β) tako, da vzdolžni osi profilnih rezkal (18,23) tvorita, z obodno vzdolžno ploskvijo rotacijskega bobna (4), prednostno medsebojni topi kot večji od 90°, z vzdolžno osjo obdelovancev (11) oziroma (11.1) pa tvorita prednostno medsebojni pravi kot.
6. 6. Naprava po enem od zahtevkov 1, 3 ali 5, označena s tem, da je pravokotno na profilno rezkalo (18) nameščena profilna naslonska plošča (25), fiksno pritrjena na pritisno ploščo (38) in je pravokotno na profilno rezkalo (23) nameščena profilna naslonska plošča (26), prav tako fiksno pritrjena na pritisno ploščo (38), pri čemer sta v prečnem nizu vpenjalnih cilindrov (20), v vpenjalnih pripravah (5), nameščeni po dve pritisni plošči (38), in sicer na obeh krajnih vpenjalnih cilindrih (20) in pri čemer so profilne naslonske plošče (25) nameščene ob eni, profilne naslonske plošče (26) pa ob drugi osnovni ploskvi rotacijskega bobna (4).
7. 7. Naprava po zahtevku 6, označena s tem, da so v eno večjo ploskev profilnih naslonskih plošč (25,26) in prednostno po vsej njuni dolžini, ločno izvedeni radialno konkavni profilni zobje z vmesnimi utori iste oblike, pri čemer naslonski plošči (25,26), s profiliranim robom na enem svojem koncu, segata v nazobčan profil pripadajočega rezkala (18) oziroma (23) z minimalno medsebojno zračnostjo.
8. 8. Naprava po enem od zahtevkov 1 ali 2, označena s tem, da sta v območju znotraj vsake vpenjalne priprave (5), zaporedno in v vzdolžni smeri rotacijskega bobna (4), nameščeni in na obod plašča rotacijskega bobna (4) fiksno pritrjeni najmanj dve podložni ploščici (29,30) različne debeline tako, da vzdolžne osi na njima ležečih obdelovancev (11) oziroma (11.1) tvorijo z obodom plašča rotacijskega bobna (4) medsebojni ostri kot (a).
9. 9. Naprava po enem od zahtevkov 1,2,5 ali 8, označena s tem, da je znotraj vsake od vpenjalnih priprav (5), zaporedno in v isti ravnini po dolžini rotacijskega valja (4) in pravokotno nanj, nameščenih toliko elastično vpetih transportnih valjev (27), kolikor je njim pripadajočih fiksnih naslonov (31), znotraj katerih je nameščen po en valj (27), pri čemer transportni valji (27) bočno pritiskajo na ležeče obdelovance (11) in jih po dolžini plašča rotacijskega valja (4) premočrtno pomikajo, enkrat na stran obdelovalne enote (7), drugič na stran obdelovalne enote (8).
10. 10. Naprava po zahtevku 1, označena s tem, da ima odvzemni transporter (3) ob rotacijskem bobnu (4) izveden najmanj en lovilec (15), za prestrezanje obdelovancev (11) oziroma (11.1).
11. 11. Naprava po enem od zahtevkov 1 ali 4, označena s tem, da ima dodajalni transporter (2) najmanj eno, dve ali več transportnih verig (12) , s poljubnim številom sojemalcev (13).
12. 12.Spoj po zahtevku 1, označen s tem, da si s spojem (35) čelno spojena podolgovata obdelovanca (11) in (11.1), ležita en napram drugemu v območju spoja (35) tako, da njuni vzdolžni osi oblikujeta zvezni oziroma tangencialni medsebojni prehod v isti ravnini tako, da tvorita medsebojni kot 180°.