SI9600122A - Attachment element - Google Patents

Description

Pritrdilni element

Izum se nanaša na pritrdilni element za spenjanje delov.

Pohištvo se v splošnem dobavlja v ločenih delih ali ga uporabnik kupi kot sklop predizdelanih delov, tako da se ga na končnem mestu uporabe samo še sestavi in postavi v položaj, pripravljen za uporabo. S tega stališča je za sestavljalce, še bolj pa za uporabnika, ki je v splošnem neizkušen pri sestavljanju pohištva, zaželeno, da bi bilo predizdelano pohištvo takšno, da bi se ga dalo enostavno in hitro sestaviti in postaviti kot pohištvo, pripravljeno za uporabo. Faktor, ki zlasti pogojuje sestavljanje, je zmožnost enostavnega postavljanja in celo sestavljanja brez uporabe orodja. Posledično je naloga izdelovalcev okovja, da pohištveno industrijo preskrbijo s pritrdilnimi elementi, ki bi omogočili sestavljanje predizdelanih delov pohištva brez posebnega orodja. Tako npr. objave patentov DE-C 2,837,327, DE-C 2,905,378 in EP-A 0 610 765 razkrivajo pohištveno okovje, katerih pritrdilne elemente se da namestiti v primemo predizvrtane luknje in v njih pričvrstiti z zavihtitvijo preko vzvoda, se pravi brez uporabe orodja.

Ena od nalog predloženega izuma je ustvariti pritrdilni element uvodoma navedene vrste, ki se ga da pričvrstiti in varno namestiti v predizvrtano luknjo enostavno z zavihtitvijo vzvoda ali pritisnjenjem le-tega navzdol.

To nalogo se po izumu izpolni s pritrdilnim elementom z značilnostmi, podanimi v 1. patentnem zahtevku.

Kot zatič zasnovan valjast odsek pritrdilnega elementa po izumu je podobno kot razpimi stenski vložek vstavljen v primemo predizvrtano luknjo, zatem pa je v njej sidran z zavihtitvijo vzvoda, tako da se razpiralna telesa premaknejo navzven in blokimo primejo stene luknje.

Kot zatič zasnovan valjast odsek pritrdilnega elementa po izumu se da uporabiti z deli okovja vseh različnih tipov, ki se jih namesti v predizvrtano luknjo v komponenti.

Skladno s prednostno izvedbo je pritrdilni element po izumu namenjen za pritrditev ploščatih delov, prednostno v obliki delov za pohištveno okovje, pri čemer je v bistvu valjast odsek povezan s ploščatim delom, vzvod je zgibno povezan s ploščatim delom, veznik pa je na odmiku od uležajenja tečaja zgibno povezan s koncem vzvoda, pri čemer je drugi konec takšnega veznika pritrjen na somik, potekajoč v osnih zarezah v valjastem odseku.

Razpiralna telesa lahko zavzamejo obliko pravokotnih vodilnih delov, ki na svojih prožnih in nazaj potegljivih koncih nosijo lokasto upognjene, ozobljene segmente. Smotrno je, če so segmenti zasnovani s kot žagini zobje zasnovanimi rebri za prijem v stransko stensko površino luknje. Boki reber, obrnjeni k ploščatemu delu, so lahko izdelani poševneje kot nasprotni boki, tako da je razpiralni stenski, kot zatič zasnovani valjasti odsek po vtisnjenju reber v stensko površino luknje potegnjen v to luknjo.

Vodilni deli so lahko zasnovani tako, da njih notranje površine potekajo na vezniku, obdanem z njimi, njihove zunanje površine pa potekajo na stranskih stenah odprtine.

Druga prednostna značilnost izuma je ta, da so vodilni deli opremljeni s končnimi vodilnimi površinami, ki potekajo med vodilnimi površinami, ki ločujejo odprtino in so razporejene pri dnu in vrhu valjastega odseka, pri čemer so takšne vodilne površine nagnjene navzgor za vsako razpiralno telo v smeri raztezka, tj. dvignjene proti ploščatemu delu. Ta zasnova pomeni, da je zaradi nasprotno usmerjenega razteznega gibanja razpiralnih teles valjasti odsek potegnjen v predizvrtano luknjo. Smotrno je, če so končne površine vodilnih delov kot prilagoditev vodilnim površinam odprtine izdelane nagnjeno, kot tudi da se skladajo z vodilnimi površinami. Skladno z zgradbo so vodilni deli zasnovani kot paralelogrami.

Za raztezanje in potegnitev nazaj v nasprotnih smereh obsegajo vodilni deli križajoče se odseke zarez. V skladu s prednostno izvedbo je predviden ukrep, da so zareze vodilnih delov po obliki oglate in obsegajo zgornji daljši krak, potekajoč pod večjim kotom iz središčnea ravnine, in krajši krak, potekajoč pod manjšim kotom iz središčne ravnine v nasprotni smeri. Pri tej izvedbi se razpiralna telesa razpre s pritiskom navzdol na blokirni vzvod, tako da somik zdrsne vzdolž daljših odsekov zarez, predno vstopi v njih krajše krake, v katerih je zaradi nasprotnih kotov aretiran v blokimem položaju. To pomeni, da je pritrdilni element po izumu varovan proti nenamerni sprostitvi.

V skladu z nadaljnjo prednostno izvedbo novega pritrdilnega elementa je predviden ukrep, da so vodilni deli na svojih zgornjih straneh zasnovani s prisloni za sodelovanje z nasprotnimi prisloni vrhnjih sten odprtin, tako da se razpiralna telesa s potegom somika v zareze zavihti čez obdajajoči obris valjastega odseka in potegne vanj.

Pritrdilni element po izumu se lahko uporabi za sestavljanje vseh delov, ki se naj bi jih namestilo v predizvrtane luknje. Zlasti pa je prednostno, da se pritrdilni element po izumu uporabi za namestitev pohištvenega okovja. Za pritrditev šamirja na vrata ali loputo se lahko dva pritrdilna elementa pritrdi na kot prirobnica razširjen rob sidrne skodelice šamirja ali pritrdilne plošče roke šamirja. V tem primeru vzvod prednostno obsega ploščo, ki v navznot zavihtenem blokimem položaju prekriva kot prirobnica razširjen rob sidrne skodelice šamirja ali pritrditvi namenjenega krila pritrdilne plošče. Pri tej izvedbi je blokimi vzvod v sestavljenem stanju neviden, kajti prekriva pritrdilno prirobnico ali krilo, namenjeno pritrditvi, s čimer daje montiranemu okovju prijeten izgled.

Po nadaljnji izvedbi je predvideno, da je kot zatič zasnovan valjasti odsek povezan z okovjem, ki se naj bi ga pritrdilo na pohištveni del, in se ga da vstaviti v luknjo, zasnovano s primernim premerom, v pohištvenem delu. Valjasti odsek prednostno tvori radialni podaljšek skodeličastega ohišja. Pri tem je lahko drsnik, ki nosi somik za razširitev razcepnih teles, zasnovan z integralnim aktivimim delom, na katerega deluje aktivimi vzvod. Aktivimi vzvod drsnika je prednostno radialno premično voden v stranskih utorih stranskih sten poglobitve ohišja, pri čemer z njim povezani drsnik skozi odprtino v obodni steni ohišja prijemlje v kot zatič zasnovan valjast podaljšek.

Pri nadaljnji izvedbi je predvideno, da je aktivimi vzvod zasnovan kot dvoročni vzvod in s svojo zavihtitveno osjo uležajen v vrtinah stranskih sten poglobitev, pri čemer krajša roka vzvoda prijemlje v odprtino na aktivimem delu, medtem ko daljša roka leži na površini ohišja. V tem primem se da daljšo roko vzvoda zavihteti iz navzgor štrleče sprostilne lege pritrdilnega elementa v blokimo lego, v kateri je v splošnem v isti ravnini kot prekrivna plošča ohišja. Na ta način se zagotovi, da se blokirane daljše vzvodne roke, namenjene aktiviranju, ne da nenamerno deblokirati, če vanjo udarijo predmeti in jo zravnajo.

Aktivimi del je lahko zasnovan s pravokotno odprtino, v katero prijemlje krajša vzvodna roka, obsegajoča v splošnem obliko enakokrakega trikotnika z zaokroženimi vrhovi, katerega vrh leži v območju zavihtitvene osi. Pri tej izvedbi so koti in polmer ukrivljenosti vrhov tako prilagojeni drug drugemu, da pri zavihtitvi vzvoda prednje in zadnje strani v splošnem trikotnega krajšega vzvoda nalegajo na prednje in zadnje robove pravokotne odprtine aktivimega dela.

Skladno z nadaljnjo izvedbo izuma je predvideno, da je ohišje deljeno v osni osrednji ravnini, potekajoči skozi valjasti odsek, in obsega simetrično drug proti drugemu potekajoča dela. Dela ohišja sta v svoji delilni ravnini lahko zasnovana z zatiči in ustreznimi poglobitvami, tako da se jih da po vstavitvi drsnika in vzvoda enostavno stakniti, da se dobi celotno in zaprto ohišje. Dela ohišja prednostno sestojita iz brizgane plastike.

Po nadaljnji prednostni izvedbi izuma je predvideno, da kot zatič zasnovani valjasti odsek tvori podaljšek vstavnega ohišja, v katerem sta zavihtljivo nameščena drsnik in aktivimi vzvod, pri čemer je vstavno ohišje vzdolžno pomično razporejeno v skodeličastem ohišju, zavihtitvene osi aktivimega vzvoda pa so zavihtljivo razporejene v luknjah v stranskih stenah vstavnega ohišja in zasnovane z izsrednimi podaljšanimi zatiči, ki so zavihtljivo nameščeni v luknjah sten poglobitev v ohišju. Pri tem prednostnem izvedbenem primem se pri zavihtitvi aktivimega vzvoda iz njegovega navzgomjega deblokirnega položaja v blokimi položaj s somikom ne razpre zgolj razpiralnih teles, temveč vstavno ohišje izvaja v ohišju dodatno radialno podajalno gibanje, tako da se s tem izravna kakršnekoli zračnosti med deli, ki se jih spaja.

Tudi vstavno ohišje je lahko v svoji osni osrednji ravnini deljeno in lahko sestoji in brizgane plastike.

Izvedbeni primeri izuma so v nadaljevanju pobliže opisani s sklicevanjem na skice, kjer kaže sl. 1 šamir, opremljen s pritrdilnimi elementi po izumu, v položaju za montažo, sl. 2 sidrno skodelico, odstranjeno od šamirja po sl. 1, v položaju za montažo, sl. 3 pogled, ustrezajoč tistemu s sl. 2, na sidrno skodelico šarnirja v blokimem, montiranem položaju, sl. 4 prerez skozi razpimemu zatiču podoben valjast odsek vzdolž črte IV-IV s sl. 2, sl. 5 prerez skozi razpimemu zatiču podoben valjast odsek vzdolž črte V-V s sl. 3, sl. 6 razpiralno telo v pogledu s strani, sl. 7 razpimemu zatiču podoben valjast odsek v pogledu s strani, sl. 8 prerez skozi valjasti odsek po črti VIII-VIII s sl. 7, sl. 9 izvedbeni primer sidrne skodelice šarnirja brez aktivimega vzvoda in valjastih, razpimemu zatiču podobnih valjastih odsekov, v perspektivnem pogledu, sl. 10 sidrno skodelico šarnirja s pritrdilnimi elementi po izumu po sl. 1 do 8 v prostorski predstavitvi v risarsko razmaknjenem stanju, sl. 11 sidrno skodelico šamirja v pogledu s strani v nadaljnji izvedbi pritrdilnih elementov po izumu v deblokiranem položaju in delno v prerezu, sl. 12 sidrno skodelico šamirja s sl. 11 s pritrdilnimi elementi v blokiranem položaju, sl. 13 prerez skozi pritrdilni element po črti ΧΙΙΙ-ΧΙΙΙ s sl. 11, sl. 14 prerez skozi pritrdilni element po črti XIV-XIV s sl. 12, sl. 15 kot razpimi zatič zasnovan valjasti odsek pritrdilnega elementa s sl. 11 in 12 v pogledu s strani, sl. 16 prerez skozi valjasti odsek po črti XVI-XVI s sl. 15, sl. 17 razpiralno telo pritrdilnega elementa po sl. 11 in 12 v pogledu s strani, sl. 18 razpiralno telo v pogledu v smeri puščice B s sl. 17, sl. 19 osni prerez skozi skodeličasto pohištveno okovje za povezavo dveh pohištvenih delov, ki naletita drug na drugega sočelno ali pod kotom, sl. 20 del okovja s sl. 19 v tlorisnem pogledu in delnem prerezu, sl. 21 prerez skozi kot zatič zasnovanega valjastega podaljška okovja po črti ΧΧΙ-ΧΧΙ s sl. 20, sl. 22 prerez, ustrezajoč sl. 19, dela okovja v blokiranem stanju, sl. 23 del okovja po sl. 22 v tlorisnem pogledu, sl. 24 prerez, ustrezajoč sl. 21, skozi valjast podaljšek po črti XXIV-XXIV s sl. 23, sl. 25 delilni ravnini ohišnih polovic skodeličastega ohišja v pogledu s strani, sl. 26 ohišni polovici po sl. 25 neposredno pred sestavitvijo le-teh, v tlorisnem pogledu, sl. 27 razpiralno telo po sl. 6 v pogledu s strani, sl. 28 kot zatič zasnovan valjast odsek po sl. 10 z vanj vstavljenimi razpiralnimi telesi, v prostorski predstavitvi v risarsko razmaknjenem stanju, sl. 29 drsnik z aktivimim delom v tlorisnem pogledu, sl. 30 aktivimi vzvod v tlorisnem pogledu, sl. 31 prerez, ustrezajoč sl. 19, skozi okovje, obsegajoče radialno v skodeličastem ohišju potekajoče vstavno ohišje, sl. 32 okovje po sl. 31, delno v prerezu po črti ΧΧΧΙΙ-ΧΧΧΙΙ, v tlorisnem pogledu, sl. 33 del okovja po sl. 31 v blokiranem položaju, sl. 34 okovje po sl. 33, delno v prerezu po črti XXXIV-XXXIV, v tlorisnem pogledu, sl. 35 delilni ravnini obeh ohišnih delov sidrne skodelice šamirja dela okovja po sl. 31 do

34, v pogledu, sl. 36 delilni ravnini obeh ohišnih delov v ohišju radialno potekajočega vstavnega ohišja, v pogledu, sl. 37 ohišni polovici vstavnega ohišja po sl. 36 neposredno pred sestavitvijo, v tlorisnem pogledu, sl. 38 ohišna dela ohišja s sl. 35 neposredno pred sestavitvijo, v tlorisnem pogledu, sl. 39 aktivimi vzvod po izvedbi dela okovja po sl. 31 do 38, v pogledu s strani, sl. 40 aktivimi vzvod s sl. 39 v tlorisnem pogledu.

Na sl. 1 je prikazan običajen pohištven šamir, katerega roka 1, opremljena s pritrdilnimi sredstvi, je z veznikoma 3 in 4 zgibno povezana s sidrno skodelico 2 šamirja. Roka 1 šamirja je lahko brez uporabe orodja zaskočno pritrjena na pritrdilni plošči 5, pri čemer je plošča 5 pritrjena na stransko steno 6 telesnega dela kosa pohištva. Razstavljiva vskočna povezava med roko 1 in ploščo 5 je znane vrste in zato ni opisana detajlneje.

Tudi sidrna skodelica 2 šamirja je lahko na vrata 7 dela pohištva pritrjena brez uporabe orodja, tj. zgolj z roko. Vrata 7 so na običajen način zasnovana s plitvo slepo luknjo 8 za sprejem skodelice 2, s strani luknje pa z dvema predizvrtanima luknjama 9 za razpima čepa. V slepi luknji 9 sta vstavljena razpima, kot čep zasnovana valjasta odseka 10, ki sta povezana s prirobnici podobnima robovoma 12 skodelice 2. Odseka 10 sta v luknjah 9 enostavno blokirana s pritiskom navzdol plošče 11, ki tvori aktivimi vzvod.

Pritrdilni elementi, pritrjeni na razširjene zunanje dele robov 12 skodelice 2, so najbolje

Ί vidni na sl. 10. Pritrdilni elementi obsegajo kot stenski razpimi vložek zasnovana valjasta odseka 10. Takšna odseka 10 sta vsakokrat zasnovana z radialno odprtino 13, omejeno s stranskima stenama, spodnjo steno in vrhnjo steno odseka 10. V stranskih stenah sta razporejeni osno potekajoči zarezi 14 in 15, v katerih je osno premično voden somik 16.

Razpiralni telesi 17 in 18 sta drugo poleg drugega radialno drsno premično nameščeni v odprtini 13. Telesi 17 in 18 obsegata pravokotna vodilna elementa 19 in 20, ki na svojih prednjih koncih, ki se ju da potegniti iz odprtine 13 in vstaviti vanjo, nosita kot krožni lok zasnovane segmente 21 in 22. Ti segmenti s svojimi stranskimi robovi štrlijo preko pravokotnih vodilnih elementov. Vodilna elementa 19 in 20 sta zasnovana s križajočima se zarezama 24 in 25. V položaju, umaknjenem v odprtino 13, sta telesi 17 in 18 s svojima zunanjima stranema v prijemu s površinama stranske stene odprtine, pri čemer je veznik 27 razporejen med njima. Telesi 17 in 18 sta v svojem, v odprtino 13 umaknjenem položaju lokalno fiksirani s somikom 16, potekajočim skozi zarezi 24 in 25 odseka 10, pri čemer križajoči se zarezi 24 in 25 teles 17 in 18 ter luknja 28 v vezniku 27 potekajo med razpiralnimi telesi.

Zaključne površine 29, 30 in 31, 32 vodilnih elementov 19 in 20 teles 17 in 18 potekajo vzdolž poti v spodnji stenski površini in zgornji stenski površini odseka 10, od česar se na sl. 10 vidi zgolj spodnji vodilni poti 33 in 34. Poti 33 in 34 se dvigujeta v smeri poteka teles 17 in 18. Vodilni poti v zgornji stenski površini odseka 10 potekata vzporedno z vodilnima potema 33 in 34, tako da sta razpiralni telesi držani in vodeni med temi vodilnimi potmi. Višina elementov 19 in 20 je tako prirejena razdalji ali višini vodilnih poti valjastega odseka, da elemetni lahko zdrsnejo vzdolžno brez nevarnosti prevračanja ali nagibanja.

Površina zgornje stene odseka 10 je zasnovana z zarezo 36, skozi katero sega veznik 27. Nadalje je valjasti odsek na svoji zgornji strani zasnovan z zatiči 37, ki potekajo skozi luknje 38 v robu 12 in so vanj prikovičeni, tako da držijo odsek 10 na robovih 12. Tudi robova 12 sta zasnovana z odprtinama 40 za veznik 27.

Na notranjem robnem območju kot prirobnica zasnovanega roba nosi skodelica 2 ušesi 42 z luknjama 41, ki sta namenjeni uležajenju plošče 11, ki tvori aktivirni vzvod. V namen zagotovitve zgibne povezave med ploščo 11 in skodelico 2 je notranji robni del plošče zasnovan z ležajnimi luknjami 44, ki so prekinjene z zarezama 45. V ti zarezi 45 prijemljeta ležajni ušesi 42 skodelice 2, pri čemer za zgibno zvezo med ploščo 11 in sidrno skodelico šamirja potekata skozi poravnane luknje 44 in 41 ležajna sornika 46. Plošča 11 je na prikazan način zasnovana z obdajajočim robom 48, tako da v položaju, preklopljenem na skodelico 2, popolnoma pokriva rob 12 sidrne skodelice šamirja.

Na odmiku od somikov 46, ki tvorijo zgibne osi, so na spodnji strani plošče 11 predvidena viličasta ušesa 50, katerih kraki so zasnovani s poravnanimi luknjami 51. Med kraki ležajnih ušes 50 sta pritrjena zgornja konca veznikov 27, pri čemer sta za zgibno zvezo veznikov in plošče skozi poravnane luknje 51 v ležajnih ušesih in luknje 52 v veznikih vstavljena sornika 53 in 54.

Če je plošča 11, ki tvori prekrivni poklopec, nagnjena, potem se zaradi opisane razporeditve vzvodovja z vsakim veznikom 27 vsak somik 16 premakne navzgor in navzdol v zarezah 14 in 15 odseka 10, tako se da zaradi takšnega nagibnega gibanja telesi 17 in 18 potegne v odprtino 13, po pritisku plošče 11 navzdol pa sta izvlečeni iz odprtine 13, ker, kadar se somik 16 premakne v zarezah 24 in 25, povzroči radialni pomik razpiralnih teles. Vpotegnjeni položaj teles 17 in 18 je naznančen na sl. , kjer je plošča 11 zavihtena proč od skodelice 2. V razprtem položaju, prikazanem na sl. 3, je plošča 11 pritisnjena navzdol na sidrno skodelico šamirja, tako da se razpiralni telesi nahajata v svojem radialno razprtem blokimem položaju.

Telesi 17 in 18 sta, kot se vidi s sl. 10, konstrukcijsko identični.

Pri izvedbenem primem izuma po sl. 6 so vodilni elementi razpiralnih teles zasnovani z nagnjeno zarezo 60. Pri tem zareza 60 obsega zgornji daljši krak 61, ki je postavljen pod kotom a glede na vzdolžno središčno ravnino A odseka 10, in spodnji krajši krak 62, ki je postavljen pod kotom β glede na vzdolžno središčno ravnino A in v nasprotni smeri kot krak 61.

Nadalje se s sl. 6 vidi, da sta zgornja in spodnja vodilna površina 29 in 31 izdelani nagnjeno na enak način kot vodilne poti 33, 33’ in 34, 34’ na spodnji in zgornji stenski površini odprtine 13 v valjastem odseku.

Sidrna skodelica šamirja, vidna na sl. 9, se razlikuje od tiste na sl. 10 v bistvu zgolj v tem, da je namesto z luknji 41 obsegajočima ušesoma 42 zasnovana z zavitima jezikoma 65, ki tvorita ležajna tečaja.

V nadaljevanju je opisana izvedba izuma s sklicevanjem na sl. 11 do 18. Ta izvedbeni primer se od tistega, opisanega s sklicevanjem na sl. 1 do 10, razlikuje v bistvu zgolj v tem, da sta razpiralni telesi 60 in 61, namesto da bi drseli radialno, zavihtljivo razporejeni v odprtini 63 valjastega odseka 10. Telesi 60 in 61, ki sta konstrukcijsko identični, obsegata na vrhnjih straneh svojih vodilnih elementov kot mostič ali vzmet zasnovani štrlini, ki prijemljeta v ustrezna utora 66 v zgornji steni odprtin 63, ki se v območju zarez 36 nadaljujeta kot poglobitvi. Na svojih notranjih končnih odsekih sta poglobitvi zasnovani s prislonoma 67, v katera prijemljeta zunanja konca kot vzmet zasnovanih štrlin 65, in to na način, prikazan na sl. 11 in 12.

Vodilni elementi teles 60 in 61 so ponovno zasnovani s križajočimi se, nagnjenimi zarezami 69. Somik 16 poteka skozi zarezi 14 in 15 valjastega odseka, zarezi 69 v telesih 60 in 61 ter ležajna luknja 28 v vezniku 27 pa so namenjeni za držanje teles 60 in 61 v prijemu s prislonoma 67 na zunaj ih robovih kot vzmet zasnovanih štrlin 65, tako da se da s pritiskom somika 16 navzdol iz njegovega položaja, prikazanega na sl. 11, telesi 60 in 61 zavihteti iz njunega položaja, prikazanega na sl. 11, kjer sta v obdajajočem obrisu valjastega odseka, v razprt položaj, prikazan na sl. 12.

Da bi se omogočilo neovirano zavihtitev teles 60, 61, sta podporni površini 70 in 71 dna odprtine 63 zaokroženi v skladu s polmerom zavihtitve teles 60 in 61.

Na sl. 19 do 30 je prikazana izvedbena oblika veznega okovja, ki je npr. namenjeno spajanju dveh čelno in/ali pod kotom nalegajočih ploskih delov. Vezno okovje obsega skodeličasto ohišje 80 z v splošnem pravokotno prirobnico 81, štrlečo preko kot valjast disk zasnovanega sidrnega dela. Kot valjast disk zasnovan vstavni del skodeličastega ohišja je postavljen v izrezkano plitvo slepo luknjo v pohištvenem delu 82, pri čemer plitva slepa luknja seka ozko čelno stran ploskega pohištvenega dela 82, kot prirobnica zasnovan rob 81 pa nalega na rob plitve luknje. Skodeličasto ohišje je integralno zasnovano, tj. izdelano iz istega kosa materiala, z radialno štrlino 83 v obliki valjastega zatiča, štrlečega v slepo luknjo v pohištveni plošči 85, da se pod kotom spoji s pohištveno ploščo 82. Štrlina 83 v obliki valjastega zatiča je enaka kot podaljšek 10 v obliki valjastega zatiča izvedbenih primerov 1 do 18, tako da le-ta in razpiralna telesa, ki se jih da razpreti s somikom 16 in ponovno umakniti, niso ponovno opisani. Štrlina 83 v obliki valjastega zatiča izvedbe po sl. 19 do 23 se od predhodnih izvedb razlikuje v bistvu zgolj v tem, da je predeljena v svoji osni središčni ravnini, njeni polovici 83 ’ in 83 ” pa sta integralno združeni z ohišnima polovicama 80’ in 80” skodeličastega ohišja 80.

Valjasti vstavni del skodeličastega ohišja je na svoji prednji strani izdelan plosko, kjer je integralno povezan s štrlino 83. V ravnini te sploščitve se nahaja tudi ploski prednji rob prirobnice 81, ki je na način, prikazan na sl. 19 do 23, poravnan s prednjo ozko stranjo pohištvenega dela 82.

Ohišje 80 je zasnovano z v bistvu pravokotnima poglobitvama 86, katerih stranski stenski površini sta zasnovani z vzporednima utoroma 87 in slepima luknjama 88. Medsebojno vzporena stranska robova aktivimega dela 89, ki je integralno povezan z drsnikom 90, potekata v utorih 87. Drsnik 90 je zasnovan s prednjo luknjo 91, v kateri je držan somik 16, ki premika telesi 17 in 18.

Aktivirni del 89 drsnika 90 je v svoji sredini zasnovan s pravokotno odprtino 92, v katero na način, prikazan na sl. 19 do 23, prijemlje spodnja krajša vzvodna roka 94 aktivimega vzvoda 95. Vzvod 95 je zasnovan integralno in obsega tlačno lita stranska ležajna zatiča 96, s katerima je zavihtljivo nameščen v slepih luknjah 88 v ohišnih polovicah 80’ in 80”. Spodnja krajša vzvodna roka 94 v splošnem obsega obliko enakokrakega trikotnika z zaokroženimi vogali 98, pri čemer so koti enakokrakega trikotnika in polmeri ukrivljenosti zaokroženih vogalov izbrani tako, da sta prednja in zadnja stran vzvoda 94 v bistvu vedno v prijemu s prednjim in zadnjim robom 99 in 100 odprtine 92.

Skodeličasto ohišje je na svoji zgornji strani v območju poglobitve 86 zasnovano s plitvo poglobitvijo 101, v katero v blokiranem položaju veznega okovja sega daljša vzvodna roka 102 aktivimega vzvoda 95, tako da je v blokiranem položaju vzvod 95 praktično v isti ravnini kot prirobnica 81.

Ohišni polovici 80’ in 80” sta na način, prikazan na sl. 25, v svoji delilni ravnini zasnovani z veznimi zatiči 104 in ustreznimi luknjami 105, tako da se po vstavitvi aktivimega vzvoda, drsnika 90 z aktivirnim delom, somika 16 in razpiralnih teles ohišni polovici da sestaviti.

Na sl. 19 in 20 je prikazano vezno okovje v deblokiranem položaju, v katerem so deli, ki naj bi se jih blokiralo, predsestavljeni z vtičnim sestavljanjem. Blokiranje se zatem izvede z zavihtitvijo valjše vzvodne roke 102 vzvoda 95 iz deblokime lege, prikazane na sl. 19 in 20, v blokimo lego, prikazano na sl. 22 in 23.

Zadnja izvedba veznega okovja po izumu je opisana s sklicevanjem na sl. 31 do 40. Od izvedbe po sl. 19 do 30 se razlikuje v tem, da sta polovici kot zatič zasnovane valjaste štrline 83 integralno združeni z ohišnima polovicama vstavnega ohišja 110. To vstavno ohišje obsega ohišni polovici 110’ in 110” (ki sta prirejeni za medsebojni prijem), pri čemer je ohišje 110 zasnovano tudi s pravokotno poglobitvijo 86, v katere stranski steni so razporejeni vodilni utor 87 in luknji 88 za uležajenje ležajnega zatiča 96 vzvoda 95. Vstavno ohišje, zasnovano z medsebojno vzporednima zunanjima stranicama, je za radialno drsno gibanje vodeno v primernih vodilih v skodeličastem ohišju 112. Ohišje 112 sestoji ponovno iz dveh ohišnih polovic 112’ in 112”, predeljenih v osni osrednji ravnini, in ki se ju da medsebojno spojiti na način, prikazan na sl. 38.

V stranskih stenah 113 ohišja 112 sta razporejeni v osni smeri potekajoči zarezi 114, ki sta zasnovani kot slepi luknji in v katerih sta uležajena ležajna zatiča 115, pri čemer ta zatiča tvorita izsreden podaljšek ležajnih zatičev 96. Luknji 88 v stranskih stenah ohišja 110 sta izvedeni v obliki skoznjih lukenj, tako da izsredna zatiča 115 prijemljeta v slepi luknji 114 v stranici ohišnih polovic 112’ in 112”.

Pri zavihtitvi daljše vzvodne roke 102 vzvoda 95 iz deblokirane lege, prikazane na sl. 31 in 32, v blokirano lego, prikazano na sl. 33 in 34, za kot γ se zaradi izsrednosti zatičev 115 vstavno ohišje za razdaljo a potegne v ohišje 112, kar ima za posledico, da se zmanjša zev med pohištvenima deloma 82 in 85 na način, prikazan na sl. 31 do 34.

Arturo Salice

PAIEOA LJUBLJANA, ČOP.

Patentni zahtevki

1.

2.

3.

4.

5.

6.

Pritrdilni element za spenjanje delov, obsegajoč kot zatič zasnovan in v bistvu valjast odsek (10), kije zasnovan z radialno odprtino (13), v kateri se lahko preko valjasto obdajajočega obrisa v nasprotnih smereh premikata razpiralni telesi (17, 18), pri čemer sta v tem delu vodeni vpotegljivo, in veznik (27) ali drsnik (90), na katerega prvi konec deluje aktivimi vzvod za premik le-tega in katerega drugi konec je s somikom, vodenim v osnih zarezah (14, 15), pritrjen v valjastem odseku (10), pri čemer somik poteka skozi zarezi (24, 25) v razpiralnih telesih (17, 18) na tak način, da sta slednji z zavihtilnim gibanjem veznika ali vzvoda premakljivi navzven in navznot.

Pritrdilni element po zahtevku 1 za pritrditev ploščnega dela, prednostno v obliki pohištvenega okovja, značilen po tem, da je v bistvu valjast odsek (10) povezan s ploščnim delom, da je vzvod zgibno povezana s ploščnim delom in da je veznik (27) na odmiku od svojega zgibnega uležiščenja (46) zgibno povezan s prvim koncem vzvoda, drugi konec takšnega veznika pa je pritrjen na somik (16), voden v osnih zarezah (14, 15) v valjastem odseku (10).

Pritrdilni element po zahtevku 1 ali 2, značilen po tem, da razpiralna telesa (17 in 18) lahko zavzamejo obliko pravokotnih vodilnih delov (19, 20), ki na svojih prožnih in nazaj potegljivih koncih nosijo lokasto upognjene, ozobljene segmente (21, 22).

Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, značilen po tem, da so segmenti (21, 22) zasnovani s kot žagini zobje zasnovanimi rebri.

Pritrdilni element po zahtevku 4, značilen po tem, da so boki reber, obrnjeni k ploščatemu delu, lahko izdelani poševneje kot nasprotni boki.

Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 1 do 5, značilen po tem, da so vodilni deli (19, 20) lahko zasnovani tako, da njih notranje površine potekajo na vezniku(27), obdanem z njimi, njihove zunanje površine pa potekajo na stranskih stenah odprtine (13).

7. Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 1 do 6, značilen po tem, da so vodilni deli (19, 20) opremljeni s končnimi vodilnimi površinami (29, 30; 31, 32), ki potekajo med vodilnimi površinami, ki ločujejo odprtino (13) in so razporejene pri dnu in vrhu valjastega odseka (10), pri čemer so takšne vodilne površine nagnjene navzgor za vsako razpiralno telo (17, 18) v smeri raztezka.

8. Pritrdilni element po zahtevku 7, značilen po tem, da so končne površine (29, 30; 31, 32) vodilnih delov (19, 20) kot prilagoditev vodilnim površinam (33, 34) odprtine (13) v valjastem odseku (10) izdelane nagnjeno.

9. Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 1 do 8, značilen po tem, da vodilni deli (19, 20) obsegajo križajoče se odseke zarez (24, 25).

10. Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 1 do 9, značilen po tem, da so zareze (60) vodilnih delov (19, 20) po obliki oglate in obsegajo zgornji daljši krak (61), potekajoč pod večjim kotom iz središčne ravnine (A) valjastega odseka (10), in spodnji krajši krak (62), potekajoč pod manjšim kotom iz središčne ravnine (A) v nasprotni smeri.

11. Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 1 do 4, značilen po tem, da so vodilni deli na svojih zgornjih straneh zasnovani s prisloni (65) za sodelovanje z nasprotnimi prisloni (67) vrhnjih sten odprtin (63), tako da se razpiralna telesa s potegom sornika (16) v zarezah (69) razpiralnih teles in zarezah (14, 15) valjastega odseka (10) zavihti čez obdajajoči obris valjastega odseka in potegne vanj.

12. Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 1 do 11, značilen po tem, da sta dva pritrdilna elementa pritrjena na kot prirobnica razširjen rob poglobitve za sidranje šamirja ali pritrdilne plošče roke šamirja.

13. Pritrdilni element po zahtevku 11 ali 12, značilen po tem, da vzvod prednostno obsega ploščo (11), ki v navznot zavihtenem blokimem položaju prekriva kot prirobnica razširjen rob (12) sidrne skodelice (2) šamirja ali krila, namenjenega pritrditvim, pritrdilne plošče.

14. Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 1 in 3 do 11, značilen po tem, da je kot zatič zasnovan valjasti odsek povezan z okovjem, ki se naj bi ga pritrdilo na pohištveni del, in se ga da vstaviti v luknjo, zasnovano s primernim premerom, v pohištvenem delu.

15. Pritrdilni element po zahtevku 14, značilen po tem, da valjasti odsek tvori radialni podaljšek skodeličastega ohišja.

16. Pritrdilni element po zahtevku 14 ali 15, značilen po tem, da je drsnik zasnovan z integralnim aktivimim delom, na katerega deluje aktivimi vzvod.

17. Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 14 do 16, značilen po tem, da je aktivimi del drsnika prednostno radialno premično voden v stranskih utorih stranskih sten poglobitve ohišja, pri čemer z njim povezani drsnik skozi odprtino v obodni steni ohišja prijemlje v kot zatič zasnovan valjast podaljšek.

18. Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 14 do 17, značilen po tem, da je aktivimi vzvod zasnovan kot dvoročni vzvod in s svojo zavihtitveno osjo uležajen v vrtinah stranskih sten poglobitev, pri čemer krajša roka vzvoda prijemlje v odprtino na aktivimem delu, medtem ko daljša roka leži na površini ohišja.

19. Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 14 do 18, značilen po tem, da se da daljšo roko vzvoda zavihteti iz navzgor štrleče sprostilne lege pritrdilnega elementa v blokimo lego, v kateri leži v splošnem v isti ravnini kot prekrivna plošča ohišja.

20. Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 14 do 19, značilen po tem, da je aktivimi del zasnovan s pravokotno odprtino, v katero prijemlje krajša vzvodna roka, obsegajoča v splošnem obliko enakokrakega trikotnika z zaokroženimi vrhovi, katerega vrh leži v območju zavihtitvene osi aktivimega vzvoda.

21. Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 14 do 20, značilen po tem, da so koti in polmer ukrivljenosti vrhov krajše vzvodne roke tako prilagojeni drug drugemu, da pri zavihtitvi vzvoda prednje in zadnje strani v splošnem trikotnega krajšega vzvoda nalegajo na prednje in zadnje robove pravokotne odprtine aktivirnega dela.

22. Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 14 do 21, značilen po tem, da je ohišje deljeno v osni osrednji ravnini, potekajoči skozi valjasti odsek, in obsega dva, drug drugemu simetrična dela.

23. Pritrdilni element po kateremkoli od zahtevkov 14 do 21, značilen po tem, da kot zatič zasnovani valjasti odsek tvori podaljšek vstavnega ohišja, v katerem sta zavihtljivo nameščena drsnik in aktivirni vzvod, da je vstavno ohišje vzdolžno pomično razporejeno v skodeličastem ohišju, in da so nihalne osi aktivirnega vzvoda zavihtljivo razporejene v luknjah v stranskih stenah vstavnega ohišja in zasnovane z izsrednimi podaljšanimi zatiči, ki so zavihtljivo nameščeni v stenah poglobitev v ohišju.

25306PP0.WP-VI/96-Iv

Claims (3)

1. Povzetek

   Izum se nanaša na pritrdilni element za spenjanje delov, obsegajoč kot zatič zasnovan in v bistvu valjast odsek (10), ki je zasnovan z radialno odprtino (13), v kateri se lahko preko
2. 5 valjasto obdajajočega obrisa v nasprotnih smereh premikata razpiralni telesi (17, 18), pri čemer sta v tem delu vodeni vpotegljivo, in veznik (27) ali drsnik (90), na katerega prvi konec deluje aktivimi vzvod za premik le-tega in katerega drugi konec je s somikom, vodenim v osnih zarezah (14, 15), pritrjen v valjastem odseku (10), pri čemer somik poteka skozi zarezi (24, 25) v razpiralnih telesih (17, 18) na tak način, da sta slednji z zavihtilnim
3. 10 gibanjem veznika ali vzvoda premakljivi navzven in navznot.