SI9520121A - Games system for professional card or token table games, in particular "blackjack" - Google Patents

Description

ORDER Michail

Igralna oprema za poklicno izvajanje namiznih iger z igralnimi kartami in žetoni, zlasti igre »Black Jack«

OPIS

Področje tehnike

Izum se nanaša na igralno opremo za poklicno izvajanje igre na srečo »Black Jack« in podobnih iger z uporabo igralnih kart in žetonov.

Sledeče izvajanje se nanaša v glavnem na igro »Black Jack« kot primer.

Običajno obsega igralna naprava za »Black Jack« igralno mizo in delilnik kart v funkciji kartne drče, ki je glede na svojo obliko imenovana tudi kartni čevelj.

»Black Jack« se igra z 1 do 8 iger z vsakokrat po 52 kartami (igralnimi kartami), pri čemer igra igralec proti banki in banko zastopa krupije, ki ga pri igri »Black Jack« imenujemo delilec.

Vsaka igra sestoji iz štirih vrst kart po barvnih znakih ali »barvah« križ, pik, karo in srce, pri čemer ima vsaka barvna vrsta devet številčnih kart in štiri figuralne karte s slikami fanta, dame, kralja in asa. Kot kartno vrednost nosijo številčne karte eno od števil 2 do 10 in figuralne karte eno od črk J (fant), Q (dama), K (kralj) in A (as). Ime karte sestoji skupaj iz barve in kartne vrednosti (npr. karina dama). Pri igri »Black Jack« je lahko vrednost asa 1 ali 11, vrednost figur (fanta, dame, kralja) 10, igralna vrednost preostalih kart pa je enaka njhovi kartni vrednosti; barvne oznake(barve) ne igrajo nikakršne vloge.

Igralne karte so pred začetkom igre skrbno premešane, prednostno s pomočjo uporabe naprave za mešanje kart in so vložene v kartno drčo, tako da gledajo nevtralne strani kart naprej, torej v smeri odprtine za delitev kart.

Igralna miza za igro »Black Jack« je prevlečena s prtom (igralnim prtom), ki je v bistvu razdeljen v polkrožno, drugo ob drugem razmeščena pravokotna ali okrogla stavna polja ali (bokse oziroma predele) za vlaganje stav s pomočjo žetonov, pri čemer se nahaja (levo) ob vsakem predelu njemu prirejena varnostna linija, en del igralne mize pa je predviden za odlaganje kart vsakega igralca in delilca.

Osnove igre »Black Jack« so sledeče.

Sodeluje lahko toliko igralcev (oziroma igralnih družb), kolikor je igralnih polj oziroma predelov,(praviloma sedem predelov).

Cilj igralcev je doseči višjo številčno vrednost, kot jo doseže banka, pri čemer najvišja številčna vrednost, ki je niti igralec niti banka ne sme prekoračiti, znaša 21. Igralec oziroma banka imata »Black Jack« in sta zmagala, če sta pri dveh prejetih kartah dosegla vrednost 21. Sicer doseže igro tisti, ki seje najbolj približal vrednosti 21 Pri isti številčni vrednosti igralec niti ne zgubi, niti ne dobi in lahko svojo stavo potegne nazaj ali pa jo pusti za naslednjo igro oziroma jo spremeni.

Po mednarodno potrjenem poteku igre sledijo stave in delitev kart na sledeč način.

Vsak igralec postavi najprej svojo stavo, ki je v slučaju več žetonov stebrasto oblikovana tako, daje postavljen eden vrh drugega, da žetoni z višjo vrednostjo ležijo spodaj in tisti z nižjo vrednostjo nad njimi. Nato deli delilec v smeri gibanja urinega kazalca karte na način, da dobi najprej vsak igralec in nato delilec po eno odprto karto, nato pa vsak igralec in delilec drugo karto, ki je odprta za igralce, medtem ko je za delilca pokrita. Če nima noben igralec »Black Jacka«, lahko zahteva od delilca nadaljnje karte, ki so odkrite.

Potem ko so karte za igralce razdeljene, odkrije svojo drugo karto delilec. Če doseže s tem točk ali več, ne sme vzeti nobene karte več, če pa ima manj kot 17 točk mora vzeti nove karte, dokler ne doseže številčne vrednosti 17 ali več.

Sicer veljajo pod določenimi izjemami sledeče igralne variante: »polje« ali »roka«, »podvojitev«, »razcepitev na dve igri« in »varovanje«.

Pri »polju« vlaga več igralcev (ali družb igralcev) svoje stave v eno in isto polje.

Pri »podvojitvi« lahko igralec podvoji svoj vložek po začetku igre, pri čimer mora namestiti podvojitveni vložek poleg začetnega vložka v svoje polje.

Pri »razcepitvi« deli igralec svoji obe prvi karti in nadaljuje igro v dveh igrah (rokah) z dvema vrstama kart, kar istočasno zahteva podvojitev začetne stave.

Pri »varovanju« -kot varovanje proti »Blacku Jacku« banke- deli igralec svojo stavo s tem, da polovico svoje stave položi na varovalno črto.

Igralec dobi pri »Black Jacku« svojo eno in polkratno, sicer enkratno stavo, pri »varovanju« dobi pri »Black Jacku« banke dvakratno svojo stavo; če banka nima »Black Jacka«, zgubi igralec varovanje pri banki in nadaljuje igro s polovico stave.

Zmeraj so karte igralcev postavljene delno prekrito tako, da je skupna kartna vrednost odprto postavljenih kart še zmeraj razvidna; karte banke pa so postavljene, ne da bi se prekrivale.

Kot žetoni služijo diskasto oblikovane markice iz umetne snovi, katerih igralna vrednost je na eni strani označena (npr. 10, 20, 50, 100, 500) in na drugi strani z igralnim vrednostim prirejenimi barvami (npr. modra, rdeča, zelena, oranžna, vijoličasta).

Izum temelji na sledečem problemu.

V poslovanju igralnic obstaja pomanjkanje tehničnega nadzora pri t i. namiznih igrah (živih igrah); to zadeva še posebej igre s kartami »Black Jack«, ki jih lahko igramo na različne načine. Celo pri velikem številu osebja z dodatnimi opazovalci se pojavljajo kljub optičnim opazovalnim sistemom znatne varnostne praznine, ki lahko vodijo za igralno banko ali upravo igralnice do zmanjšanja igralnih prihodkov. Po drugi strani ima vodja igre (krupije ali delilec) nadvse odgovorno nalogo in potrebuje visoko zbranost za strogo urejen potek igre, korektno izplačevanje dobitkov igralcem in ima na koncu svojega delovnega dne obračun proti banki, pri čemer se mu lahko pri vseh the dolžnostih pripetijo napake.

Zato je torej potrebno najti rešitev, ki naj bo omogočala varen in zanesljiv nadzor nad dogajanjem igre brez človeškega prispevka, ki prepozna morebitne napake ali napačne, enako kot nepravilne odločitve delilca in jih enostavno popravlja. Pri neskladju med igralci in vodjem igre, oziroma med vodjem igre in upravo igralnice, naj bi bilo možno obnoviti vsako igro na zanesljiv način; rešitev, ki onemogoča vodji igre na nepravilen način uplivati na igro zlasti v korist določenih igralcev pri izračunu dobitka ali izpačevanju dobitkov; rešitev, ki ustvarja lažjo službo delilcu, rešitev, ki razen drugih prednosti poenostavlja postopek obračunavanja med delilcem in upravo igralnice na pravilen in nenaporen način. Razen opisanega je namen izuma doseči dobre informacije o kakovosti delilčevega dela in posameznih značilnostih igralcev.

Za dosego orisanega koncepta rešitve opisanih problemov je predmet izuma zagotovitev popolnoma samodejnega sistema nadzora, kontroliranja in registriranja zlasti za igro »Black Jack«; da potek igre od prevzema karte na kartni drči do potrditve dobitkov igralcev nadzira, označuje, shrani in omogoča ovrednotiti ter prikazati, doblj ene podatke glede na najbolj različna stališča, ki izhajajo iz igre, oziroma od uprave igralnice,

To zahteva med drugim sledeče.

Potek igre naj se da beležiti v celoti v vseh igralnih fazah samodejno in s pomočjo računalnika in elektronskega programa za obdelavo podatkov, shraniti in prikazovati na prikazovalno napravo, prednostno na zaslon, ki ga lahko vidi delilec.

Kartna drča naj ima napravo za avtomatsko prepoznavanje in zapisovanje kartne vrednosti pokrite in iz kartne drče izvečene igralne karte.

Igralna miza naj ima napravo za avtomatsko prepoznavanje igralnih in prostih predelov, pri čemer mora prepoznati večkratne stave v enem predelu, enako mora biti prepoznavna stava ali nestava na varovalnih linijah; nadalje mora imeti igralna miza napravo za avtomatsko prepoznavanje števila razdeljenih kart posameznemu igralcu in delilcu.

Vrednosti postavljenih žetonov morajo biti prepoznane, obdelane in shranjene.

Program za elektronsko obdelavo podatkov mora nadalje obdelati zlasti vrednosti ene ali več stav v vsakem predelu in varovalnih linijah, nadalje kontrolirati zaporedje izdajanja kart, nadzorovati razdelitev igralnih kart vsakemu igralcu oziroma delilcu posebej in posredovati skupno vrednost točk vseh kart posameznega igralca in delilca, skupno vrednost točk igralcev in delilca ter primerjati in izračunati dobitek igralcev.

Skupni bistveni igralni podatki morajo biti nato s pomočjo računalniškega programa za obdelavo podatkov prikazani na prikazovalni napravi istočasno s potekom igre ali po kasnejšem priklicu shranjenih podatkov, oziroma izračunanih rezultatov, oziroma jih pustimo prikazati, pri čemer naj ne bi bilo omejitev za možne variacije računalniškega programa za obdelavo podatkov.

Ta celovita naloga je rešena izhajajoč iz igralne naprave po uvodnem delu prvega patentnega zahtevka in z ozirom na začilnostni del prvega patentnega zahtevka, pri čemer so v odvisnih zahtevkih 2 do 14 podane posebne izboljšave in nadaljnje izvedbe izuma.

Stanje tehnike

Naj bo omenjeno, da po stanju tehnike ni znana rešitev za tako postavljeno kompleksno nalogo,

Sicer poznamo po DE 38 07 127 Al napravo za registriranje vrednosti igralnih kart, vendar ta naprava ne predstavlja kartne drče za izdajo pokritih igralnih kart, ampak napravo za določanje skupne številčne vrednosti tistih igralnih kart, ki jih ima posamezen igralec pri igri kot npr. skat, remi, bridge, poker, v rokah na koncu posamezne igre. Naprava služi za hitro seštevanje in shranjevanje igralnih rezultatov, ki se prednostno prikazujejo na zaslonu naprave. Igralne karte so za prepoznavanje svoje igralne vrednosti prednostno pripravljene s strojno razpoznavno črtno kodo in so vstavljene v napravo kot sveženj, tečejo skoznjo in jo zapuščajo posamično ena za drugo.

Po drugi strani so po ameriškem patentnem spisu US 5 078 405 A poznane igralne mize za igralniške igre kot »Black Jack« in poker, ki omogočajo dodatno igro za Jackpot. Poleg tega ima sicer običajna igralna miza napravo za sprejem kovancev, števec, ki registrira vsak vstavljeni kovanec in v Jackpotu razpoložljivo količino kovancev in procesor za preračunavanje iztresa dobitka. Vsak igralec ima možnost poleg glavne igre, npr. »Black Jack« ali poker, igrati tudi dodatno igro in vreči posamezen kovanec z določeno vrednostjo, (npr. 1 dolar) v vstavno režo, ki je prirejena njegovemu igralnemu mestu. Glede na rezultat vsakokratne igre in igralnih pravil za dodatno igro dobi igralec pri dodatni igri nič, del Jackpota ali ves Jackpot. Ta naprava za dodatno igro ni v ničemer povezana s potekom glavne igre in zlasti ni prirejena za to, niti za to, da bi nadzorovala, kontrolirala ali omogočala prikaz igralnega poteka glavne igre.

Izum bo v nadaljevanju pojasnjen načelno in prav tako s primerom na osnovi principielnih slik, npr. igre »Black Jack«.

Kratek opis slik

Slike kažejo:

Sl. 1 kartno drčo po izumu v navpičnem stranskem prerezu;

Sl. 2 vodoravni prečni prerez od zgoraj kartne drče s sl. 1

Sl. 3 čelni pogled kartne drče s sl. 1

Sl. 4 tloris bistvenega dela igralne ploskve igralne mize za »Black Jack« po izumu z nevidno, pod igralnim prtom nameščeno napravo za samodejno prepoznavanje po eni strani stav v predelih in na varovalnih linijah z žetoni, in po drugi strani lokacije razmeščenih in postavljenih igralnih kart.

Oblike izvajanja izuma

Nadaljnja pojasnila se nanašajo na kartno drčo po izumu.

Na sl. 1 do 3 prikazane izvedbene oblike kartne drče 1 ustrezajo po svojem obrisu in glede na zgornji del v bistvu običajnemu tipu. Po izumu je v kartni drči 1 predvidena naprava za samodejno prepoznavanje kartne vrednosti iz kartnega delilnika 2 zakrito izvlečnih igralnih kart 3', (naprava za prepoznavanje kartne vrednosti). Ta naprava za prepoznavanje kartne vrednosti obsega v bistvu sledeče funkcionalne dele: televizijsko kamero oziroma CCDslikovni pretvornik 4 (charge-coupled device); vir 5 impulzne svetlobe (bliskavica) za osvetlitev tistega dela izvlečene karte 3', ki vsebuje tisk 31 kartne vrednosti; optično pravokotno odklonsko prizmo 6 za osvetlitev tiska 31 kartne vrednosti in za vodenje slike, ki jo odseva osvetljeni tisk 31 kartne vrednosti po optičnem vodniku v CCD-slikovni pretvornik 4; in dve optoelektrični gibalno oziroma pozicionirni tipali ali senzoija 7 , 8 za posredovanje gibanja izvlečene karte 3' in za krmiljenje izvora 5 impulzne svetlobe.

Igralne karte 3, od katerih je kot primer prikazana karina dama na sl. 4, ustrezajo po formatu kart in po ilustracijah mednarodnemu standardu, po katerem ima vsaka karta 3 visoki format 88 x 62 mm in okoli osrednjega ilustriranega dela do kartnega roba obsegajoč bel okvir.

Levi vzdolžni pas tega okvira nosi tik pod zgornjim robom karte tisk 31 kartne vrednosti, (npr. črko Q) in -ločeno z brezbarvnim poljem- pod njim barvno oznako 32 (npr. simbol karo). To, iz barvnega znaka 32 in tiska 31 kartne vrednosti sestoječe kartno ime se ponavlja na kartni diagonali zrcalno, spodaj na levem vzdolžnem pasu belega okvira I sicer obrnjeno na glavo. Kartno ime je izvedeno za barvne oznake križa in pika v črni, za barvne oznake srca in kara v rdeči barvi; višina tiska 31 kartne vrednosti pa znaša do 15 mm.

Igralne karte 3 so v kartni drči tako nameščene, da stojijo z enim svojih prečnih robov 33 na naprej nagnjeni podlagi ali poševnini 9 in so istočasno nagnjene nazaj glede na poševnino 9 ter so z ilustrirano stranjo obrnjene navzdol. Nagib kart 3 glede na poševnino je določen s pomočjo trapezno oblikovanega drsnega klina 10, ki istočasno pritiska na sveženj kart 3 proti delilniku 2. Za boljši pregled sta na sl. 2 prikazani samo dve igralni karti 3, 3', od katerih se karta 3' nahaja v položaju, ko jo delilec izvleče.

Poševnina 9 se razprostira preko delilnika 2 naprej in vsebuje v področju razdelitve kart, vendar še zmeraj znotraj kartne drče 1, okno 11, ki je izpolnjeno z optično ploskvijo pravokotne odklonske prizme 6 in leži v smeri gibanja (na poti) tiska 31 kartne vrednsoti. Zato mora prizma 6 v osnovi ležati na levem ali desnem robu drsne poti izvlečene karte 3'.

Prizma 6 je v bistvu nameščena na tak način, da njenemu pravokotnemu kotu nasprotiležna ploskev 12, ki je v nadaljevanju imenovana kot zrcalna ploskev, kaže v nasprotno smer od CCD-slikovnega pretvornika 4. Ploskev 13, ki tvori okno 11 prizme 6, imenujemo okenska ravnina, in ploskev 14 prizme 6, ki gleda proti CCD-slikovnemu pretvorniku 4, imenujemo izhodna ravnina.

Izvor 5 impulzne svetlobe se nahaja natančno pod zrcalno ravnino 12 v bližini tistega konca odklonske prizme 6, ki tvori kot (45°) z okensko ravnino 13. Svetloba izvora 5 impulzne svetlobe pada skozi zrcalno ravnino 12 in okensko ravnino 13 na ilustrirano stran karte 3', se odbije od osvetljene karte 3' skozi okensko ravnino 13 na zrcalno ravnino 12 in se od tam zrcali skozi izhodno ravnino 14 v smeri CCD-slikovnega pretvornika 4, pri čemer je preko okna 11 položeni del karte 3' odslikan v slikovnem pretvorniku 4 s pomočjo zbiralne leče 15. Na svetlobni poti 16 pred lečo 15 nameščeni filter 17 rdeče svetlobe (> 600 nm) služi za to, daje možno registrirati rdeče tiske 31 kartne vrednosti. Zaradi opto geometrične namestitve svetlobnega izvora 5 proti prizmi ne more svetlobni vir 5 neposredno sijati v slikovni pretvornik 4.

Namesto odklonske prizme 6 za vodenje slike, ki odseva od osvetljenga tiska 31 kartne vrednosti preko optične poti v CCD-slikovni pretvornik 4, je lahko uporabljeno nepresevno ravno ogledalo (neprikazano), ki prevzame položaj zrcalne ravnine 12 prizme 6. V tem primeru izvor 5 impulzne svetlobe namesto za zrcalno ravnino 12 potem leži pred zrcalno ravnino 12 (ogledala) in tako, da svetlobni izvor 5 ne sega neposredno niti v slikovni pretvornik 4, niti na zrcalo.

Nameravana odslikava na izvlečni karti 3' tiska 31 kartne vrednosti v slikovnem pretvorniku 4 zaheva, da izvor 5 impulzne svetlobe posveti natančno v časovnem trenutku, v katerem se nahaja (navzdol usmerjeni) tisk 31 kartne vrednosti nad oknom 11.

Igralne karte imajo dvoje tiskov 31 kartne vrednosti in izmerjen je tisti od obeh tiskov 31, ki se -z oziorma na na delilnik 2 kart- nahaja na desni strani vdožno potekajočega belega roba karte 3'. Temu ustrezno, kot kaže sl. 4, je nameščena prizma 6. Pri izvleku ene karte 3' se pomaknejo sledeče značilnosti karte 3' preko okna 11: sprednji rob 33 karte 3', nepotiskani dolgi del belega trakastega polja, barvni znak 32, ozek, med barvnima znakoma 32 in tiskom 31 kartne vrednosti nahajajoči se prečni beli pas, tisk 31 kartne vrednosti in zadnji rob karte 3'.

Navedena razmestitev tipal mora nato zaznati dejstvo, daje karta 3' izvlečena, spoznati in prižgati impulzno svetlobo 5 v trenutku, v katerem se tisk 31 kartne vrednosti kar se da natančno nahaja nad oknom 11.

Zato sta podani dve sledeči principielni rešitvi, od katerih se ena sestoji samo iz enega tipala, in druga, kot kaže sl. 2 uporablja dve tipali 7, 8.

v

Ce je predvideno samo eno tipalo, je uporabljen sprednji ali zadnji rob karte kot referenčna vrednost, pri čemer je tipalo nameščeno v kartni drči 1 na poljubnem stranskem mestu in smeri gibanja karte 3' gledano, v določenem navpičnem razmiku od okna 11 tako, da zapusti zadnji rob karte tipalo takrat, ko se tisk 31 kartne vrednosti nahaja natančno nad oknom 11. Navedeno tipalo je lahko tlačno ali svetlobno. Na tipalo delujoči čelni rob karte vklopi merilno napravo v delovanje, tipalo zapuščajoči zadnji rob karte aktivira delovanje vira 5 impulzne svetlobe, nakar se delilna naprava ponovno izklopi.

Po ureditvi, ki je prikazana na sl. 2, uporabljamo dve optoelektronski tipali 7, 8. V kartni drči 1 globlje stoječe tipalo 7 služi kot sporočilec gibanja za izvlečeno karto 3' in vključi merilno napravo v pogon. Vendar ni treba, da je tipalo 7 postavljeno tako blizu okna 11, kot je prikazano na sl. 2. Tipalo 8, ki leži na poti gibanja tiska 31 kartne vrednosti in za oknom 11, bo prepoznalo, kdaj je tisk 31 kartne vrednosti natančno nad oknom 11 in bo vključilo svetlobni vir 5.

V skladu z izvedbenim primerom, ki je prikazan na sl. 2, je tipalo 8 postavljeno zraven okna 11 in na ta način registrira bližnji beli prostor med barvno oznako 32 in tiskom 31 kartne vrednosti. Tipalo 8 je lahko tudi postavljeno na določeni razdalji od okna 11 z namenom, da zazna prihajajoči simbol 32 barvne vrednosti in ga uporablja kot referenčno oznako za prižig luči 5.

Primerjajoč tehniko uporabe samo enega tipala, je prednost tehnike z dvema tipaloma 7, 8, da je tipalo 8, ki je odgovorno za določanje natančne lege tiska 31 nad oknom 11, v celoti pokrito s karto 3' in ga tako ne bo motila zunanja svetloba, kar bi se lahko pripetilo na zadnjem robu karte, ko uporabljamo samo eno tipalo, če tipalo ni tlačno, ampak svetlobna zaslonka.

Tipalo 8 vključi vir 5 impulzne svetlobe brez pomembne zakasnitve, kot je bilo opisano zgoraj, tisk 31 kartne vrednosti ali najmanj njegov značilni del je projiciran na CCDslikovni pretvornik 4 in so sprejeti signali registrirani kot kartna vrednost izvlečene karte 3'.

Tehnične in še zlasti elektronske ukrepe in krmilne programe, ki so potrebni za ustvarjanje gornjih postopkov, strokovnjaki poznajo in ne zahtevajo posebne razlage.

Vsekakor je potrebno omeniti, da se mora naprava za prepoznavanje kartne vrednosti najprej naučiti po eni strani prepoznavati kartno vrednost in po drugi strani vrednotiti kartne vrednosti z ozirom na pravila igre. Razen tega so v predhodni fazi programiranja kartne vednosti (številke 2 do 10 in črke A, J, Q, K) projicirane v slikovni pretvornik 4 in so nato signali, ki jih je sprejel slikovni pretvornik 4, kodirani z ozirom na kartno vrednost. CCD-slikovni pretvornik 4, ki deluje kot numerična kamera, in signali ter podatkovni procesni sistem, kije z njim povezan, bo tudi sposoben identificirati (celotno sliko) tiska 31 v takih situacijah, ko je karta 3' izvlečena in ni tisk 31 kartne vrednosti natančno nad oknom 11, ko se zasveti svetlobni vir 5 impulzne svetlobe, tako daje samo del tiska 31 kartne vrednosti projiciran v slikovni pretvornik 4. To izhaja iz dejstva, da se zgornja ali spodnja polovica vsakega tiska 31 številke ali črke razlikuje od vsakega drugega dela oziroma druge slike številke ali črke.

Pri igralni praksi hitrost, s katero je karta 3' izvlečena iz delilnika 1, ne presega hitrosti 1 m/s. Zato, izhajajoč iz hitrosti pomika karte 1 m/s in dolžine okna 15 mm, porabimo 15 ms za vsako slikovno točko tiska 31 kartne vrednosti, ki potuje preko okna 11. Z odzivnim časom približno 0,1 ms od trenutka registracije referenčne oznake karte 3' inducirajoč svetlobno bliskavico, dokler svetlobni vir 5 impulzne svetlobe ne zasveti, bo tisk 31 kartne vrednosti v celoti ali skoraj v celoti na oknu 11 in ga bo CCD-slikovni pretvornik 4 sprejel v celoti ali skoraj v celoti; s trajanjem svetlobnega bliska okoli 10 ms bo zaznana navidezno mirujoča slika tiska 31 kartne vrednosti, s čimer ne bo ustvaijena zamaknjena slika tiska 31 kartne vrednosti na tarči slikovnega pretvornika 4.

Ko osvetlimo tisk 31 kartne vrednosti karte 3' s ksenonsko žarnico na razdalji okoli 20 mm (t.j. z okoliškim območjem odklonske prizme 6, kot je bilo že zgoraj opisano), uporabljajoč 500 V ksenonsko žarnico, ki ima moč 0,01 W in trajanje svetlobnega bliska 10 ms, in z ozirom na zmanjšanje učinka barvnega filtra 17, je ustvarjen odličen in zanesljiv zapis tiska 31 kartne vrednosti, tudi če je hitrost, s katero je izvlečena karta, višja od 1 m/s.

Nadaljnja pojasnila se nanašajo na igralno mizo po izumu.

V skladu s sistemom za mizo za igro »Black Jack«, kot je prikazana na sl. 4, so uporabljena tipala, ki so nameščena pod namiznim prtom 51. Ta tipala lahko temeljijo na različnih mehaničnih ali fizikalnih principih, npr. tlačno občutljiva tipala (piezo senzoiji, tlačno vzmetna tipala) ali -kjer imajo žetoni ali karte podobne materialne lastnosti- na elektromagnetnih ali drugih tehničnih principih.

Po izumu so prednostno uporabljeni svetlobno občutljivi detektorji, zlasti fotodiode 52 v obliki slikonskih diod, ki so občutljive na infrardečo svetlobo. Prednost je v tem, da lahko te fotodiode zaznavajo dobro žetone 41 in igralne karte 3, ki se nahajajo na mizi.

Da ne bi motili običajnega zunanjega izgleda igralne površine, morajo biti fotodiode 52 postavljene pod namiznim prtom 51, pri čemer mora imeti namizni prt (podlaga) 51 določeno svetlobno prevodnost, zlasti za bližnjo infrardečo svetlobo (IR svetlobo), ki prihaja od umetne osvetlitve igralnice. V zvezi s tem naj namizni prt 51 prepušča infrardečo svetlobo (IR svetlobo) območja z namenom, da pade okoli 30 % svetlobne energije na namizni prt. Če običajni material, iz katerega je izdelan namizni prt 51, ne prepušča toliko svetlobe, je potrebno za potrebe izuma izbrati material, ki prepušča zadosti svetlobe.

Princip detekcije je sledeč. Vsa območja namiznega prta 51, na katerem so nameščeni žetoni oziroma igralne karte v skladu z igralnimi pravili, bodo glede na vrsto igre pokrivali določene predele ali določene vrste svetlobnih detektoijev na tak način, da bo vsak predmet, ki je postavljen na miznem prtu 51 (žetoni, igralne karte), pokrival zaradi varnostnih razlogov najmanj dva in prednostno tri ali štiri fotodiode 52, in tako povzročil, da bodo te fotodiode 52 prenehale sprejemati svetlobo, da bodo delovale v smislu delovanja sistema.

Kot je po sl. 4 geometrijska razporeditev fotodiod 52, nameščena pod vsakim pravokotnim predelom 53, medtem ko so za druga področja igralne površine namiznega prta 51 postavljene fotodiode v vrstah tako pod varovalnimi linijami 54, pod odložnimi polji 55 za karte igralcev in pod odložnim poljem 56 za karte delilca.

Po izvedbenem primeru, ki je prikazan na sl. 4, je sedem vrst fotodiod 52, od katerih je po pet diod postavljenih za predele 53 na tak način, da sta dve zunanji vrsti pozicionirani zunaj predelnih oznak 53, ki so natiskane na namiznem prtu 51.

Vrsta štirih fotodiod 52 je pozicionirana pod vsako varnostno linijo 54; vendar pa je lahko tudi več diod 52 ali dvojna vrsta diod tukaj pozicionirana.

V primeru, ki je prikazan na sl. 4, v skladu z normalnimi merami mize za »Black Jack« in predele 53 in varnostne linije 54 so fotodiode postavljene pod vsak predel 19 mm narazen, medtem ko znaša razdalja 15 mm med vsako vrsto diod tako, da pokriva igralni žeton z npr. premerom 40 mm v najbolj neprimernem položaju stri diode, v najprimernejšem stanju pa pet diod. Čeprav je zatemnitveni učinek nepopoln za tiste diode, ki bi bile pokrite samo z robom žetona zaradi razpršene svetlobe, ki pada preko roba žetona, bosta najmanj dve diodi pokriti vseeno optimalno. Sicer pa lahko predpostavimo, da celo tudi pri optimalno zasenčenih fotodiodah pade nanje še zmeraj 10% svetlobne energije, ki je prodrla skozi mizni prt 51 s čimer mora biti občutljivost fotodiod 52 nastavljena na samo ta dosegljivi svetlobno-temni učinek.

Z ozirom na prekrivno lego igralnih kart, kot so prikazane na predelu 53.7, naj bo razdalja med fotodiodami 52 manjša, npr. 7 mm, medtem ko bi za registracijo kart delilca, ki niso prekrite, ampak so postavljene ena ob drugi, zadostovala razdalja med fotodiodami 25 mm, ker bo vsaka karta pokrila najmanj dve fotodiodi.

Za predele 53 so prikazane različne lege postavitve žetonov 41 pri »predelu«, »podvojitvi«, »razcepitvi« in »varovanju«.

Zgornje razlage za pokrivanje fotodiod 52 z žetoni 41 so v osnovi enake za igralne karte 3, ki so bile odložene.

Kot rezultat so signali, ki pridejo od fotodiod 52, obdelani skupinsko ali posamično na tak način, da lahko elektronska stikalna logika prepozna množico naloženih žetonov 41 v predelu 53 in število kart, ki so nameščene pred vsakim igralcem, vključujoč to, kje je druga vrsta kart (»razcepitev«); logika mora tudi obdelati premike ali ureditve žetonov ali kart z oziroma na variacije »podvojitev«, »razcepitev« in »varovanje«.

Povedani opis tehničnih principov bo omogočil strokovnjakom, kot so tehnični načrtovalci, elektronski inženirji in računalniški programerji zasnovati igralno mizo po izumu, vključujoč samodejni nadzorni sistem za prireditev občutljivosti fotodiod za spremembe svetlobe v igralnem prostoru, npr. če so ali niso vključene svetilke.

Nadalje se lahko strokovnjaki, ki so vključeni v postavitev sistema, na osnovi ekonomske ocene in v odvisnosti od želene funkcionalne zanesljivosti sistema, odvrnejo od gornjih vrednosti za prireditev fotodiod 52 različnih igralnih območij (predelov, varnostnih linij, polj kart).

Za dopolnitev naprave igralne mize v smislu igralne opreme, ki deluje samodejno kot je le možno, je predviden stikalni ključ (neprikazan), ki ga vklopi delilec, potem, ko so bile stave vložene in so predvidena signalna stikala 57 ali podobno za igralce, ki jih lahko uporabljajo za naznanjaje, da ne želijo več sprejeti kart.

Sledeča pojasnila se nanašajo na principe in naprave za določanje vrednosti igralnih žetonov, ki so postavljeni kot stava, in za določanje skupne vrednosti stav, pri čemer so žetoni postavljeni v stolpcih, (detektor stav).

Pri mizah »Black Jack« so običajno uporabljeni t.i. »ameriški žetoni«; ki se ločijo v tem, da se njihove različne vrednosti določajo z različnimi barvami. Z ozirom na maksimalni vložek pri mizi (meja stav na igro) se uporabljajo samo tri ali štiri nominalane vrednosti in barve žetonov pri mizi. Stave se samodejno registrirajo z ročno napravo, ki jo upravlja delilec in deluje kot televizijska kamera ali skener. Kamera ali skener registrirata posasmično žeton ali stolpec žetonov, ki ga postavi vsak igralec. Slika, ki jo sprejme kamera ali skener, je analizirana glede vrednosti, zaznavajoč barvo žetona in število žetonov vsake barve. Celotna vrednost preverjenega stolpca je potem prenesena na enoto za elektronsko obdelavo podatkov. Če imajo žetoni grafične simbole in oznake ob robu, ki lahko prav tako predstavljajo vrednost žetona, je skeniranje stolpca celo enostavnejše.

Nadalje so lahko uporabljeni t.i. pametni žetoni. Ti pametni žetoni, ki so znani kot »izredno vami žetoni«, imajo integrirane elektronske komponente, ki delujejo brez baterije in učinkujejo kot pretvorniki za radijski frekvenčni identifikacijski sistem (RFID sistem), pri čemer lahko pretvornik sodeluje z oddajno in sprejemno napravo (npr. nameščeno pod mizo) in oddaja poseben svojstven signal glede na svojo vrednost.

RFID sistem je sledeč: obstaja sistem brezkontaktnega indukcijskega oddajanja podatkov, ki proizvaja dvosmerni signal, ki potuje med oddajnikom in sprejemnikom (O/S postajo) in en ali več brezbaterijskih pretvornikov.

Komunikacija med oddajno/sprejemno postajo je dosežena s pomočjo induktivnih anten.

Od O/S postaje do pretvornika se prenašajo podatki in energija, medtem ko se od pretvornika do oddajne/sprejemne postaje prenašajo samo podatki.

Pretvornik ima antenski tokokrog ali mrežo, ki je oblikovana z enim ali več navitji za brezžični prenos induktivnega signala. Tuljava je povezana na signalni čip, ki vsebuje vse potrebne pripomočke za sprejemanje, popravljanje in prenašanje signala od in do oddajno/sprejemne postaje. Nadalje vsebuje čip skladišče podatkov ali spomin.

Oddajno/sprejemna postaja, ki vsebuje oscilator, ki je zmožen ustvariti visokofrekvenčni signal za simultano prenašanje energije, uro in informacijo do pretvornika. Postaja tudi vključuje demodulator in modulator, kontrolno enoto in vmesnik.

Pri uporabi sistema RFID pri čipih igralnice s pretvornikom (v nadaljevanju pretvorniški žetoni) vsebuje O/S postaja eletronsko bralno pisalno enoto in je priključena z več induktivnimi tuljavami za prenos signala do in od pretvomiškega žetona, pri čemer je vsakemu predelu (vključujoč njegovo varovalno linijo) igralne mize načrtovana induktivna antena (loop antena) za komunikacijo oddajne/sprejemno postaje z pretvorniškim žetonom, ki je položen na predelu.

Igralna vrednost žetona je shranjena v spominu čipa pretvornika.

Bralno pisalna enota podpira poseben antikolizicijski algoritem, ki dovoljuje delovati in prepoznati različne pretvorniške žetone istočasno znotraj antenskega polja bralno pisalne enote.

Vsi pretvorniški žetoni znotraj antenskega polja ležijo vzporedno z mizo in ne smejo biti postavljeni eden vrh drugega. Bralno pisalna enota izbere in prepozna elektronsko enoto, ki je nameščena v žetonu. Shranjen podatek je lahko prenešen preko vmesnika bralno pisalne enote do priključenega gostitelj skega računalnika.

Če stavni detektor, delujoč v skaldu z eno od metod, ki so bile zgoraj opisane, ni dosegljiv, potem lahko delilec, kot včasih, določi stavo in vnese informacijo v računalnik in sistem za vrednotenje s pomočjo ročne naprave z vnašanje podatkov.

Nadaljnja pojasnila se nanašajo na popolno igralno napravo po izumu.

Podatki, ki so registrirani za vsako funkcionalno tehnično enoto, med drugim naprava za prepoznavanje kart kartnega delilnika 1, igralni čip in naprava za registriranje igralnih kart igralne mize in igralni detektor stav (kamera ali skener, RFID sistem), ali ročna naprava za vnašanje podatkov oziroma vrednosti igralnih stav -so preneseni kot izhodni signal do osrednjega računalnika neposredno ali posredno. Ta prenos izhodnega signala je lahko izveden po kabelski povezavi ali brezžično, npr. s podatkovno radijsko postajo. Torej predstavlja ureditev 18, prikazana na sl. 1, kabelsko povezavo ali pretvornik za prenos signalov, ki prihajajo iz CCD-slikovnega pretvornika 4.

Osrednji računalnik ima nalogo ovrednotiti vse registrirane podatke v skladu s programom za obdelavo podatkov, jih pokazati delilcu, če želi, na zaslonu ali kako drugače in splošno shraniti podatke za nadaljnjo uporabo. V vsakem primeru mora biti preprečeno pri igri »Black Jack«, da bo delilec seznanjen z vrednostjo njegove druge karte, (ki je obrnjena navzdol), dokler ta karta ni obrnjena navzgor po regularni poti igre; to pa zato, da preprečimo odpiranje novega vira delilcu za možnost nepravilnega delovanja v prid določenemu igralcu.

Dobljeni igralni podatek je lahko nadalje uporabljen za audio ali video signale, npr. ko delilec naredi napako, ali pa karte niso bile razdeljene v pravilnem zaporedju ali če potrebuje delilnik kart dopolnitev z drugimi igralnimi kartami. Nadalje je lahko shranjeni podatek uporabljen za presojo delilčeve ali igralčeve sposobnosti, za oceno dnevnih iger, za statistične namene, za povezavo nekaterih ali vseh igralnih miz ene ali več igralnic ali pri drugih igrah kot igri »Black Jack« za skupne Jackpot sisteme ene ali več igralnih miz.

Kakorkoli, igralna naprava po izumu ni primerna za preverjanje in samodejno prikazovanje dobitkov v skladu z igralnimi pravili, za pravilno izplačevanje, ki ga izvaja delilec. Toda, z ozirom na stanje rezultatov pri mizi (dobitek ali izguba) med delilcem in igralnico, ki je lahko določen s programom za elektronsko obdelavo podatkov, sedaj nima posebne vrednosti.

Seznam sklicevalnih oznak kartna drča (kartni čevelj) delilnik kart igralna karta

3' izvlečena karta

CCD-slikovni pretvornik vir svetlobnega impulza odklonska prizma tipalo (kartna drča) tipalo (kartna drča) poševnina ali podpora drsni klin okno zrcalna ravnina (prizme) okenska ravnina (prizme) izhodna ravnina (prizme) leča svetlobna pot filter rdeče svetlobe spojnik/pretvornik tisk kartne vrednosti barvni simbol karte prečna stran (igralne karte) igralni žeton namizni prt (podlaga) tipalo, fotodioda (igralne mize) predel Za varovalna linija polje za polaganje kart (igralca) polje za polaganje kart (delilca) signalno stikalo

ORDER Micjiail:

AVRELUA GRAD-G

Claims (14)

1. Patentni zahtevki

   1. Igralna oprema za poklicno uporabo igre na srečo, uporabljajoč igralne karte in igralne žetone, zlasti za igro »Black Jack«, ki obsega

   - igralno mizo z igralnim prtom (podlago) in na prtu določenimi igralnimi predeli in možnimi nadaljnjimi polji za postavitev žetonov in polja za polaganje igralnih kart,

   - in kartno drčo za shranjevanje svežnja igralnih kart, pri čemer ima kartna drča funkcijo delilnika kart z izvlečenjem igralnih kart z licem navzdol (sliko navzdol), označena s tem, da z namenom samodejnega registriranja, vrednotenja, prikazovanja in shranjevanja rezultatov in podatkov poteka igre

   - je kartna drča (1) opremljena z napravo za prepoznavanje kart, da registrira tisk (31) kartne vrednosti izvlečene karte (3'), pri čemer je tisk (31) kartne vrednosti vseh kart (3) lociran na isti poziciji,

   - ima igralna miza pod svojim namiznim prtom (51) detektorske enote zasedenosti, ki vsebujejo veliko število posameznih detektorjev, pri čemer so detektorske enote zasedenosti predvidene za registracijo števila žetonov (41) in igralnih kart (3), ki so nameščene neposredno na namiznem prtu (51) na posameznih namiznih igralnih poljih (53, 54, 55, 56),

   - in pri čemer je določena taka detektorska enota zasedenosti za vsak predel (33) vsako polje (54), za postavitev žetonov (41) in za vsako polje (55, 56) za polaganje igralnih kart (3),

   - je predviden detektor igralnih stav tako, da deluje kot samodejna razpoznavna enota igralnih stav, ali drugače, predvidena je naprava za ročni vnos igralnih stav,

   - sta spredvidena računalnik in program za elektronsko obdelavo podatkov, ki je izveden v skladu z igralnimi pravili, načrtovan tako, da vrednoti signale, ki so poslani računalniku od enote za prepoznavanje kartne vrednosti, od detektorskih enot zasedenosti, od enote za prepoznavanje igralnih stav ali naprave za ročni vnos igralnih stav in tudi od nadaljnjih signalnih oddajnikov (57).

   - in je izvedena prikazovalna naprava, prednostno zaslonska enota za prikaz ovrednotenih podatkov, ki prihajajo iz računalnika in se nanašajo na potek igre.
2. 2. Igralna oprema po zahtevku 1, označena s tem, da vsebuje igralna kartna drča (1):

   - optično okno (11), nameščeno na poti pomika tiska (31) kartne vrednosti izvlečene karte (3'),

   - optično napravo za preslikavo v CCD-slikovni pretvornik (4) tistega dela ilustrirane strani karte (3'), ki je pozicionirana nad oknom (11), pri čemer vključuje optična naprava odklonsko napravo za prenos odsevane slike tiska (31) kartne vrednosti nad optično potjo v CCD-slikovni pretvornik, filter (17) rdeče svetlobe, ki je nameščen na svetlobni poti (16) odklonske naprave do slikovenga pretvornika (4), in izvor (5) impulzne svetlobe tistega dela karte (3'), ki se nahaja nad oknom (11),

   - in tipalno napravo za določanje gibanja izvlečene karte (3¹), za vklop merilne naprave (5, 4) enote za prepoznavo kartne vrednosti v stanje merjenja, in za določanje pravilnega trenutka prižiga vira (5) impulzne svetlobe v trenutku, ko se tisk (31) kartne vrednosti izvlečene karte (3') nahaja natančno nad oknom (H)·
3. 3. Igralna oprema po zahtevku 2, označena s tem, da je odklonska naprava za preslikavo v CCD- slikovni pretvornik (4) tistega dela slikove strani izvlečene karte (3'), ki je pozicionirana nad oknom (11), izvedena kot odklonska optična prizma (6), pozicionirana pod oknom (11), pri čemer ena ploskev (13) prizme (6), ki tvori pravi kot, pokriva okno (11) in gleda druga ravnina, ki tvori pravi kot, proti CCDslikovnemu pretvorniku (4), in je vir (5) impulzne svetlobe nameščen za zrcalno ravnino (12), da osvetljuje skozi prizmo (6) tisti del slikovne strani karte (3'), ki je pozicionirana nad oknom (11).
4. 4. Igralna oprema po zahtevku 2, označena s tem, je kot odklonska naprava za preslikavo v CCD-slikovni pretvornik (4) tistega dela slikovnega dela izvlečene karte (3'), ki je pozicionirana pod oknom (1), izvedena kot zrcalo, pri čemer je vir (5) impulzne svetlobe nameščen pred zrcalom.
5. 5. Igralna oprema po enem od zahtevkov 2 do 4, označena s tem, da ima tipalna naprava kartne drče (1) eno tipalo, ki ima funkcijo, da s tipanjem čelnega roba (33) karte(3') najprej določi, daje karta (3) izvlečena in da aktivira merilno napravo, ter da nato ugasne vir (5) impulzne svetlobe v trenutku, ko gre mimo zadnji rob karte.
6. 6. Igralna oprema po zahtevku 5, označena s tem, da je tipalo kartne črte (1) tlačno tipalo ali fotoelektrična zaslonka.
7. 7. Igralna oprema po enem od zahtevkov 2 do 4, označena s tem, da vključuje tipalna naprava kartne drče (1) dve optoelektrični tipali (7, 8), pri čemer je eno tipalo locirano zunaj poti pomika tiska (31) kartne vrednosti, ki naj bo prepoznan, in služi kot tipalo za gibanje, da aktivira merilno napravo, in je drugo tipalo (8) na poti pomika tiska (31) kartne vrednosti za oknom (11) in aktivira vir (5) impulzne svetlobe s tem, da tipa barvni znak (tiskani ali brezbarvno polje) v tistem trenutku, ko gre tisk (31) kartne vrednosti mimo okna (11).
8. 8. Igralna oprema po enem od zahtevkov 2 do 7, označena s tem, da je ksenonska žarnica uporabljena kot vir (5) impulzne svetlobe kartne drče (1).
9. 9. Igralna oprema po zahtevku 1, označena s tem, da so posamične detekcijske enote zasedenosti igralne mize svetlobno občutljiva tipala (52) za registracijo svetlobe, ki prehaja skozi namizni prt (51) z ozirom na postavitev žetonov (41) in igralnih kart (3) preko tipal (52)
10. 10. Igralna oprema po zahevku 9, označena s tem, da so fotodiode, občutljive na infra rdečo svetlobo, prednostno silicijeve diode, uporabljene kot svetlobno občutljiva tipala detekcijske enote zasedenosti igralne mize.
11. 11. Igralna oprema po zahtevkih 9 ali 10, označena s tem, da je geometrijska ureditev tipal (52) detekcijske enote zasedenosti stav med seboj urejena tako, da vsak objekt (žeton, igralna karta), ki je nameščen na igralnem prtu (51), z ozirom na igralna pravila kar se da dobro pokriva vsaj dve tipali.
12. 12. Igralna oprema po zahtevku 1, označena s tem, da je detektor igralnih stav za samodejno prepoznavanje stav, ki so postavljene kot posamezni žetoni (41) ali kot stolpci žetonov (41) -pri čemer imajo stavni žetoni (41) različne barve z ozirom na njihovo igralno vrednost in imajo po potrebi barvne oznake okoli svojih robov, ter predstavljajo ali pa lahko barvne oznake predstavljajo vrednosti žetonov-je skener, ki loči barvo in število žetonov iste barve.
13. 13. Igralna oprema po zahtevku 1, označena s tem, daje kot detektor igralnih stav za samodejno detekcijo in registracijo postavljenih stav v obliki žetonov uporabljen radijski frekvenčni identifikacijski sistem (RFID) in so v ta namen predvidena oddajno sprejemna postaja (O/S postaja) in žetoni z integriranim pretvornikom, pri čemer sodelujeta oddajno/sprejemna postaja in pretvornik na tak način, da kot odgovor na visokofrekvenčni impulz oddajno sprejemne postaje pretvornik vrne oddajno/sprejemni postaji podatek, ki označuje vrednost žetona, ki bo ovrednoten v O/S postaji.
14. 14. Igralna oprema po zahtevku 1, prednostno v obliki kartne drče (1) po zahtevkih 2 do 8, igralne mize po zahtevkih 9 do 11 in detektoija igralnih stav po zahtevkih 12 ali 13, označena s tem, da so funkcionalne enote opreme povezane kabelsko ali brezžično z radijskim podatkovnim prenosnikom in sprejemno napravo do računalnika, ki zbira, ovrednoti, shrani in prikazuje podatke.