SI9520033A - Shoe-type braking device for railway rolling stock - Google Patents

Description

Zavorna priprava na zavorne čeljusti za železniška vozila

Izum se nanaša na zavorno pripravo na zavorne čeljusti za železniška vozila, ki so namenjena, da krožijo po omrežjih, v katerih imajo tirnice različne razmike.

Klasična železniška vozila obsegajo šasijo, ki jo nosi vsaj ena os, na katere konca sta pritrjeni kolesi, ki sta drugo od drugega razmaknjeni za določeno vrednost v odvisnosti od razmika med tirnicami določenega omrežja, in je pod šasijo nameščena zavorna priprava na zavorne čeljusti, ki za vsako kolo obsega:

- zavorno pripravo in vsaj en par zavornih čeljusti, ki sta nameščeni v področjih, ki sta si na kolesu v bistvu diametralno nasproti, da bi med zaviranjem zavorna priprava vodila zavorni čeljusti, da med seboj stisneta tekalni pas kolesa.

Na klasičen način nosi vsako zavorno čeljust nosilec, ki je povezan s šasijo s pomočjo obešala, ki dovoljuje, da se obravnavana čeljust premika v ravnini, ki obsega kolo.

Obešalo na splošno obstoji iz obešalnega locna.

Da železniška vozila lahko krožijo po železniških omrežjih z železniškimi tiri, katerih razmiki tirnic so različni, se izvede preprosto zamenjavo osi enega razmika z drugimi osmi, ki so prilagojene drugemu razmiku tirnic.

To je mnogo ceneje, kot da se imobilizira kolesno ogrodje ali pa celotne platforme.

Vendar pa se vsakič, kadar se zamenja ena os z drugo, kolesa ne nahajajo več v isti ravnini, ki vključuje zavorne čeljusti, to pa vodi do neučinkovitosti zaviranja.

Temu omenjenemu problemu pa se pridružijo še številni drugi.

Na splošno je vrsta uporabljenih zavornih čeljusti na enem omrežju različna od leteh, ki se uporabljajo na drugem omrežju, in se zato ne da predvideti, da bi se uporabljale ene same čeljusti, ki bi se premeščale prečno glede na razdaljo med železniškimi tirnicami.

Potrebna sta torej dva para zavornih čeljusti; eden deluje na enem omrežju in drugi deluje na drugem omrežju.

V določenih primerih razlika v dolžini med dvema tipoma osi zadošča, da se uporabljata dve zavorni čeljusti, nameščeni na šasiji, vendar se zgodi, da so tekalni pasovi, na katere se opirajo zavorne čeljusti, po osnih legah popolnoma različni vzdolž središčne linije osi, vendar pa je dolžina teh pasov, povečana za širino kolesnih vencev teh koles takšna, da so področja, ki so rezervirana za prehod, blizu tega, da se skoraj prekrivajo, ali vsaj med uporabo ene osi, če bi se hkrati upravljalo dva para zavornih čeljusti, bi lahko par čeljusti, ki ni namenjen obravnavanemu tipu osi, prišel ne glede na zračnost v dotik z zunanjim robom kolesa in bi vsaj oviral, da bi zavorna čeljust, ki je dejansko prirejena obravnavanemu kolesu, normalno prislonila na tekalni pas in omogočila delovanje zaviranja.

Upoštevaje razpoložljiv prostor, ni razumno predvideti drugo zavorno pripravo, ki bi omogočala, da bi manevriranje parov čeljusti postalo neodvisno.

Eden izmed rezultatov, ki jih izum želi doseči, je zavorna priprava zgoraj omenjene vrste, ki prinaša rešitev zgoraj omenjenih problemov.

V ta namen ima za nalogo takšno zavorno pripravo, ki je predvsem značilna v tem, da obsega:

- dve zavorni čeljusti in vsako nosi nosilec, pri čemer je vsaka prilagojena profilu kolesa, ki se uporablja na posameznem omrežju,

- gred, ki je vzporedna s središčno linijo osi in na kateri je drsno nameščena vsaj ena izmed zavornih čeljusti, nazvana premična čeljust, in je ta gred dovolj dolga, da omogoča vsaj omenjeni premični čeljusti, da se premika med dvema položajema, prvim, ki se mu pravi aktiven položaj, kjer se nahaja nasproti kolesu, ki mu je prirejena, in drugim položajem, ki se mu pravi čakalen položaj, kjer je dovolj odmaknjena od predhodnega položaja, da ob manevriranju sklopa zavornih čeljusti trajektorija zavornih čeljusti v čakalnem položaju ne preseka tedaj uporabljanih koles, in

- sredstvo za blokiranje translacije vsaj premičnih zavornih čeljusti v vnaprej določenih položajih.

Izum bo dobro pojasnjen s pomočjo opisa v nadaljnjem na osnovi izvedbenega primera, ki ni omejujoč, in sklicujoč se na pridruženo risbo, ki shematično predstavlja na:

sl. 1 stranski delni pogled na železniško vozilo, sl. 2 in 3 pogled z vrha na zavorno pripravo po izumu v dveh položajih delovanja.

Sklicujoč se na risbo, se vidi, da se za kroženje po dveh železniških omrežjih, pri čemer med njima obstoji razlika v razmiku med tirnicami, uporablja železniško vozilo 1, na katerem so predvidena sredstva za zamenjavo osi, da se jih prilagodi razmiku tirnic v omrežju, ki bo uporabljeno.

Tako vsako železniško vozilo obsega šasijo 2, ki jo nosi vsaj ena os 3, na katere koncu sta pritrjeni kolesi 4, ki sta drugo od drugega razmaknjeni za vrednost, ki je določena v odvisnosti od razmika med tirnicami, in je pod omenjeno šasijo nameščena zavorna priprava 5 s čeljustmi, ki obsega za vsako kolo zavorno pripravo in vsaj en par čeljusti 7a, 7b, ki sta nameščeni v področjih, ki sta si diametralno nasprotni na kolesu in sta v obliki čeljusti, da med zaviranjem zavorna priprava manevrira zavorni čeljusti, da med seboj stisneta tekalni pas.

Na klasičen način je vsaka od zavornih čeljusti 7a, 7b nošena z nosilcem 8, ki je povezan s šasijo preko obešala 9, ki dovoljuje obravnavano premikanje čeljusti v isti ravnini, ki vsebuje kolo. To obešalo je na splošno izvedeno z obešalnim locnom.

Po izumu zavorna priprava obsega:

- dve, vsaka s svojim nosilcem 8 nošeni zavorni čeljusti 7a, 7b, od katerih je vsaka prilagojena profilu kolesa, kije uporabljeno v posameznem omrežju,

- gred 10, ki je vzporedna s središčno linijo osi in na kateri je drsno pritrjena vsaj ena izmed zavornih čeljusti, ki se ji pravi premična čeljust, in je gred dovolj dolga, da omogoča vsaj omenjeni premični zavorni čeljusti, da se premika med obema položajema, enemu položaju se pravi aktiven položaj, kjer se nahaja nasproti kolesu, kateremu je prirejena, in drugemu položaju se pravi čakalni položaj, kjer je dovolj odmaknjena od predhodnega položaja, da ob manevriranju sklopa zavornih čeljusti trajektorija čeljusti v čakalnem položaju ne preseka tedaj uporabljanih koles, in

- sredstvo 11 za blokiranje translacije vsaj premičnih zavornih čeljusti v vnaprej določenih položajih.

Premične zavorne čeljusti nato obsegajo sredstvo 12 za translacijsko vodenje po gredi, kot je izvrtina 12, kije izvedena v nosilcu, na katerem so pritrjene.

Po izumu gre za čeljusti, ki so nameščene kvečjemu blizu središčne linije železniškega vozila, in te so premične.

V izvedbenem primeru (ni predstavljen) blokima sredstva obstojijo iz zatičnega druga, ki vskoči v izvrtino, da predstavlja nosilec čeljusti in gredi.

V prednostnem izvedbenem primeru izuma je blokirno sredstvo 11 pogrezljiv odbijač 13, ki:

- po eni strani ima svojo prečno razsežnost D, ki je merjena vzdolž središčne osi gredi, v bistvu enako nezasedeni dolžini gredi, in

- po drugi strani je translacijsko premičen vzdolž središčne linije 14 gredi, tako da imobilizira vsaj premično čeljust v položajih, kakor se pač namesti pogrezljiv odbijač na eni strani ali drugi strani premične čeljusti na način podložke.

Prednostno sta dve zavorni čeljusti premični in pogrezljivi odbijač 13 je sestavljen iz dveh ločenih podložk 13a, 13b, katerih skupna debelina je enaka celotni debelini pogrezljivega odbijača 13, tako da je po položaju podložk razdalja med čeljustima in njun položaj na gredi takšen, da ni nevarnosti, da bi čeljust, ki trenutno ni v delovanju, sekala kolesni venec.

Položaj čeljusti je bil predstavljen (sl. 2 in 3), ko se uporablja ena ali druga izmed osi.

To omogoča, da se najbolje uporabi razpoložljiv prostor za montiranje zavornih čeljusti.

Po izvedbeni varianti (ni predstavljena), namesto da bi bil pogrezljivi odbijač 13 translacijsko premičen, predstavlja s premično zavorno čeljustjo komplementarni obliki za blokiranje v svojih položajih.

Pogrezljivi odbijač 13 nosi drog 17 sredstva za manevriranje in je ta drog vzporeden z gredjo in je vrtljiv.

Namesto da bi bili nosilci čeljusti posamično obešeni s pomočjo locna oba ta nosilca nosi drog 18, katerega konca sta rotacijsko vodena in imobilizirana glede translacije na obešalnih locnih, ki sta pritrjena na šasijo.

Tako se z zračnostjo podložke in dolžino gredi, zmanjšano za predpisane gabarite, namesti zavorni čeljusti v osnih položajih na tak način, da ni nevarnosti nepredvidenega dotika neuporabljane zavorne čeljusti s kolesom, nameščenim na gredi.

Claims (7)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Zavorna priprava na zavorne čeljusti za železniška vozila, ki so namenjena za kroženje po omrežjih, med katerimi imajo tiri različne razmike, in za vsako kolo obsegajoča zavorno pripravo in vsaj en par zavornih čeljusti (7a, 8b), ki sta nameščeni v področjih, ki sta v bistvu diametralno nasprotni na kolesu, in sta čeljustne oblike, da med zaviranjem zavorna priprava manevrira zavorni Čeljusti, da medseboj stisneta tekalni pas, pri čemer sta zavorni čeljusti (7a, 7b) na klasičen način vsaka posebej nošeni z nosilcem (8), ki je s šasijo povezan s pomočjo obešala (9), ki dovoljuje premikanje obravnavane čeljusti v isti ravnini, ki vsebuje kolo, pri čemer je ta priprava označena s tem, da obsega: z obešalom (8) vsakič nošeni dve čeljusti (7a, 7b), od katerih je vsaka prilagojena profilu kolesa, ki se uporablja na posameznem omrežju,

   - gred (10), kije vzporedna središčni liniji osi (3) in na kateri je drsno pritijena vsaj ena izmed zavornih čeljusti, ki se ji pravi premična čeljust, in je gred dovolj dolga, da omogoča vsaj omenjeni premični zavorni čeljusti, da se premika med dvema položajema, in se en položaj imenuje aktiven položaj, v katerem se nahaja nasproti kolesa, kateremu je prirejena, in je drugi položaj, ki se mu pravi čakajoči položaj, kjer je dovolj odmaknjena od predhodnega položaja, da ob manevru sklopa zavornih čeljusti trajektorija zavornih čeljusti v položaju čakanja ne preseka tedaj uporabljenih koles,

   - sredstvo (11) za blokiranje pri translaciji vsaj premičnih čeljusti v vnaprej določenih položajih.
2. 2. Priprava po zahtevku 1, označena s tem, da sta zavorni čeljusti, ki sta nameščeni najbliže središčni liniji železniškega vozila, tisti, ki sta premični.
3. 3. Priprava po zahtevku 1, označena s tem, da je blokirno sredstvo sestavljeno iz droga zatiča, ki vskoči v izvrtino nosilca zavornih čeljusti in gredi.
4. 4. Priprava po zahtevku 1, označena s tem, da je blokirno sredstvo (11) pogrezljiv odbijač (13), ki:

   - po eni strani ima svojo prečno razsežnost (D), ki je merjena vzdolž središčne linije gredi, v bistvu enako nezasedeni dolžini gredi, in

   - po drugi strani je translacijsko premičen vzdolž središčne linije (14) gredi, tako da imobilizira vsaj premično zavorno čeljust v njenih položajih, ko se pogrezljiv odbijač namesti na eni strani ali drugi strani premične zavorne čeljusti na način podložke.
5. 5. Priprava po kateremkoli izmed zahtevkov 1 do 4, označena s tem, da sta dve zavorni čeljusti premični in je pogrezljivi odbijač (13) sestavljen iz dveh podložk (13a, 13b), ki sta posamični in katerih vsota debelin je enaka celotni debelini pogrezljivega odbijača (13), tako da je glede na položaj podložk razdalja med čeljustmi in njihov položaj na gredi takšen, da ni nevarnosti, da čeljust, ki trenutno ne deluje, preseka kolesni venec.
6. 6. Priprava po zahtevku 4 ali 5, označena s tem, da predstavlja s premično zavorno čeljustjo komplementarne oblike za blokiranje v njihovih položajih namesto, daje pogrezljiv odbijač (13) translacijsko premičen.
7. 7. Priprava po kateremkoli izmed zahtevkov 4 do 6, označena s tem, da je pogrezljivi odbijač (13) nošen z drogom (17) manevrimega sredstva, pri čemer je drog vzporeden z gredjo in je vrtljiv.