SI9420067A - Drainage system - Google Patents

Description

1

HEPVVORTH BUILDING PRODUCTS LIMITED

Drenažni sistem

Izum se nanaša na drenažni sistem in zlasti, ne pa samo, na drenažni sistem, obsegajoč komponente, primerne za uporabo s keramičnimi drenažnimi cevmi in komponentami.

Dobro znan je problem, da je učinkovitost in zanesljivost komponent drenažnega sistema lahko resno ogrožena z načinom, na kakršen je sistem nameščen. Če se komponento da težko namestiti, zahteva to določeno mero izkušenj, da se jo namesti pravilno. Graditelj bo posledično primoran zaposliti izskušene delavce ali tvegati, da bodo komponente nameščene na neprimeren način. Nadalje ni neobičajno, da delavci, izkušeni ali tudi ne, namestijo komponenete nepravilno zgolj zaradi lenobe ali ignorance.

Različni vidiki predloženega izuma imajo nalogo ustvariti komponente, ki se jih da zlahka namestiti z malo ali brez tveganja, medtem ko poenostavijo postopek namestitve, da se zagotovi manj spodbude in/ali možnosti za ogroženost namestitve. Nadalje je naloga izuma ustvariti komponente, ki niso le enostavne za namestitev, temveč v splošnem prihranijo delo in se jih da takoj prilagoditi različnim okoliščinam, v katerih bi se jih dalo uporabiti, s čimer se zmanjša potrebo graditelja po nakupu in skladiščenju velike izbire različnih komponent.

Pogosto je dostop do smradne zapore, povezane s talnim sifonom, z namenom čiščenja ali drugega vzdrževanja, težaven. Ta problem je tipično posledica izmer talnega sifona ali konfiguracije in se ga da še poslabšati s slabo ali nepravilno nameščenim talnim sifonom. Prvi vidik predloženega izuma je zagotoviti talni sifon, obsegajoč smradno zaporo, ki se jo da enostavno vzdrževati in je zlahka dostopna. Ta vidik izuma predvideva tudi zmanjšanje možnosti, da bi dostop bil omejen z nepravilno namestitvijo talnega sifona.

Po prvem vidiku izuma je predviden talni sifon, obsegajoč spodnje ohišje z izstopom in smradno zaporo na potonjeno cev ter zgornje ohišje, povezano s spodnjim ohišjem, in obsegajočim vstopno rešetko ter dostop do vstopne cevi v zgornjem območju le-tega, kjer 2 je rešetka razporejena nad smradno zaporo in se jo da odstraniti, da se omogoči odstranitev smradne zapore, dostop do vstopne cevi pa je razporejen pri eni strani rešetke, pri čemer je položaj rešetke in dostopa do vstopne cevi diktiran s konfiguracijo zgornjega ohišja, ki obsega zamaknjen odsek, v katerem se nahaja vstopna cev.

Zgornje ohišje je pri prednostni izvedbi vrtljivo v vodoravni ravnini glede na spodnje ohišje. Os vrtenja zgornjega ohišja glede na spodnjega je prednostno v splošnem istoosna z navpično središčnico smradne zapore, ko je le-ta nameščena. Z razporeditvijo rešetke neposredno nad smradno zaporo je slednja zlahka odstranljiva. Ker je zgornje ohišje zasnovano tako, daje vstop, razporejen pri njegovi zgornji površini, vedno zamaknjen glede na smradno zaporo, pri čemer je rešetka vedno razporejena nad smradno zaporo, s čimer je zagotovljeno, da se smradno zaporo da odstraniti. S tem, da je zgornje ohišje vrtljivo glede na spodnjega, je omogočeno, da se zgornje ohišje izdela podolgovato in usmeri tako, da leži poravnano s kamni tlakovci ali stranjo zgradbe, ne glede na kot usmeritve cevi, povezanih s spodnjim ohišjem. S tem, da je os vrtenja zgornjega ohišja glede na spodnje istoosna s smradno zaporo, se da rešetko razporediti v osi vrtenja in bo zato vedno nad smradno zaporo, ne glede na relativni usmeritvi obeh ohišij.

Da bi se omogočilo zamenjavo smeri v cevi ali, da se cev priključi na drugo komponento pod kotom, je nujno uporabiti lok. Sistem bo očitno zahteval cevi, da se večkrat zamenja smer in z različnimi koti. Običajno je to zahtevalo, da je graditelj imel in hranil več lokov z različnimi koti. To pa je nezaželeno, ker lahko predstavlja izgubo prostora in denatja. Tega problema so se lotili z razvojem prilagodnih lokov. Običajni prilagodni lok obsega cevasta odseka, ki sta na medsebojno vrtljiv način skupaj povezana z ustrezno prirezanima čeloma. Os vrtenja je nagnjena pod kotom glede na vzdolžno os cevi, kadar sta le-ti koncentrično poravnani. Takšen lok je prikazan na sl. 7.

Da bi se dobilo lok med dvema dolžinama cevi, se ju obodno zavrti relativno drugo proti drugi. Nagnjen priključek med cevema, izhajajoč iz prirezanih priključnih čel obeh cevi, povzroči, da ko se cevi zavrti, tvorita lok, ki obsega kot, odvisen od relativnih obodnih zavrtitev obeh cevi. Da pa bi se ta lok uporabilo, je za večino smeri nujno zavrteti obe cevi. 3

To je zaradi tega, ker če je prva cev držana v fiksnem položaju, medtem ko se drugo cev vrti, da doseže želeni kot loka, bo tudi prva cev obrnjena v določeno radialno smer za vsak določen kot loka. Očitno je nezaželeno, da se zavrti obe cevi, zlasti ker to pomeni, da prilagodili lok ne more biti tovarniško pritrjen na nobeno komponento in se ga mora namestiti na kraju samem. Namestitev takšne komponente na kraju samem lahko dopušča znatno število napak, zlasti Če se v tesnilo, ki ga je potrebno namestiti na enem ali drugem koncu loka, vnese drobce.

Predloženi izum ima nalogo zagotoviti prilagodili lok, ki ne zahteva tovrstnega vrtenja.

Poleg poprej omenjene pomanjkljivosti pa znani prilagodili lok obsega nadaljnji problem. Ker sta nasproti ležeča čelna konca vsakokratnega cevnega odseka loka prirezana, s čimer se zagotovi potreben kot relativnega vrtenja, sta nasprotna čelna konca cevi v bistvu elipsi. To pomeni, da kadar relativna obodna zavrtitev dveh cevi znaša 90° iz istoosnega položaja, so na notranjih stenah cevi prisotna znatna zastopničenja. Le-ta ovirajo tok in tvorijo območje, v katerem rado pride do zamašitve. Zastopničenje obstaja tudi pri drugih kotih relativne obodne zavrtitve, vendar ni tako hudo. Ta vidik izuma ima za nalogo ustvariti prilagodili lok, ki ne izkazuje resnih prekinitev na notranji steni loka.

Po drugem vidiku izuma je predviden prilagodni lok, obsegajoč niz medsebojno prijemajočih obročev, katerih vsak obsega prvi končni odsek sorazmerno manjšega premera in drugi končni odsek sorazmerno večjega premera, pri čemer so obroči razporejeni tako, da je od obroča do obroča prvi končni odsek prvega obroča drsno sprejet v drugi končni odsek naslednjega obroča na tak način, da naslednjim obročem omogoči odstopanje od istoosne poravnave z asimetričnim drsenjem prvega končnega odseka prvega obroča v drugem končnem odseku drugega obroča.

Med zunanjo površino prvega končnega odseka prvega obroča in notranjo površino drugega končnega odseka naslednjega obroča so lahko predvidena obročasta tesnila, da s tem tesnijo spoj med dvema obročema.

Lok lahko obsega gladek odsek, prilagojen na enem ali obeh koncih. Lok lahko obsega obojčni odsek, prilagojen na enem ali obeh koncih. 4

Tovrstni prilagodili lok se da pritrditi na komponento na enem koncu, drugi konec pa se zatem da zlahka naravnati do točke v želeni smeri. Ker ni potrebno nikakršno vrtenje loka, je lahko prvi konec loka integralno ulit z ali tovarniško pritrjen na drugo komponento, kot npr. talni sifon. To pomeni, da je med namestitvijo manj možnosti poškodbe ali napake. V prednostni izvedbi je vsaka povezava med zaporednimi obroči osno pomična do te mere, da se da ustrezne osi obročev drugo v drugi nagniti za kot do 5°.

Med gradnjo drenažnih omrežij se je pogosto naletelo na probleme, ko je nujno povezati različne tipe komponent, kot npr. keramične komponente s plastičnimi. Vzrok takšnih problemov so pogosto razlike v premerih ali fizikalnih lastnostih.

Tretji vidik izuma ima za nalogo zagotoviti sredstvo za vzpostavitev povezave med keramičnimi in plastičnimi komponentami. Nadalje je naloga tega vidika izuma tudi zagotoviti sredstva za sklapljanje komponent različnih premerov ali drugih značilnosti.

Po tretjem vidiku izuma je predviden prilagodili kos za povezavo prve cevi prvega zunanjega premera in druge cevi drugega, ožjega zunanjega premera, pri čemer prilagodni kos obsega: prilagodni obroč, katerega zunanji premer ni večji od notranjega premera prve cevi in notranji premer ni manjši od zunanjega premera druge cevi, pri čemer prilagodni obroč obsega notranje obročasto tesnilo, štrleče od notranje površine obroča navznoter, razporeditev, ki je takšna, da se med uporabo, brez posebnega reda, da prilagodni obroč natakniti čez konec druge cevi in vstaviti v ustje prve cevi, tako da notranje tesnilo prilagodnega obroča nalega na zunanjo površino druge cevi.

Pri prednostni izvedbi obsega prilagodni obroč navznoter štrlečo prirobnico, ki deluje kot sedež, da namesti prilagodni obroč v položaj na koncu druge cevi. Prilagodni obroč je lahko opremljen s stožčastim odsekom, ki se tanjša radialno navzven od konca prilagodnega obroča za namestitev na koncu druge uporabljene cevi do polnega premera prilagodnega obroča. To zagotavlja nagnjeno površino, ki olajša vstavitev prilagodnega obroča v prvo cev. Prilagodni obroč se za fiksiranje prve cevi prednostno uporablja v kombinaciji s 5 sklopilnim obročem, ki je prilagojen za notranji sprejem prilagodnega obroča in obsega navznoter štrleče obročasto tesnilo.

Po četrtem vidiku izuma je predvidena keramična cev s plastično obojko, pritrjeno na njen konec, pri čemer je plastična obojka zasnovana z notranjo tvorbo, ki se trajno deformira, ko se obojko razporedi preko konca cevi, da varno drži obojko v položaju nad končnim območjem cevi. Obojka je lahko na cev nameščena med izdelavo, pri čemer rezultirajoča cev, ali katere komponenta lahko tvori del, zatem v bistvu obsega obojko kot svoj integralni del. Tvorba je prednostno zasnovana kot izgubljeno rebro.

Izvedbeni primeri izuma so v nadaljevanju opisani s pomočjo primera in sklicujoč se na priložene skice, kjer kaže sl. 1 talni sifon po izumu v perspektivnem pogledu; sl. 2 talni sifon s sl. Iz vmesnim kosom in nameščenim prilagodnim kosom za odplake, v prečnem prerezu; sl. 3 navpični prečni prerez skozi alternativno obliko talnega sifona; sl. 4 sifon s sl. 3 v tlorisnem pogledu; sl. 5 prilagodili lok po izumu v pogledu s strani; sl. 6 prečni prerez skozi prilagodni lok s sl. 5; sl. 7 običajni prilagodni lok v shematskem pogledu; sl. 8 talni sifon s sl. 2 s prilagodnim lokom, podobnem tistemu s sl. 5 in 6, pritrjenim na iztok sifona, v prečnem prerezu; sl. 9 cevni prilagodni kos po izumu; sl. 10 poševen spoj, opremljen z obojkami po izumu, v perspektivnem pogledu; sl. 11 prečni prerez skozi eno od obojk, prikazanih na sl. 10; in sl. 12 in 13 radialna prečna prereza skozi obojko, kije modifikacija tiste s sl. 11.

Talni sifon 100, prikazan na sl. 1 in 2, obsega plastično spodnje ohišje 102 in keramično zgornje ohišje 104. Spodnje ohišje 102 je lahko izdelano po postopku tlačnega ulivanja, zgornje ohišje 104 pa je lahko izdelano po postopku ulivalnega oblikovanja. Alternativno sta obe ohišji lahko izdelani iz plastike ali ulivalno oblikovane keramike. 6

Spodnje ohišje 102 je v splošnem valjasto in, kot običajno, zaprto pri dnu in odprto pri vrhu. Izstopna cev 106 se napaja s strani spodnjega ohišja 102. Na izstopni cevi 106 je predvidena tovarniško pritijena spojka 108. Istoosno s spodnjim ohišjem 102 je zasnovana smradna zapora 110 na potonjeno cev. Smradno zaporo se da dvigniti navzgor, da se jo odstrani iz spodnjega ohišja 102. Zgornje ohišje 104 je, gledano v tlorisu, pravokotno in pritijeno k zgornjemu, odprtemu koncu spodnjega ohišja 102. Spoj med ohišjema je zasnovan z odvisnim valjastim odsekom 112 zgornjega ohišja 104, ki se koncentrično prilega v odprti zgornji konec spodnjega ohišja 102. Med radialno zunanjo površino odvisnega odseka 112 zgornjega ohišja 104 in radialno notranjo površino spodnjega ohišja 102 je predvideno obročasto tesnilo 114.

Ker sta tako spodnje ohišje 102 kot tudi odvisni odsek 112 zgornjega ohišja 104 v prečnem prerezu zasnovana krožno, se odvisni odsek 112 lahko v svojem sedežu v spodnjem odseku 102 prosto vrti. S tem je omogočeno, da se zgornje ohišje 104 zavrti v vodoravni ravnini glede na spodnje ohišje 102.

Zgornje ohišje 104 je pri vrhu odprto in obsega rešetko 116, razporejeno v sedežu 118, ki v celoti poteka okoli oboda odprtega vrha zgornjega ohišja 104. Rešetka 116 se prilega sedežu 118 neposredno nad smradno zaporo 110. Priključek 120 za odplake oz. deževnico se prilega vrhu območja 122 zgornjega ohišja 104, ki je nad spodnjim ohišjem 102 zamaknjeno. Priključek 120 za odplake oz. deževnico je prav tako podprt s sedežem 118.

Ker je vrhnji odsek ohišja 104 zamaknjen, je s tem omogočeno, da je zgornji odsek ohišja 104 naslonjen na stran zgradbe, medtem ko je rešetka 116 razporejena nad smradno zaporo 110. Tako je zagotovljeno, da se da smradno zaporo 110 takoj po odstranitvi rešetke 116 zlahka odstraniti. Posledica tega je močno olajšano čiščenje kot tudi čiščenje z drogom.

Na sl. 2 je prikazana izvedba, pri kateri je med spodnjim ohišjem 102 in zgornjim ohišjem 104 razporejen vmesni kos 124. Slednji omogoča stranski dostop z dodatnim vhodom 126. Stranski vhod 126 je opremljen z integriranim ustnikom 128. Le-ta je zasnovan v pokrovu 130, ki je vrtljivo pritrjen čez vhod 126. Zaradi vrtljive narave pokrova 130 se da položaj vstopnega ustnika 128 z vrtenjem pokrova 130 prilagoditi v obodni smeri vhoda 126. S tem se izvaja premikanje navpičnega položaja vstopnega ustnika 128. 7

Na sl. 3 in 4 je prikazana naslednja izvedba talnega sifona. Ta obsega keramičen (ali plastičen) lonec 702 z zgornjim zvonastim koncem 704, v katerega je uležiščen nosilec 706 smradne zapore, izdelan iz plastike, npr. polipropilena. Nosilec smradne zapore obsega zunanji tesnilni obroč 708, vstavljen v zvonasti konec, in v svojem spodnjem koncu spodnji tesnilni obroč 710.

Polipropilenska ali druga plastična smradna zapora 712 je nameščena in zatesnjena v odprtem spodnjem koncu nosilca smradne zapore in štrli navdol v lonec 702 sifona. Smradna zapora obsega v bistvu valjasto pušo s prirobnico 714 z notranjimi prijemali na notranjosti svoje valjaste stene, v bistvu na pol poti vzdolž višine, za uporabo pri odstranitvi in zamenjavi smradne zapore.

Zgornja stran nosilca smradne zapore je prav tako odprta in večjega premera od odprtine, ki sprejme smradno zaporo. Opremljena je z notranjim tesnilnim obročem 716, varovanim npr. z zaskočnim pokrovnim obročem 718. Vrh 720 talnega sifona iz ulivalno oblikovane keramike ali plastike je nameščen v nosilcu smradne zapore in zatesnjen z obročem 716. Vrh sifona je tako kot pri primeru s sl. 1 in 2 asimetričen glede na vertikalno središčnico lonca in smradne zapore, in obsega zamaknjeno območje 722.

Plastična ali kovinska rešetka 714 je nameščena v vrhu sifona neposredno nad smradno zaporo. V vrhu sifona vzdolž rešetke 724 je prav tako nameščen priključek za odpadno vodo oz. deževnico iz plastike ali kovine. Učinki in prednosti opisane razporeditve so v bistvu takšni, kot je bilo povedano s sklicevanjem na sl. 1 in 2.

Vstopna komponenta 726 predvideva dva različna cevna dostopna položaja. Pri vsakem od teh je zapiralo 728, sestoječe iz zastopničenih območij progresivno padajočega premera. Eno ali več teh območij lahko uporabnik odreže ali odlomi, da se dobi krožno odprtino za namestitev cevi različnih standardnih izmer za odvod odplak, ali krožno ali kvadratno odprtino za namestitev cevi za odvod deževnice.

Rešetka in komponente za dostop cevi so ločene, tako da se rešetko da odstraniti, da se 8 omogoči dostop do smradne zapore in odstranitev le-te, ne da bi posegali v komponento 726 za dostop cevi in cev ali cevi, priključenih nanjo.

Na eni strani sifonskega lonca je zasnovana odzadnja vstopna obojka 732, ki obsega notranji tesnilni obroč 734 za sprejem in tesnjenje cevi. Kadar ni potrebno izvesti nikakršne povezave z odzadnjo vstopno obojko je le-ta zaprta z zamaškom 736. Odzadnja vstopna obojka je razporejena in tesnjena v odprtini, zasnovani v steni lonca, ter držana z blokimo ploščo 730.

Na sl. 3 je prav tako prikazana nadaljnja odprtina v steni lonca, v kateri je razporejen in tesnjen prilagodili lok 740 iz plastičnega materiala za priključitev na izlivno cev. Ta prilagodili lok je v nadaljevanju opisan s sklicevanjem na sl. 5 in 6. Držan je z blokimo ploščo 730.

Na sl. 5 in 6 je prikazan prilagodili lok po drugem vidiku izuma.

Prilagodili lok 300, prikazan na sl. 5 in 6, je zasnovan iz niza drsno medsebojno prijemajočih segmentov 302, 304 in 306 krožnega prečnega prereza. Obroči so lahko razdeljeni v tri tipe: glavni segment 302, moški končni segment 304 in ženski končni segment 306.

Glavni segment 302 tvori glavnino dolžine loka 300. Vsak segment obsega radialno ožji odsek 308 in v osni smeri sosednji, istoosni, radialno širši odsek 310. Radialno ožji odsek 308 prvega segmenta je vstavljen v radialno širši odsek 310 naslednjega segmenta 302. Na radialno zunanji površini vsakokratnega radialno ožjega odseka 308 je predvideno obročasto tesnilo 312, s katerim je zasnovana zatesnitev med radialno zunanjo površino radialno ožjega odseka 308 prvega segmenta in radialno notranjo površino radialno širšega odseka 310 naslednjega segmenta 302. Vsak segment obsega notranjo obročasto prirobnico 330, odmaknjeno radialno znotraj odseka 310. Konec odseka 308 segmenta je s svojim tesnilom 312 sprejet med prirobnico 330 in zunanji odsek 310 sosednjega segmenta.

Vsak radialno ožji odsek 308 je drsno sprejet v radilno večji odsek 310 sosednjega glavnega segmenta 302. To omogoča, da se dva povezana glavna segmenta 302 premikata relativno 9 drug proti drugemu v osni smeri, obodni smeri in, ob upogibanju tesnil 312 v povezavi z osnim drsenjem, v radialni smeri. Pri prikazanem izvedbenem primeru lahko zaporedna segmenta izvedeta relativni osni nagib 5°. Celoten osni nagib, ki se ga lahko doseže (tj. naj večji upogibni kot) znaša okoli 30°.

Premikanje v osni smeri je omejeno z radialno navzven štrlečo obročasto ustnico 314, zasnovano na osno zunanjem obsegu radialno večjega odseka 310 vsakokratnega glavnega segmenta 302, in radialno navzven štrlečo prvo prirobnico 316, zasnovano na vsakem radialno ozkem odseku vsakokratnega glavnega segmenta 302. Naleganje nasprotnih ustnic 314 in prirobnic 316 preprečuje osno ločitev zaporednih glavnih segmentov 302, kajti v povezanem paru glavnih segmentov 302 bo prirobnica 316 razporejena osno navznot v ustnico 314 segmenta 302, kamor je vstavljena.

Vsakokratni radialno notranji odsek prav tako obsega radialno navzven štrlečo drugo prirobnico 318, ki nalega na stopnico 320, zasnovano na osno notranjem koncu radialno večjega odseka naslednjega glavnega segmenta 302, v katerega je vstavljen segment 302. To omejuje osno vstavitev enega glavnega segmenta 302 v drugega.

Vsak radialno večji odsek vsakokratnega glavnega segmenta 302 nadalje obsega radialno navzven štrlečo prirobnico 322, ki nalega na osno zunaji konec radialno večjega odseka 310 naslednjega glavnega segmenta 302, vstavljenega v glavni segment 302. To preprečuje osno vstavitev glavnega segmenta, ki nosi radialno navzven štrlečo prirobnico 322, v drugega. Prirobnica 322 se lahko razteza navzven preko odseka 310 ojačilnega rebra.

Osno zunanji konec vsakokratnega radialno večjega odseka 310 je nagnjen radialno navznoter, s čimer predstavlja položno površino 315, ki pripomore pri vstavljanju radialno manjšega odseka 308 glavnega segmenta 302 v notranjost glavnega segmenta 302. Vstavitvi lahko pripomore tudi nagnjena površina, zasnovana na drugi prirobnici 318 vsakokratnega radialno manjšega odseka 308, ki sicer predstavlja prvo oviro pri vstavitvi enega glavnega segmenta 302 v drugega.

Vsakokratno tesnilo 312 je razporejeno med radialno navzven štrlečima prirobnicama 318 in 316, zasnovanima na ustreznem radialno ožjem odseku. 10

Moški končni segment 304 obsega glavni odsek z enakim radialno zunanjim premerom kot je osnovni radialno zunanji premer radialno večjega odseka glavnega segmenta 302. Njegova notranja konfiguracija na njegovem notranjem koncu je identična tisti pri notranji konfiguraciji vsakokratnih radialno manjših odsekih 308 glavnega segmenta 302.

Moški končni odsek 304 se od glavnega segmenta 302 razlikuje v tem, da obsega valjasto zunajo površino brez prekinitev in zato primemo za vstavitev v obojko. Moški končni segment 304 obsega navzven štrlečo prirobnico 352, ki omejuje njegov osni premik glede na glavni segment 302, na katerega je pritrjen. Ženski končni segment 306 obsega radialno večje območje 360, katerega zunanja konfiguracija je identična tisti pri večjem odseku 310 glavnega segmenta 302. Ta veznik se od vsakokratnega glavnega segmenta 302 razlikuje po tem, da namesto radialno manjšega odseka 308 obsega obojko takšne vrste, ki je primerna za povezavo z gladkim delom ali cevnim koncem in zasnovana z notranjim tesnilnim obročem 332.

Vsak od končnih segmentov je lahko integralno zasnovan z drugo komponento.

Komponenta je alternativno lahko zasnovana z valjastim odsekom z notranjo konfiguracijo, identično tisti pri radialno večjemu odseku enega od glavnih segmentov 302. To bi omogočilo sprejem radialno ožjega odseka 308 glavnega segmenta. Alternativno ali dodatno je komponenta lahko zasnovana z valjastim odsekom, katerega konfiguracija je podobna tisti pri radialno ožjem odseku 308 vsakokratnega glavnega segmenta 302. To bi omogočilo, da bi se glavni odsek 302 prilegal preko tega odseka komponente.

Na sl. 8 je prikazan talni sifon, podoben tistemu s sl. 2. Tu prikazan talni sifon obsega moški končni odsek prilagodnega loka, ki je pritrjen na izstop s cevno spojko 340. To je lahko izvedeno tovarniško, npr. kot je opisano v nadaljevanju s sklicevanjem na sl. 10 do 13, prijem pa je lahko izdelan učinkovito trajno. Sifon je z lokom, položajno fiksiranim na tak način, zelo prilagodljiv in manj občutljiv na slabo kvaliteto namestitve, kajti nikakršnega razloga ni, da bi delavec posredoval pri priključku med sifonom in lokom.

Na sl. 9 je prikazan sklop, obsegajoč prilagodili obroč po tretjem vidiku izuma. 11

Prilagodili obroč 504 omogoča, da se medsebojno poveže cevi ali komponente z različnih zunanjih premerov.

Na sl. 9 je prikazan spojni obroč 502, ki je v bistvu obojka, ki se jo da potisniti na konec cevi, pri čemer je lahko tovarniško prigrajena ali privarjena ali integralno zasnovana na kakšen drug način s cevjo ali cevnim fitingom ali drugo komponento. Če se naj spojni obroč 502 pritrdi na keramično cev, je bilo ugotovljeno, da tovarniško nakrčenje spojnega obroča 502 na keramično cev zagotavlja zlasti koristno obojko.

Spojni obroč 502 vsebuje radialno navznoter štrleče obročasto tesnilo 506. Slednje je v položaju neposredno znotraj ustja spojnega obroča 502 držano z obročasto zaponko 508, ki se prilega preko ustja spojnega obroča 502 in pritiska odsek obročastega tesnila 506 proti radialni notranji strani spojnega obroča 502, da ga položajno drži.

Prilagodili obroč 504 ima manjši premer kot spojni obroč 502. Zunanji premer prilagodnega obroča 504 se znotraj spojnega obroča 502 vsenaokoli prilega z majno radialno zračnostjo. Zračnost je zatesnjena z obročastim tesnilom 506. Osni konec prilagodnega obroča 504, ki je namenjen vstavitvi v spojni obroč 502, je zasnovan konično radialno navznoter. To olajša vstavitev prilagodnega obroča 504 v spojni obroč 502.

Prilagodili obroč 504 prav tako obsega obročasto, navznoter obrnjeno prirobnico 510. Ta prirobnica 510 poteka radialno navznoter, da definira odprtino 512. Premer te odprtine ustreza natanko zunanjemu premeru cevi 514, ki je vstavljena v prilagodili obroč 504. Slednji obsega tudi radialno navznoter obrnjeno obročasto tesnilo 516, ki je podobno tesnilu 506, zasnovanemu v spojnem obroču 502. Obročasto tesnilo 516, zasnovano v prilagodnem obroču, je tudi položajno držano z zaponko 518, ki je podobna zaponki 508, ki položajno drži tesnilo 506.

Osno navznoter glede na tesnilo 516 in zaponko 518 obsega prilagodili obroč 514 tudi zunanje obročasto rebro 520, ki je neposredno sosednje položaju, v katerem je pritrjena zaponka 518. To rebro 520 obsega poševno površino 522, potekajočo radialno navznoter od položaja zaponke. 12

Na sl. 10 in 11 je prikazan četrti vidik izuma. Prikazanje poševen priključek 600, izdelan iz žgane keramike, ki je na koncu vsake cevi opremljen s plastičnim spojnim sklopom.

Vsaka spojka je tovarniško prirejena in obsega osrednji valjasti odsek 604, obsegajoč radialno navznoter obrnjeno prirobnico 606, ki omejuje konec cevi, da pripomore pri pravilni namestitvi spojke na cevni konec. Valjasti odsek obsega niz radialno navzven štrlečih izgubljenih reber 608, ki se deformirajo, ko je obroč vstavljen na cevni konec, da se zagotovi tesno in trajno povezavo med spojko in cevnim koncem. Med izdelavo se vsako od spojk z udarci ali silo potisne na fiting, s čimer je zelo močno položajno držana.

Vsaka od spojk, prikazanih na sl. 11, obsega ob vsakem ustju osrednjega valjastega odseka 604 radialno navznoter obrnjeno obročasto tesnilo 610. Vsako obročasto tesnilo 610 je položajno držano z obročasto zaključno kapo 612, ki je zaskočno nataknjena preko ustreznega ustja spojke.

Plastični spojni sklop se zatem da povezati z gladkim delom cevi ali druge komponente.

Na sl. 12 in 13 sta prikazani spojki za tovarniško pritrditev, v splošnem podobno kot na sl. 11, toda modificirani z dodatnimi obročastimi zunanjimi rebri 614, 616, 618, da se zagotovi dodatno ojačitev. Izgubljeno rebro 608 je vidno na sl. 13. Predvidi se lahko katerokoli želeno število teh reber, razporejenih po obodu spojke. Tipično je predvideno šest ali osem tovrstnih reber. Na sl. 12 je prikazan prečni prerez spojke v položaju med dvema rebroma, kjer notranji premer ni manjši od zunanjega premera cevi; zaželeno je, daje notranji premer nekoliko večji od premera cevi, da se zagotovi prostor za sprejem materiala, ki je bil premeščen od izgubljenih reber.

HEPVVORTl· LIMITED

Claims (10)

13 Patentni zahtevki 1. Talni sifon, obsegajoč spodnje ohišje z izstopom in smradno zaporo na potonjeno cev ter zgornje ohišje, priključeno na spodnje ohišje in obsegajoče vstopno rešetko in 5 dostop za vstopno cev v zgornjem območju rešetke, značilen po tem, da je rešetka odstranljivo razporejena nad smradno zaporo, da se omogoči odstranitev le-te, dostop za dovodno cev pa je razporejen pri strani rešetke, pri čemer položaj rešetke in dostopa za dovodno cev narekuje konfiguracija zgornjega ohišja, ki ima zamaknjen odsek za namestitev vstopne cevi. 10

2. Talni sifon po zahtevku 1, značilen po tem, da je zgornje ohišje glede na spodnjega vrtljivo v vodoravni ravnini.

3. Talni sifon po zahtevku 2, značilen po tem, da je os vrtenja zgornjega ohišja glede 15 na spodnje v splošnem istoosna z navpično središčnico smradne zapore na potonjeno cev, kadar je smradna zapora nameščena.

4. Prilagodili lok značilen po tem, da obsega niz medsebojno prijemajočih obročev, pri čemer ima vsak obroč prvi končni odsek sorazmerno manjšega premera in drugi 20 končni odsek sorazmerno večjega premera, in pri čemer so obroči prilagojeni tako, da je od obroča do obroča prvi končni odsek prvega obroča drsno sprejet v drugi končni odsek naslednjega obroča na tak način, da omogoči naslednjim obročem odstopanje od istoosne poravnave z asimetričnim drsenjem prvega končnega odseka prvega obroča v drugem končnem odseku drugega obroča. 25

5. Prilagodili lok po zahtevku 4, značilen po tem, da je vsaka spojka med zaporednima obročema osno premična do te mere, da se da ustrezni osi obročev nagniti drugo proti drugi za kot 5°.

6. Prilagodili kos za povezavo prve cevi prvega zunanjega premera in druge cevi drugega, ožjega zunanjega premera, pri čemer prilagodili kos obsega prilagodili obroč, katerega zunanji premer ni večji od notranjega premera prve cevi in notranji premer ni manjši od zunanjega premera druge cevi, značilen po tem, da obsega 14 notranje obročasto tesnilo, štrleče od notranje površine obroča navznoter, in razporeditev, ki je takšna, da se med uporabo, brez posebnega reda, da prilagodili obroč natakniti čez konec druge cevi in vstaviti v ustje prve cevi, tako da notranje tesnilo prilagodnega obroča nalega na zunanjo površino druge cevi.

7. Prilagodili kos po zahtevku 6, značilen po tem, da prilagodili obroč obsega navznoter štrlečo prirobnico, ki učinkuje kot sedež za lociranje prilagodnega obroča v položaju nad koncem druge cevi in/ali s koničnim odsekom, ki se konično oži radialno navzven od konca prilagodnega obroča za lociranje pri koncu druge uporabljene cevi do polnega premera prilagodnega obroča.

8. Prilagodili kos po zahtevkih 6 ali 7 v kombinaciji s spojnim obročem za fiksiranje prve cevi, značilen po tem, da je spojni obroč prilagojen za notranji sprejem prilagodnega obroča in obsega navznoter štrleče obročasto tesnilo.

9. Keramična cev s plastično obojko, pritrjeno na njen konec, značilna po tem, da je plastična obojka zasnovana z notranjo tvorbo, ki se trajno deformira, ko je obojka nameščena preko konca cevi, da varno drži obojko v položaju nad končnim območjem cevi.

10. Kombinacija po zahtevku 9, značilna po tem, da je tvorba izgubljeno rebro. HEPVVORTH BUILDING PRODUCTS LIMITED Za:

25356PP1 ,WP-V/96-Iv 15 Povzetek Talni sifon obsega lonec (702) z izstopom in smradno zaporo (712) na potonjeno cev in zgornje ohišje (720), pritijeno na lonec in obsegajoče vstopno rešetko (724), ter v zgornjem 5 območju dostop (726) za vstopno cev. Rešetka je razporejena nad smradno zaporo in se jo da odstraniti, da se omogoči odstranitev smradne zapore, pri čemer je dostop do vstopne cevi razporejen pri eni strani rešetke, in pri čemer položaj rešetke in dostopa do vstopne cevi narekuje configuracija zgornjega ohišja, ki obsega zamaknjen odsek z dostopom do vstopne cevi. Prilagodljiv lok obsega niz medsebojno prijemajočih obročev (302), katerih 10 vsak ima prvi končni odsek (308) sorazmerno manjšega premera in drugi končni odsek (310) relativno večjega premera razporejena tako, da je prvi končni odsek enega obroča drsno sprejet v drugi končni odsek naslednjega obroča na tak način, da se naslednjim obročem z asimetričnim drsenjem prvega obroča v drugemu omogoči odstopanje od istoosne poravnave. Keramična cev obsega plastično obojko, pritrjeno na njen konec in zasnovano z rebrasto , 15 tvorbo, ki se trajno deformira, kadar je obojka postavljena preko cevnega konca, tako da varno drži obojko na cevi. (sl. 3)