SI9300591A

SI9300591A - Water soluble camptothecin derivatives

Info

Publication number: SI9300591A
Application number: SI9300591A
Authority: SI
Inventors: Karen LACKEY; Michael Joseph Luzzio; Michael Glenn Evans; Jeffrey Mark Besterman; Daniel David Sternbach; Michael Robert Peel
Original assignee: Glaxo Inc
Priority date: 1992-11-12
Filing date: 1993-11-11
Publication date: 1994-06-30
Also published as: US6100273A; WO1994011377A3; MY109296A; IS4092A; AP9300587A0; EP0673380A1; CA2148819A1; JPH08503221A; AU5604594A; MX9307011A; CN1091742A; WO1994011377A2

Description

Glaxo Inc

V vodi topni derivati kamptotecina

Pričujoči izum se nanaša na v vodi topne derivate kamptotecina, ki so substituirani v legi 7. Izum se nanaša tudi na uporabo teh spojin kot inhibitorjev topoizomeraze pri zdravljenju tumorjev in na postopke za njihovo pripravo.

Ozadje izuma

Kamptotecin, naraven citotoksičen alkaloid, je inhibitor topoizomeraze I in učinkovito antitumorsko sredstvo. Prvič so ga izolirali iz listov in lubja kitajske rastline Camptotheca accuminata Wall in dr. (J. Am. Chem. Soc., 88 3888 (1966)).

Kot je prikazano, je kamptotecin kondenziran obročni sistem, ki sestoji iz kinolina (A in B), kondenziranega na pirolidinov obroč (C), kondenziran na α-piridonov obroč (D), ki je po svoji plati kondenziran na laktonov obroč (E).

KAMPTOTECIN

Ima asimetričen atom ogljika v legi 20, kar omogoča dve enantiomerni obliki. Vendar pa se nahaja spojina, ki se pojavlja v naravi, v konfiguraciji S”, kot je prikazano zgoraj.

Citotoksična sredstva pogosto uporabljajo za zatiranje ali uničenje tumorjev, t.j., so kemoterapevtska sredstva. Za citotoksični učinek kamptotecina smatrajo, da je v direktni zvezi z učinkovitostjo kamptotecina kot inhibitorja topoizomeraze. [Za podrobna pojasnila o funkciji topoizomeraze glej A Lehninger, Principles of Biochemistry, 813, Worth Publishers, New York (1982); L. F. Liu, DNA Topoisomerases, CRC Critical Review in Biochemistry, 1-24, 15 (1983), in H. Vosberg, DNA Topoisomerases: Enzymes that Control DNA Conformation, Current Topics in Microbiology and Immunology, 19, Springer-Verlag, Berlin (1985)]. Posebno se je kamptotecin pokazal kot učinkovit pri zdravljenju levkemije (L-1210) in določenih čvrstih tumorjev pri laboratorijskih živalih, glej npr. DNA Topoisomerases in Cancer, Potmesil, M. in dr., Oxford Univ. Press (1991), Chem. Rev. 23, 385 (1973) in Cancer Treat. Rep., 60,1007 (1967).

Na nesrečo obeti kamptotecina kot učinkovitega antitumorskega sredstva klinično niso bili povsem izpolnjeni. Kamptotecin jev bistvu netopen v fiziološko prenesljivih, vodnih medijih, in treba ga je modificirati, da bi ga napravili dovolj topnega za parenteralno dajanje, ki je prednosten način za antitumorsko zdravljenje. Lahko ga napravijo topnega s tvorjenjem njegove natrijeve soli, to je z odprtjem laktona z natrijevim hidroksidom (glej F.M. Muggia in dr., Cancer Chemotherapy Reports, pt. 1, 56, No. 4, 515 (1972)). Vendar pa so M. C. Wani in dr., J. Med. Chem. 23, 554 (1980), poročali, da je α-hidroksi laktonski del obroča E neobhodno potreben za antitumorsko učinkovitost.

V stroki so znani primeri modifikacij in derivatov kamptotecina, pripravljenih za izboljšanje njegove topnosti v vodi. Čeprav so bili mnogi od teh derivatov učinkoviti pri raziskavah in vitro in zgodnjih raziskavah pri živalih ob uporabi modelov levkemije (L-1210), so bili nerazveseljivi pri kroničnih živalskih modelih, ki so obsegali vcepljene čvrste tumorje.

Miyasaka in dr., U.S. Patent št. 4,399,282, razkrivajo skupino derivatov kamptotecina, substituiranih v legi 7 z, med drugim, hidroksimetilom in alkoksimetilom. Poleg tega razkrivajo Miyasaka in dr. v U.S. patentu št. 4,399,276 kamptotecin-7-aldehid in določene sorodne aldehidne derivate, kot acetale, oksime in hidrazone. Nedavno so Vishnuvajjala in dr. v U.S. patentu št. 4,943,579 zahtevali zaščito za vrsto v vodi topnih derivatov kamptotecina s substituenti na obroču A enako, kot to zahtevajo Boehm in dr. v evropski patentni prijavi 0 321 122 A2. Drugi primeri derivatov kamptotecina so vključeni v Miyasaka in dr., U.S. patent št. 4,473,692 in št. 4,545,880, in W. Kingsbury in dr., J. Med. Chem., 34, 98 (1991). Nobeden od teh virov pa ne poroča o teh spojinah z antitumorskim učinkom, ki bi bil večji od učinka kamptotecina samega.

Wani in sodelavci so poročali, daje 10,11-metilendioksikamptotecin učinkovitejši kot nesubstituirani kamptotecin (glej M. C. Wani in dr., J. Med. Chem. 29, 2358 (1986) in 30, 2317 (1987)). Vendar pa je njegova topnost v vodi prav tako slaba kot kamptotecinova, kar resno omejuje njegovo klinično uporabnost.

Sedaj pa smo našli v vodi topne analoge kamptotecina z dobro inhibitorno učinkovitostjo proti topoizomerazi I in vitro in prepričljivo antitumorsko učinkovitostjo in vivo.

Kratka vsebina izuma

En vidik pričujočega izuma so v vodi topni derivati kamptotecina s formulo (I)

v kateri A pomeni del s formulo (IIA), (IIB) ali (IIC)

Q

-S(O)qX (IIA) B (ΠΒ) (IIC)

X je izbran iz skupine, ki sestoji iz alkila, arila, (CH₂)_mOR¹, (CH2)mSR¹ in (CH2)_mNR¹R², kjer je m celo število od 0 do 6 in sta R¹ in R² vodik, nižji alkil, aril ali tvorita skupaj z dušikom 5- do 7-členski obroč; q je celo število od 0 do 2; n pomeni celo število-1 ali 2; p je celo število od 1 do 6; Y in W sta izbrana iz skupine, ki sestoji iz alkila, arila, alkoksi, ariloksi in amino, Q je kisik ali žveplo; P je fosfor; J pomeni atome, ki so potrebni za dopolnitev 5- ali 6-členskega aromatskega obroča, in njihove farmacevtsko sprejemljive soli.

Izraz alkil, kot ga uporabljamo tukaj in v zvezi z alkilnim delom kateregakoli drugega substituenta, definiranega tukaj kot alkoksi, pomeni nerazvejeno, razvejeno ali ciklično alkilno skupino, ki ima 1 do 6 atomov ogljika. Izraz nižji alkil se podrobneje nanaša na katerikoli alkilni del, ki vsebuje 1 do 3 atome ogljika.

Izraz aril, kot ga uporabljamo tukaj in v zvezi z arilnim delom kateregakoli drugega substituenta, definiranega tukaj kot ariloksi, pomeni fenilne, substituirane fenilne, kot anilino, in heteroarilne skupine, ki vsebujejo 5 do 7 obročnih členov, kot pirolil, pirazolil, imidazolil, triazolil, oksazolil, izoksazolil, oksadiazolil, tiazolil, izotiazolil, tiadiazolil, piridil, pirazinil, pirimidinil, piridazinil, triazinil in tetrazinil. Prednostne arilne skupine so izbrane iz skupine, ki obsega fenil, piridil in pirimidil, ki je lahko nesubstituiran ali substituiran. Primeri substituentov, ki so lahko prisotni na aromatskem obroču, lahko vključujejo halogen (npr. fluor, klor, brom ali jod), nitro, amino, dialkilamino, difenilamino, alkil, alkoksi, alkoksialkil, hidroksialkil, alkenil, aril, (npr. fenil, piridil itd.), alkiltioalkil, aminoalkil, -NHCOR¹ ali -NHCO(CH2)mNR¹R², kjer sta R¹ in R² definirana kot zgoraj. Prednostni substituenti vključujejo npr. nitro, amino, NHCO(CH2)_mNR¹R² (npr. -NHCOCH2N(CH3)2) in NHCOR¹ (npr. NHCOCH3). Bolj specifični primeri arilnih skupin so fenil, piridil, pirimidil, anilino, nitrofenil, acetamidofenil in dimetilaminoacetamidofenil.

Primeri obročev, ki nastanejo s kombinacijo skupin R¹ in R² in atoma dušika, vključujejo aziridinil, azetidinil, pirolidinil, piperidinil, heksametileniminil, imidazolidinil, pirazolidinil, izoksazolidinil, piperazinil, N-metilpiperazinil, homopiperazinil, N-metilhomopiperazinil, tiazolidinil, izotiazolidinil, morfolino ali tiomorfolino.

Izraz alkenil, kot ga uporabljamo tukaj, se nanaša na nerazvejene ali razvejene alkenilne skupine, ki imajo 3 do 7 atomov ogljika.

Prednostno je X izbran iz skupine, ki sestoji iz alkila, arila in (CH₂)_mNR¹R².

Prednostno je Q kisik in sta W in Y oba alkoksi.

Posebne spojine s formulo (I) so tiste, v katerih je A del s formulo (IIC) in J pomeni atome, ki so potrebni za dopolnitev aromatskega obroča, izbranega iz skupine, ki sestoji iz pirazolila, imidazolila, triazolila, oksazolila, izoksazolila, oksadiazolila, tiazolila, izotiazolila, tiadiazolila, piridila, pirazinila, pirimidinila, piridazinila, triazinila in tetrazinila. Ti obroči so lahko nesubstituirani ali substituirani. Tipični substituenti so opisani zgoraj. Prednostni aromatski obroči so izbrani iz skupine, ki sestoji iz imidazolila, piridila, piridazinila in pirazinila, ki so lahko nesubstituirani ali substituirani. Prednostni substituenti vključujejo npr. alkil (npr. metil, etil ali propil) in hidroksialkil (npr. hidroksimetil).

Strokovnjak bo takoj opazil, da lahko dobimo v odvisnosti od aromatskega obročnega sistema spojine v smislu izuma kot kvarterne soli. Druge spojine lahko pretvorimo v kvarterne soli s presnovo z alkilirnimi sredstvi, kot metil jodidom, CH₃OSO₂F itd. Kvarterne soli, zlasti kloridne soli, so prednostne.

Prednostno je p celo število 1,2 ali 3, zlasti 1.

Farmacevtsko sprejemljive soli vključujejo soli z anorganskimi nasprotnimi ioni, kot kloridom, sulfatom, fosfatom, difosfatom, bromidom in nitratom, ali soli z organsko kislino, kot acetat, malat, maleat, fumarat, tartrat, sukcinat, citrat, laktat, metan- sulfonat, p-toluensulfonat, palmitat, salicilat in stearat, vendar niso omejene nanje. Druge kisline, kot oksalna, ki sicer same po sebi niso farmacevtsko sprejemljive, so lahko uporabne kot intermediati pri pridobivanju spojin v smislu izuma in njihovih farmacevtsko sprejemljivih soli.

Laktonov obroč, obroč E, lahko odpremo z bazami alkalijskih kovin ali zemeljskoalkalijskih kovin, npr. natrijevim hidroksidom ali kalcijevim hidroksidom, da nastanejo soli alkalijskih kovin ali zemeljskoalkalijskih kovin ustrezne oblike spojin s formulo (I) z odprtim obročem E. Zaradi njene boljše topnosti v vodi lahko obliko z odprtim obročem E s pridom očistimo z običajnimi tehnikami prekristalizacije. V skladu s tem lahko to obliko z odprtim obročem E nato uporabimo kot intermediat za tvorbo spojin s formulo (I), npr. z obdelavo s kislino, npr. klorovodikovo kislino, in s tem pripravimo očiščeno obliko spojin s formulo (I).

Kot smo omenili zgoraj, ima kamptotecinov del asimetričen atom ogljika v legi 20, kar omogoča nastanek dveh entantiomemih oblik, t.j. konfiguracij R in S. Ta izum obsega obe enantiomemi obliki in katerokoli kombinacijo teh oblik. Zaradi enostavnosti je mišljeno, kadar v strukturnih formulah ni prikazana določena konfiguracija v legi 20, da prikazujejo obe enantiomemi obliki in njune zmesi. Če ni navedeno drugače, označuje konvencionalna nomenklatura (R,S) racemično zmes (približno enakih delov) R in S enantiomera, medtem ko označujeta (R) in (S) v bistvu optično čisti R- oz. S-enantiomer. V določenih primerih je kiralni center atom žvepla in možni so dodatni izomeri. Izum vključuje te enantiomere in tudi njihove kombinacije. V izumu so vključene tudi druge oblike spojin s formulo (I) kot solvati, hidrati, polimorfi ipd.

Drugi vidik izuma je postopek za inhibiranje topoizomeraze tipa I v sesalskih celicah, ki obsega dajanje za topoizomerazo inhibitome množine spojine s formulo (I) bolniku, in postopek za zdravljenje tumorja pri sesalcu, ki obsega dajanje učinkovite antitumorske množine s formulo (I) sesalcu, ki ima tumor. Nadaljnji vidik obsega farmacevtske pripravke, ki vsebujejo kot učinkovino spojino s formulo (I). V obseg pričujočega izuma spadajo tudi postopki za pripravo spojin s formulo (I) in z njimi povezanih novih kemijskih intermediatov, ki se uporabljajo pri sintezi, kot jih opisujemo tukaj.

Podroben opis izuma

Specifične spojine s formulo (I) vključujejo:

7-metiltiometil-10,1 l-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-metiltiometil-10,11 -(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-piridiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-piridiltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-pirimidiltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(4-nitrofeniltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(4-acetamidofeniltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-metilsulfinilmetil-10,1 l-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-metilsulfinilmetil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-piridilsulfinil)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-metilsulfonilmetil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-metilsulfonilmetil-10,1 l-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-dimetilfosfonometilen-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-dimetilfosfonometilen-10,1 l-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecm;

7-di-n-butilfosfonometilen-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(4-aminofeniltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(4-acetamidofeniltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(4-aminofeniltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-aminoetiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-dimetilaminoetiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(3-aminopropiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(3-dimetilaminopropiltio)metil-10,li-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-metilaminoetiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-aminoetiltio)metil-10,1 l-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-metilammoetilsulfinil)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(3-aminopropilsulfmil)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(3-dimetilaminopropilsulfinil)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(4-(2-dimetilaminoacetamido)feniltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)kamptotecin;

7-piridinij metilen-10,1 l-metilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-piridinij metilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-piridinij metilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin;

7-(3’-metilimidazolij)metilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-(3’-metilimidazolij)metilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecm;

7-piridazinij metilen-10, ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecm;

7-piridazinij metilen-10,1 l-etilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-(3’-hidroksimetilpiridinij)metilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin; 7-(3’-hidroksimetilpiridinij)metilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin; 7-pirazinij metilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-pirazinij metilen-10, ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-imidazol-l-ilmetilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-imidazol-l-ilmetilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-(4’-hidroksimetilpiridinij)metilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin in njihove farmacevtsko sprejemljive soli.

V skladu z enim splošnim postopkom (A) lahko pripravimo spojine s formulo (1), v kateri je A -SX, ali njihov zaščiten derivat (npr. intermediate s formulo (IB), prikazano niže v shemi III) po načinu dela, prikazanem v stopnji 2 sheme I.

V stopnji 1 presnovimo spojino s formulo (IV) s spojino s formulo (V), da dobimo spojino s formulo (VI), v kateri je X alkil, aril (npr. anilino), (CH₂)_mOR¹, (CH2)mSR¹ali (CH2)_mNR¹R² ali njen zaščiten derivat (npr. N-benziloksikarbonil-2-aminoetil) z zamenjavo odhodne skupine Z (kot je definirana v J. March, Advanced Organic Chemistry, 3rd. Ed., stran 179, John Wiley & Sons, New York (1985)), npr. halogena, npr. kloro. To reakcijo zamenjave izvedemo na znan način in primerno v sistemu topila, npr. (Cl-4) alkanola, (C2-4) alkilen diola, l-hidroksi-2- metoksietana, dimetilacetamida (DMAC), N-metilpirolidinona, dimetil formamida (DMF), tetrahidrofurana (THF), dimetil sulfoksida (DMSO), toluena ali kombinacije teh topil v prisotnosti prebitka spojine s formulo (V) (merkaptana) z bazo, npr. natrijevim hidridom ali cezijevim karbonatom, ali brez nje.

V stopnji 2 (splošni postopek A) presnovimo spojino s formulo (VI) s tricikličnim ketonom s formulo (VII). To presnovo lahko izvedemo v skladu z metodo, opisano v US patentu 4,894,456 (v nadaljevanju ’456), podeljenem 16.januarja 1990 Wallu in dr., kije tukaj vključen kot referenca, da dobimo spojino s formulo (IA).

Presnovo izvedemo prednostno v prisotnosti kislega ali bazičnega katalizatorja. Kisli katalizator je prednostno mineralna kislina, kot npr. HC1, H₂SO₄, HNO₃ in H₃PO₄, ali organska kislina, kot alkanojske kisline in ₁₂ arilsulfonske kisline, zlasti p-toluensulfonska kislina. Bazični katalizator je prednostno anorganska baza, kot npr. natrijev in kalijev karbonat in natrijev in kalijev bikarbonat, ali organska baza, kot ovirana baza, npr. trietilamin in diizopropilamin.

Presnovo lahko izvedemo brez prisotnosti polarnega ali nepolarnega topila ali v njegovi prisotnosti. Prednostno polarna topila so C_w alkoholi, etri in dimetilformamid. Prednostna nepolarna topila so razvejeni ali nerazvejeni alkilni ogljikovodiki, ki imajo 4-10 atomov ogljika, in aromatski ogljikovodiki, ki imajo 6-20 atomov ogljika, zlasti toluen. Presnovo izvedemo na splošno s segrevanjem ob refluksu.

Spojine s formulo (IV) lahko pripravimo po načinu dela, prikazanem na shemi II.

NH, (VIII) «

stopnja 2a , i

aciliranje stopnja 1 (XI)

^v NH (IX) Ac stopnja 2 (CH₂)_pZ deaciliranje stopnja 3

SHEMA II

V stopnji 1 sheme II presnovimo spojino s formulo (VIII) z acilimim sredstvom, npr. halidom (C2-5) alkanojske kisline ali anhidridom (C2-5) alkanojske kisline, npr. acetil kloridom ali anhidridom ocetne kisline, v prisotnosti šibke baze, npr. kalijevega karbonata, v polarnem, aprotičnem topilu, npr. kloroformu, da dobimo spojino s formulo (IX), v kateri je Ac (C2-5) acilna skupina.

V stopnji 2 presnovimo spojino s formulo (IX) s kislinskim halidom s formulo (XI), v kateri je Z odhodna skupina, kot je definirana zgoraj, in je Hal halogen, v prisotnosti kovinskega halida, npr. cinkovega klorida, v polarnem, aprotičnem topilu, npr. nitrometanu, da dobimo spojino s formulo (X). Spojina s formulo (XI) je lahko npr. haloacetil halid, kloroacetil klorid, ali haloacetonitril, npr. kloroacetonitril.

V stopnji 3 tvorimo spojino s formulo (IV) z odstranitvijo acilne skupine, Ac, iz spojine s formulo (X), t.j., z deaciliranjem, po metodah, ki so v stroki znane, kot so tiste, ki so opisane v T. Green, Protective Groups in Organic Chemistrv, Chap. 7, John Wiley, New York (1981). Npr., spojino s formulo (X) lahko segrevamo ob refluksu v koncentrirani klorovodikovi kislini in nastalo sol nevtraliziramo z bazo, npr. natrijevim hidroksidom, da dobimo spojino s formulo (IV).

Če je spojina s formulo (VIII) etilendioksi spojina, t.j., n je 2, jo lahko presnovimo direktno s spojino s formulo (XI), ne da bi najprej zaščitili amino skupino z aciliranjem, in dobimo direktno ustrezno spojino s formulo (IV).

Alternativno lahko pripravimo spojine s formulo (IV) po metodi, ki jo opisujejo T. Sugasawa in dr. v J. Org. Chem., 44,578 (1979).

Spojine s formulo (VI) so nove in predstavljajo nadaljnjo obliko izuma. Tipični primeri spojine s formulo (VI) so: l-metiltio-[2’-amino-4’,5’-(etilendioksi)jacetofenon, l-metiltio-[2’-amino-4’,5’-(metilendioksi)]acetofenon, l-(2-piridiltio-[2’-amino-4’,5’-(etilendioksi)]acetofenon, l-(2-piridiltio-[2’-amino-4’,5’(metilendioksi)]acetofenon, l-(4-piridiltio-[2’-amino-4’,5’-(etilendioksi)]acetofenon, l-(4-piridiltio-[2’-amino-4’,5’-(metilendioksi)]acetofenon, l-(2-pirimidiniltio-[2’-amino-4’,5’-(metilendioksi)]acetofenon, l-(4-nitrofeniltio-[2’-amino-4’,5’(metilendioksi)jacetofenon, l-(4-acetamidofeniltio)-[2’-amino-4’,5’-(metilendioksi)]acetofenon, l-(4-acetamidofeniltio)-[2’-amino-4’,5’-(etilendioksi)]acetofenon in l-[(N-benziloksikarbonil)2-aminoetiltio]-[2-amino-4’,5’-(etilen-dioksi)j11 acetofenon.

Triciklični keton s formulo (VII) lahko pripravimo v skladu z načinom dela, ki ga opisujejo Wall in dr. v U.S. Patentu 4,894,456 v stolpcu 11, začenši s 30. vrstico. Iz sheme I je razvidno, da bo konfiguracija asimetričnega ogljika spojine s formulo (VII) določala konfiguracijo spojin s formulo (I). Racemično spojino s formulo (VII) lahko ločimo v njene enantiomere po metodi Wanija, in dr. v U.S. patentu 5,053,512, (v nadaljevanju ’512), kije tukaj vključen kot referenca.

V skladu z nadaljnjim splošnim postopkom (B) lahko pripravimo spojine s formulo (I), v kateri je A S(CH₂)_mNH₂, s hidrolizo spojin s formulo (IB), v kateri je Z* zaščitna skupina (npr. acilna skupina ali aciloksi skupina in zlasti benziloksikarbonilna skupina) kot je prikazano na shemi III.

Pogoje hidrolize izberemo tako, da nastane želeni amin. Uporabimo lahko različne postopke za hidrolizo, vključno vodno trifluoroocetno kislino, vodno klorovodikovo kislino in druge vodne mineralne ali organske kisline.

V skladu z nadaljnjim splošnim postopkom (C) lahko pripravimo spojine s formulo (I), v kateri je A del s formulo (IIB) ali (IIC), po načinu dela, prikazanem v stopnji 2 reakcijske sheme IV, v kateri presnovimo spojino s formulo (XII) s primernim nukleofilom, npr. spojino s formulo (XIII)

RPWY (XIII), v kateri je R skupina s formulo QR* in je R* zlahka zamenljiva skupina, npr. alkilna ah sililna skupina, ali spojino s formulo (III) (ΠΙ) da dobimo spojine s formulo (I) z zamenjavo odhodne skupine pod pogoji, ki so podobni tistim, ki so prikazani na shemi I zgoraj, ali v talini nukleofila.

V eni prednostni izvedbeni obliki splošnega postopka (C) lahko pripravimo spojine s formulo (I), v kateri je W = Y = alkoksi ali aciloksi in Q pomeni kisik, s presnovo spojine s formulo (XII) s trialkil ali triacil fosfatom s formulo (RO)₃P. V nadaljnji prednosti izvedbeni obliki postopka (C) lahko pripravimo spojine s splošno formulo (I), v kateri je A del s formulo (IIC), v talini nukleofila.

Na splošno daje reakcija zamenjave, prikazana na shemi IV, stopnja 2, nizke dobitke, če je nukleofil del s formulo (IIC), ki je v legi, ki je glede na atom dušika sosednja ali orto.

Presnovo spojine s formulo (IV) s tricikličnim ketonom (VII) opisujejo Wall in dr. v ’456, zgoraj.

V skladu z drugim splošnim postopkom (D) lahko spojino s formulo (I) v smislu izuma pretvorimo v drugo spojino v smislu izuma ob uporabi običajnih načinov dela.

Tako lahko spojine s formulo (I), v kateri je A -SOX in -SO₂X, pripravimo z oksidacijo spojin s formulo (I), v kateri je A -SX. Pogoje oksidacije izberemo tako, da tvorimo želeni sulfinilni ali sulfonilni derivat. V presnovah lahko uporabimo različna oksidacijska sredstva, vključno ozon, vodikov peroksid/ocetno kislino, peroksi kisline, perjodate, perborate, peroksi-sulfate, perokside, hidroperokside, jod (III), permanganate itd. Uporabni reakcijski pogoji so prikazani niže v primerih.

Spojino s formulo (I), v kateri pomenita eden ali oba R¹ in R² atom vodika, lahko alkiliramo ob uporabi običajnih tehnik. Presnovo lahko izvedemo ob uporabi primernega alkilirnega sredstva, kot alkil halida, alkil tozilata ali dialkilsulfata. Alkilacijsko reakcijo lahko primemo izvedemo v organskem topilu, kot amidu, npr. dimetilformamidu, ali etru, npr. tetrahidrofuranu, prednostno v prisotnosti baze. Primerne baze vključujejo npr. hidride alkalijskih kovin, kot natrijev hidrid, karbonate alkalijskih kovin, kot natrijev karbonat, ali alkokside alkalijskih kovin, kot natrijev ali kalijev metoksid, etoksid ali t-butoksid. Alkilacijsko reakcijo izvedemo primerno pri temperaturi od 25 do 100°C.

Alternativno lahko spojino s formulo (I), v kateri pomenita eden ali oba R¹ in R²atom vodika, pretvorimo v drugo spojino s formulo (I) z reduktivnim alkiliranjem, kot opisuje Borch v J. Org. Chem. 37 (10), 1673 (1972). Reduktivno alkiliranje z ustreznim aldehidom ali ketonom lahko izvedemo ob uporabi borohidrida zemeljskoalkalijske kovine ali cianoborohidrida. Presnovo lahko izvedemo v vodnem ali nevodnem reakcijskem mediju, primerno v alkoholu, npr. metanolu ali etanolu, ali etru, npr. dioksanu ali tetrahidrofuranu, v danem primeru v prisotnosti vode. Presnovo lahko primerno izvedemo pri temperaturi v območju od 0 do 100°C, prednostno 5 do 50°C. Primerno lahko izvedemo presnovo z natrijevim cianoborohidridom pod kislimi pogoji, npr. v prisotnosti ocetne kisline. Alternativno lahko izvedemo alkiliranje s segrevanjem spojine s formulo (I), v kateri pomenita eden ali oba R¹ in R² atom vodika, z ustreznim aldehidom ali ketonom, kot formaldehidom, v prisotnosti kisline, kot mravljinčne kisline, pri temperaturi od 0 do 150°C, prednostno pri okoli 90°C.

Spojine s formulo (I), v kateri je X aril, substituiran s skupino -NHCO(CH₂)_mNR¹R², lahko pripravimo s presnovo spojine s formulo (I), v kateri je X aril, substituiran z amino skupino, s primerno kislino, pod pogoji, izbranimi tako, da nastane amidna vez. Uporabimo lahko različne postopke za tvorbo amidne vezi, vključno dicikloheksilkarbodiimid, 2-kloro-l-metilpiridinijev jodid in benzotriazol-l-iloksitris (dimetilamino)fosfonijev heksafluorofosfat.

V skladu z drugim splošnim postopkom (E) lahko pripravimo spojino s formulo (I) v smislu izuma ali njeno sol tako, da podvržemo zaščiten derivat spojine s formulo (I) ali njene soli reakciji za odstranitev zaščitne skupine ali zaščitnih skupin.

Tako je v zgodnejši stopnji priprave spojine s formulo (I) ali njene soli lahko potrebno in/ali zaželeno zaščititi eno ali več občutljivih skupin v molekuli, da preprečimo nezaželene stranske reakcije.

Zaščitne skupine, ki jih uporabljamo pri pripravi spojin s formulo (I), lahko uporabimo na običajen način. Glej npr. Protective Groups in Organic Chemistry Ed.J.F.W. McOmie (Plenum Press 1973) ali Protective Groups in Organic Synthesis, Theodora W Greene (John Wiley and Sons 1981).

Običajne zaščitne skupine za amino lahko vključujejo npr. aralkilne skupine, kot benzilno, difenilmetilno ali trifenilmetilno skupino, in acilne skupine, kot N-benziloksikarbonil ali t-butoksikarbonil. Tako lahko spojine s splošno formulo (I), v kateri pomenita ena ali obe skupini R¹ in R² vodik, pripravimo z odstranitvijo zaščite z ustrezne zaščitene spojine.

Hidroksi skupine lahko zaščitimo npr. z aralkilnimi skupinami, kot benzilno, difenilmetilno ali trifenilmetilno skupino, acilnimi skupinami, kot acetilno, silikonsko zaščitno skupino, kot trimetilsililno ali t-butil dimetilsililno skupino, ali kot tetrahidro- piranove derivate.

Odstranitev katerihkoli prisotnih zaščitnih skupin lahko dosežemo z običajnimi načini dela. Tako lahko aralkilno skupino, kot benzil, odcepimo s hidrogenolizo v prisotnosti katalizatorja (npr. paladija na oglju); acilno skupino, kot N-benziloksikarbonil, lahko odstranimo s hidrolizo z npr. bromovodikom v ocetni kislini ali z redukcijo, npr. s katalitskim hidrogeniranjem. Silikonske zaščitne skupine lahko odstranimo npr. z obdelavo s fluoridnim ionom ali s hidrolizo v kislih pogojih. Tetrahidropiranske skupine lahko odcepimo s hidrolizo v kislih pogojih.

Kot bomo razumeli, je lahko v kateremkoli od splošnih postopkov (A) do (D), opisanih zgoraj, zaželeno ali celo potrebno zaščititi katerekoli občutljive skupine v molekuli tako, kot smo pravkar opisali. Tako lahko izvedemo naknadno po kateremkoli od zgoraj opisanih postopkov (A) do (D) reakcijsko stopnjo, ki obsega odstranitev zaščite z zaščitenega derivata s splošno formulo (I) ali njegove soli.

Tako lahko v skladu z nadaljnjim vidikom izuma izvedemo v kateremkoli primernem zaporedju za katerimkoli od postopkov od (A) do (D), če je potrebno in/ali zaželeno, tele reakcije:

(i) odstranitev katerihkoli zaščitnih skupin in (ii) pretvorbo spojine s formulo (I) ali njene soli v njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali solvat.

Če želimo izolirati spojino v smislu izuma kot sol, npr. kot kislinsko adicijsko sol, lahko to dosežemo z obdelavo proste baze s splošno formulo (I) s primerno kislino, prednostno v ekvivalentni množini, ali s kreatinin sulfatom v primernem topilu (npr. vodnem etanolu).

Splošne metode, navedene zgoraj za pripravo spojin v smislu izuma, lahko poleg tega, da jih uporabimo kot zadnjo glavno stopnjo v preparativnem zaporedju, uporabimo tudi za uvedbo želenih skupin v vmesni stopnji pri pripravi želene spojine. Zato bomo razumeli, daje treba pri takih večstopenjskih postopkih zaporedje reakcij izbrati tako, da reakcijski pogoji ne vplivajo na prisotne skupine v molekuli, ki so zaželene v končnem produktu.

Tipično je biološki učinek spojin s formulo (I) v S enantiomeru, in R enantiomer ima malo ali nič učinka. Tako je S enantiomer spojine s formulo (I) na splošno prednosten v primerjavi z zmesjo enantiomerov R in S, kot v racemični zmesi. Če pa bi bil vendar zaželen R enantiomer, npr. za kontrolne raziskave ali za sintezo drugih spojin, bi ga lahko primerno pripravili z gornjim načinom dela ob uporabi R enantiomera spojine s formulo (VII), pripravljenega po opisih v ’512.

Spojino s formulo (I) lahko očistimo z metodami, ki so v stroki običajne, npr. kromatografijo, destilacijo ali kristalizacijo.

Test s cepljivim kompleksom in vitro

Relativno inhibitorno aktivnost spojin s formulo (I) proti topoizomerazi tipa I smo določili s testom s cepljivim kompleksom in vitro. Ta test, izveden v skladu z metodo, ki sojo opisali Hsiang, Y. in dr. v J. Biol. Chem., 260:14873-14878 (1985), kaže dobro korelacijo z antitumorskim učinkom inhibitorjev topoizomeraze v živalskih modelih raka in vivo, npr. s kamptotecinom in njegovimi analogi. [Glej Hsiang in dr. Cancer Research, 49:4385-4389 (1989) in Jaxel in dr., Cancer Research, 49:1465-1469 (1989)].

Spojina iz primera 15 je kazala opazno inhibitorno aktivnost (IC50) proti topoizomerazi tipa I pri koncentracijah več kot 2000 nM (šibko do zmerno učinkovita), spojna iz primera 31 pri koncentracijah več kot 1000 nM, spojine iz primerov 17, 18, in 36 pri koncentracijah več kot 500 nM in vse ostale s primeri prikazane spojine v koncentracijah manj kot 500 nM (zelo učinkovite). Izraz IC50 pomeni koncentracijo spojine s formulo (I), pri kateri je topoizomeraza I prestregla več kot 50 % substrata DNA.

Spojine s formulo (I) so učinkovite proti širokemu spektru sesalskih (vključno človeških) tumoijev in rakaste rasti, kot rakom ustne votline in žrela (ustnice, jezik, usta, žrelo), ezofagusa, želodca, tankega črevesa, debelega črevesa, rektuma, jeter in žolčnih vodov, trebušne slinavke, grla, pljuč (vključno ne-majhnih celic), kosti, veznega tkiva, kože, kolona, dojke, materničnega ustja, maternične sluznice, jajčnikov, prostate, mod, mehurja, ledvic in drugih urinamih tkiv, oči, možganov in osrednjega živčevja, žleze ščitnice in drugih žlez z notranjim izločanjem, levkemij (limfocitne, granulocitne, monocitne), Hodgkinove bolezni, ne-Hodgkinovih limfomov, multiplih mielomov itd. Tukaj uporabljamo izraze tumor, rak in rakaste rasti kot sinonime.

Množina spojine s formulo (I), ki je potrebna, da bi bila učinkovita kot antitumorsko sredstvo, bo seveda variirala v skladu s posameznim sesalcem, ki ga zdravimo, in je končno prepuščena odločitvi zdravnika ali živinozdravnika. Faktorji, ki jih je treba upoštevati, obsegajo stanje, ki ga zdravimo, način dajanja, naravo pripravka, telesno maso sesalca, površino, starost in splošno stanje, in določeno spojino, ki jo je treba dajati. Vendar pa je primerna učinkovita antitumorska doza v omočju od okoli 0,1 do okoli 200 mg/kg telesne mase dnevno, prednostno v območju od okoli 1 do okoli 100 mg/kg dnevno. Celotno dnevno dozo lahko damo kot eno samo dozo, kot več doz, npr. 2- do 6-krat dnevno, ali z intravensko infuzijo v izbranem trajanju. Doze nad ali pod zgoraj navedenim območjem so v obsegu pričujočega izuma in jih lahko dajemo posameznemu pacientu, če je zaželeno in potrebno.

Za sesalca s 75 kg bo npr. dozirno območje okoli 75 do okoli 7500 mg dnevno in tipična doza bo okoli 800 mg dnevno. Če so indicirane posamezne multiple doze, lahko obsega zdravljenje tipično 200 mg spojine s formulo (I), dane 4-krat dnevno.

Pripravki

Pripravki v smislu pričujočega izuma za medicinsko uporabo obsegajo učinkovino, t.j. spojino s formulo (I), skupaj s sprejemljivim nosilcem zanjo in v danem primeru drugimi terapevtsko aktivnimi sestavinami. Nosilec mora biti farmacevtsko sprejemljiv v smislu, da je združljiv z drugimi sestavinami pripravka in da ne škoduje njegovemu prejemniku.

Pričujoči izum zato nadalje zagotavlja farmacevtski pripravek, ki obsega spojino s formulo (1) skupaj s farmacevtsko sprejemljivim nosilcem zanjo.

Pripravki vključujejo tiste, ki so primerni za oralno, rektalno, lokalno ali parenteralno (vključno subkutano, intramuskularno in intravensko) dajanje. Prednostni so tisti, ki so primerni za oralno ali parenteralno dajanje.

Pripravki so lahko prikladno prisotni v obliki dozirne enote in jih lahko pripravimo po katerikoli od metod, ki so v farmacevtski stroki znane. Vse metode vključujejo stopnjo združevanja učinkovine z nosilcem, ki predstavlja eno ali več pomožnih sestavin. Na splošno pripravimo pripravke tako, da enakomerno in temeljito združimo učinkovino s tekočim nosilcem ali fino porazdeljenim trdnim nosilcem in potem, če je potrebno, oblikujemo produkt v želeno obliko dozirne enote.

Pripravke v smislu pričujočega izuma, primerne za oralno dajanje, lahko dajemo kot ločene enote, kot kapsule, oblate, tablete ali pastile, od katerih vsebuje vsaka vnaprej določeno množino učinkovine, kot prašek ali granule ali suspenzijo ali raztopino v vodni ali nevodni tekočini, npr. sirup, eliksir, emulzijo ali tekoč odmerek.

Tableto lahko izdelamo s stiskanjem ali oblikovanjem, v danem primeru z eno ali več dodatnimi sestavinami. Stisnjene tablete lahko pripravimo tako, da v primernem stroju stisnemo učinkovino v sipki obliki, npr. prah ali granule, v danem primeru zmešano z dodatnimi sestavinami, npr. vezivi, lubrikanti, inertnimi razredčili, površinsko aktivnimi ali dispergirnimi sredstvi. Oblikovane tablete lahko izdelamo tako, da oblikujemo v primernem stroju zmes uprašene učinkovine s katerimkoli primernim nosilcem.

Sirup ali suspenzijo lahko izdelamo tako, da dodamo učinkovino h koncentrirani vodni raztopini sladkorja, npr. saharoze, kateri lahko dodamo tudi katerekoli dodatne sestavine. Taka dodatna sestavina (take dodatne sestavine) lahko vključuje (vključujejo) sredstvo za izboljšanje arome, sredstvo za zadrževanje kristalizacije sladkorja ali sredstvo za povečanje topnosti katerekoli druge sestavine, npr. kor polivalenten alkohol, npr. glicerol ali sorbitol.

Pripravke za rektalno ali vaginalno dajanje lahko dajemo kot supozitorij z običajnim nosilcem, npr. kakavovim maslom ali Witepsolom S55 (blagovna znamka firme Dynamite Nobel Chemical, ZR Nemčija, za osnovo za supozitorije).

Za transdermalno dajanje lahko spojine v smislu izuma predelamo v kreme, gele, mazila ali losione ali transdermalni obliž. Take pripravke lahko npr. formuliramo z vodno ali oljno osnovo z dodatkom primernih zagostilnih, gelimih, emulgirnih, stabilizacijskih, dispergirnih, suspendimih sredstev in/ali barvil.

Pripravki, primerni za parenteralno dajanje, obsegajo primemo sterilen vodni pripravek učinkovine, kije prednostno izotoničen s krvjo prejemnika. Taki pripravki vsebujejo primemo raztopino ali suspenzijo farmacevtsko in farmakološko sprejemljive kislinske adicijske soli spojine s formulo (I), ki je izotonična s krvjo prejemnika. Tako lahko vsebujejo taki pripravki primerno destilirano vodo, 5 %-no dekstrozo v destilirani vodi ali fiziološki raztopini soli in farmacevtsko in farmakološko sprejemljivo kislinsko adicijsko sol spojine s formulo (I), ki ima primerno topnost v teh topilih, npr. hidroklorid. Uporabni pripravki obsegajo tudi koncentrirane raztopine ali trdne snovi, ki vsebujejo spojino s formulo (I), ki dajo po razredčenju s primernim topilom raztopino, primemo za gornje parenteralno dajanje.

Poleg prej omenjenih sestavin lahko pripravki v smislu izuma lahko nadalje vključujejo eno ali več fakultativnih dodatnih sestavin, ki se uporabljajo v stroki farmacevtskih pripravkov, npr. razredčila, puferje, sredstva za izboljšanje vonja in okusa, veziva, površinsko aktivna sredstva, zagostila, lubrikante, suspendirna sredstva, konservanse (vključno antioksidante) ipd.

PRIMERI

Naslednji primeri pojasnjujejo vidike tega izuma, vendar jih ne smemo smatrati kot omejevalne. Simboli in dogovorni izrazi, ki jih uporabljamo v teh primerih, se ujemajo s tistimi, ki se uporabljajo v sodobni kemijski literaturi, npr. v Journal of the American Chemical Society. Izraz sobna temperatura, kot ga uporabljamo tukaj, pomeni okoli 25°C.

Primer 1

7- metiltiometil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin (A) l-metiltio-2-[2’-amino-4’,5’-(etilendioksi)]acetofenon

Zmes l-kloro-[2’-amino-4’,5’-etilendioksi]acetofenona (I) (0,25 g, 1,1 mmola) in natrijevega tiometoksida (0,1 g, 1,4 mmola) v suhem tetrahidrofuranu (5 ml) segrevamo ob refluksu okoli 16 h. Zmes ohladimo na sobno temperaturo in topilo uparimo. Preostanek obdelamo z dietil etrom (25 ml) in filtriramo. Filtrat uparimo, da dobimo 0,258 g (98 %) naslovne spojine kot rumeno trdno snov. Tal. 103-105°C. MS, izrač. za C_nH₁₄O₃NS 240,0694, ugot. 240,0691.

(B) 5’(R,S)-l,5-diokso-(5’-etil-5’-hidroksi-2’H,5’H-6’H-6-oksopirano)[3’,4’-f]A⁶, ⁸- tetrahidroindolizin in 5’(S)-l,5-diokso-(5’-etil-5’-hidroksi-2’H,5’H,6’H-6oksopirano) [3’,4’-ί]Δ⁶,⁸-tetrahidroindolizin (triciklična ketona s formulo (VII)).

Spojine, o katerih govorimo tu kot o tricikličnem ketonu (R,S) oz. tricikličnem ketonu (S) ali skupno kot o spojini s formulo (VII), pripravimo po načinu dela, ki ga opisujejo Wani in dr. v ’512. Upoštevajte, da lahko ustrezni R-enantiomer pripravimo tudi po načinu dela iz ’512.

(C) 7-metiltiometil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Zmes l-metiltio-[2’-amino-4’,5’-(etilendioksi)]acetofenona (0,05 g, 0,22 mmola), tricikličnega ketona (S) (0,05 g, 0,19 mmola) in ocetne kisline (0,02 ml, 0,38 mmola) v suhem toluenu (2 ml) damo v oljno kopel s 130°C. Po okoli 2 min dodamo katalitsko množino p-toluensulfonske kisline in zmes segrevamo ob refluksu okoli 16 h. Zmes ohladimo na sobno temperaturo in filtriramo, da dobimo 0,066 g (76 %) naslovne spojine kot rumeno rjavo trdno snov. Tal. 232-234°C. MS, izrač. za C₂₄H₂₃O₆N₂S

467,1277, ugot. 467,1267.

Primer 2

7-metiltiometil-10.11-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin (A) l-metiltio-[2’-ammo-4’,5’-(metilendioksi)]acetofenon

Uporabimo isti način dela kot v primeru 1, del (A), le da uporabimo ekvivalentno množino l-kloro-[2’-amino-4’,5’-metilendioksi]acetofenona (0,46 g, 2 mmola) namesto l-kloro-[2’-amino-4’,5’-etilendioksi]acetofenona. Dobimo 0,326 g (72 %) naslovne spojine.

(B) 7-metiltiometil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Uporabimo isti način dela kot v primeru 1, del (C), le da presnovimo ekvivalentno množino l-metiltio-[2’-amino-4’,5’-(metilendioksi)]-acetofenona z S-tricikličnim ketonom (0,11 g, 0,42 mmola). Dobimo 0,139 g (73 %) naslovne spojine. Tal. 246248°C. MS, izrač. za C^H^N^S 453,1120, ugot. 453,1119.

Primer 3

7-(2-piridiltio)metil-10,ll-fetilendioksi)-20(S)-kamptotecin (A) i-(2-piridiltio)-[2’-amino-4’,5’-(etilendioksi)]-acetofenon

Suspenzijo natrijevega hidrida (0,012 g, 0,5 mmola) v suhem THF (1 ml) pod dušikom ohladimo na 0°C v ledni kopeli. Dodamo raztopino 2-piridintiola (0,054 g, 0,48 mmola) v suhem THF (1 ml) in zmes mešamo 10 min. Dodamo raztopino l-kloro-[2’-amino-4’,5’-etilendioksi]-acetofenona (0,1 g, 0,44 mmola) v suhem THF (2 ml) in zmes mešamo pri sobni temperaturi 1 h. Topilo uparimo in preostanek očistimo s kromatografijo na silikagelu, da dobimo 0,108 g (81 %) naslovne spojine. Tal. 106-107°C. MS, izrač. za C₁₅H₁₅N₂O₃S 303,0803, ugot. 303,0795.

(B) 7-(2-piridiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Uporabimo isti način dela kot v primeru 1, del (C), le da presnovimo ekvivalentno množino spojine iz dela (A) v tem primeru s tricikličnim ketonom (S) (0,025 g, 0,09 mmola), da dobimo 0,04 g (79 %) naslovne spojine. Tal. 240-245°C. MS, izrač. za

C₂₈H₂₄N₃O_<S 530,1386, ugot. 530,1392.

Primer 4

7-(2-piridiltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin (A) l-(2-piridiltio)-[2’-amino-4’,5’-(metilendioksi)]-acetofenon

Uporabimo isti način dela kot v primeru 3, del A, le da uporabimo 0,2 g, 0,93 mmola l-kloro-[2’-amino-4’,5’-(metilendioksi)]-acetofenona namesto l-kloro-[2’-amino4’,5’-etilendioksi]-acetofenona, da dobimo 0,239 g (88 %) naslovne spojine. Tal. 103-105°C. MS MH+ 303.

(B) 7-(2-piridiltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Na podoben način kot v primeru 1, del (C), presnovimo spojino iz primera 4, del (A), z S-tricikličnim ketonom (0,05 g, 0,19 mmola) da dobimo 0,073 g (74 %) naslovne spojine. Tal. 245-248°C. MS, izrač. za C₂₇H₂^i₃O₆S 516,1228, ugot. 516,1209.

Primer 5

7-(2-pirimidiltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin (A) l-(2-pirimidiniltio)-[2’-amino-4’,5’-(metilendioksi)]-acetofenon

Na podoben način kot v primeru 3, del (A), presnovimo namesto 2-piridiltiola 2-pirimidiniltiol z l-kloro-[2’-amino-4’,5’-(metilendioksi)]-acetofenonom (0,2 g, 0,93 mmola), da dobimo 0,234 g (88 %) naslovne spojine. Tal. 162-164°C. MS, izrač. za C₁₃H₁₂N₃O₃S 290,0598, ugot. 290,0611.

(B) 7-(2-pirimidiltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Na podoben način kot v primeru 1, del (C), presnovimo spojino iz primera 5, del (A), s tricikličnim ketonom (S) (0,05 g, 0,19 mmola), da dobimo 0,013 g (13 %) naslovne spojine. Tal. 245-248°C. MS, izrač. za C^H^N^S 517,1180, ugot. 517,1179.

Primer 6

7-(4-nitrofeniltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin (A) l-(4-nitrofeniltio)-[2’-amino-4’,5’-(metilendioksi)]-acetofenon

Na podoben način kot v primeru 3, del (A), uporabimo namesto 2-piridiltiola ekvivalentno množino 4-nitrofeniltiola in ga presnovimo z l-kloro-[2’-amino-4’,5’(metilendioksi)]-acetofenonom (0,2 g, 0,93 mmola), da dobimo 0,245 g (78 %) naslovne spojine.

(B) 7-(4-nitrofeniltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Na podoben način kot v primeru 1, del (C), presnovimo spojino iz dela (A) tega primera z S-tricikličnim ketonom (0,03 g, 0,11 mmola), da dobimo 0,035 g (55 %) naslovne spojine. Tal. 205°C, razkroj. MS MII⁺ 560.

Primer 7

7-(4-acetamidofeniltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin (A) l-(4-acetamidofeniltio)-[2’-amino-4’,5’-(metilendioksi)]-acetofenon

Na podoben način kot v primeru 3, del (A), presnovimo namesto 2-piridiltiola ekvivalentno množino 4-acetamidofeniltiola z l-kIoro-[2’-amino-4’,5’-(metilendioksi)]-acetofenonom (0,2 g, 0,93 mmola), da dobimo 0,272 g (90 %) naslovne spojine. Tal. 168-170°C. MS MH⁺ 345.

(B) 7-(4-acetamidofeniltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Na podoben način kot v primeru 1, del (C), presnovimo spojino iz dela (A) tega primera z S-tricikličnim ketonom (0,05 g, 0,19 mmola), da dobimo 0,078 g (72 %) naslovne spojine. Tal. 205-207°C. MS, izrač. za C__V)H₂₂N₃O₇S 572,1490, ugot. 572,1502.

Primer 8

7-metilsulfinilmetiI-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Raztopino 7-metiltiometil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecina (0,03 g, 0,064 mmola) v kloroformu:metanolu (10:1, 5 ml) ohladimo v kopeli z acetonom in suhim ledom na -78°C. V posebni buči pripravimo nasičeno raztopino ozona v dik24 lorometanu in jo dodajamo k raztopini, dokler s TLC ne dokažemo več preostalega izhodnega materiala. Topila uparimo in preostanek očistimo s kromatografijo, da dobimo 0,023 g (74 %) naslovne spojine kot rumeno trdno snov. Tal. 240-244°C. MS, izrač. za C₂₄H₂₃N₂O₇S 483,1226, ugot. 483,1213.

Primer 8A

7-metilsulfmilmetil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin %-no vodno raztopino vodikovega peroksida (0,06 ml, 0,59 mmola) dodamo k raztopini 7-metiltiometil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecina (0,25 g, 0,53 mmola) v ocetni kislini (5 ml) pri sobni temperaturi in zmes mešamo okoli 16 h. Topilo uparimo in preostanek očistimo s kromatografijo, da dobimo 0,174 g (67 %) naslovne spojine.

Primer 9

7-metilsulfinilmetil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Na podoben način kot v primeru 8 dobimo ob uporabi 7-metiltiometil-10,ll(metilendioksi)-20(S)-kamptotecina (0,05 g, 0,11 mmola), dobljenega kot v primeru 1, namesto 7-metiltiometil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecina 0,037 g (71 %) naslovne spojine. Tal. 236-240°C. MS MH⁺ 469.

Primer 10

7-(2-piridilsulfmil)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Na podoben način kot v primeru 8A dobimo ob uporabi 7-(2-piridiniltio)metil10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecina (0,02 g, 0,04 mmola), dobljenega kot v primeru 4, namesto 7-metiltiometil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecina 0,016 g (77 %) naslovne spojine. Tal. 220-225°C. MS, izrač. za 532,1177, ugot.

532,1172.

Primer 11

7-metilsulfonilmetil-10,1 l-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Vodikov peroksid (0,021 ml, 0,21 mmola) dodamo k raztopini 7-metiitiometil-10,Il(etilendioksi)-20(S)-kamptotecina (0,03 g, 0,06 mmola), dobljenega kot v primeru 1, v ocetni kislini (1,0 ml) in zmes segrevamo na okoli 75°C okoli 5 h. Zmes ohladimo na sobno temperaturo in topilo uparimo. Preostanek obdelamo z vročim etanolom (2 ml), ohladimo na sobno temperaturo in filtriramo, da dobimo 0,020 g (65 %) naslovne spojine. Tal. 247-250°C. MS, izrač. za C₂₄H₂₃O₈N₂S 499,1175, ugot. 499,1186.

Primer 12

7-metilsulfonilmetil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Na podoben način kot v primeru 11 dobimo ob uporabi 7-metiltiometil-10,ll(metilendioksi)-20(S)-kamptotecina (0,03 g, 0,07 mmola), dobljenega kot v primeru 2, namesto 7-metiltiometil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecina 0,024 g (77 %) naslovne spojine. Tal. 262-265°C. Nominalni masni spektrum M+l 485.

Primer 13

7-dimetiHOsfonometilen-10,1 l-metilendioksi-20(S)-kamptotecin (A) 3,4-metilendioksiacetanilid

Tržno dosegljivemu 3,4-metilendioksi anilinu (17,0 g, 124 mmolov) in natrijevemu karbonatu (15,5 g, 136 mmolov) v kloroformu (90 ml) dodamo pri 5°C po kapljicah ob mešanju acetil klorid (8,8 g, 124 mmolov). Reakcijsko zmes pustimo, da se segreje do sobne temperature, in mešamo še okoli 18 ur. Reakcijsko zmes speremo dvakrat z okoli 50 ml 1 N HC1, organski sloj posušimo (MgSO₄) in topilo odstranimo, da dobimo ijavo trdno snov. Prekristalizacija iz vode z obdelavo z aktivnim ogljem da

3,4-metilendioksiacetanilid (9,34 g, 42,1 % teor.) kot svetlo ijavo trdno snov.

Elementna analiza: (C₉H₉NO₃)

	%C	%H	%N
Ugot.:	60,34	5,04	7,79
Izrač.:	60,33	5,06	7,82

(B) 2’-acetilamino-4’,5’-metilendioksi-2-kloroacetofenon

K zmesi cinkovega klorida (24,3 g, 178,3 mmola) in kloroacetilklorida (16,1 ml, 202,1 mmola) v nitrometanu (85 ml) dodamo pod dušikom pri sobni temperaturi med mešanjem po kapljicah 3,4-metilendioksiacetanilid (8,96 g, 50,0 mmola) v nitrometanu (15 ml). To zmes nato segrevamo ob refluksu 1,5 h, pustimo, da se oh26 ladi na sobno temperaturo, zlijemo na led, ekstrahiramo z metilen kloridom, ki ga nato odstranimo z uparevanjem, in dobimo rjavo trdno snov. To trdno snov prekristaliziramo iz zmesi etil acetata/heksana (vključno z obdelavo z aktivnim ogljem), da dobimo 2’-acetilamino-4’,5’-metilendioksi-2-kloroacetofenon (831,3 mg, 6,5 % teor.) kot rumene kristale.

TH-NMR (CDC1₃): δ 8,45 (s, IH); 7,2 (s, IH); 6,09 (s, 2H); 4,65 (s, 2H); 2,25 (s, 3H).

(C) 3,4-metilendioksipivaloilanilid

To spojino pripravimo po metodi iz primera 13(A), le da uporabimo namesto acetil klorida ekvivalentno množino 2,2-dimetilpropanoil klorida.

(D) 2’-pivaloilamino-4’,5’-metilendioksi-2-kloroacetofenon

To spojino pripravimo po metodi iz primera 13(B), le da uporabimo namesto 3,4metilendioksiacetanilida ekvivalentno množino 3,4-metilendioksipivaloilanilida.

(E) 2’-amino-4’,5’-metilendioksi-2-kloroacetofenon

K 2’-acetilamino-4’,5’-metilendioksi-2-kloro-acetofenonu (0,9 g, 3,53 mmola) ali ekvivalentni množini 2’-pivaloilamino-4’,5’-metilendioksi-2-kloroacetofenona v etanolu (60 ml) dodamo pri okoli 5°C po kapljicah konc. HCl (12,5 ml, 149,7 mmola). Reakcijsko zmes nato segrevamo ob refluksu okoli 1 uro, nato zlijemo na 2 N NaOH/led (80 ml/60 g) in speremo z etil acetatom (3 x 70 ml). Organske deleže združimo in speremo s slanico (50 ml), posušimo (brezvodni natrijev sulfat) in koncentriramo v vakuumu, da dobimo zelenkasto rumeno trdno snov. To trdno snov prekristaliziramo iz etil acetata/izopropanola/heksana, obdelanega z aktivnim ogljem, da dobimo 2’amino-4’,5’-metilendioksi-2-kloroacetofenon (0,39 g, 52 % teor.).

Elementna analiza: (C₉H_gNO₃Cl)

	%C	%H	%N
Ugot.:	50,66	3,80	6,47
Izrač.:	50,60	3,77	6,56

(F) 7-klorometil-10,1 l-metilendioksi-20(S)-kamptotecin

Po splošnem načinu dela za kamptotecin, opisanem v ’512, mešamo 2’-amino-4’,5’metilendioksi-2-kloroacetofenon ob refluksu v toluenu (50 ml) s tricikličnim ketonom (S) (256,3 mg, 0,97 mmola) pod Dean-Starkovo pastjo pol ure. Reakcijsko zmes nato ohladimo in trdne snovi filtriramo in speremo s toluenom in etanolom, da dobimo

7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin.

(G) 7-dimetilfosfonometilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin klorid

Suho 25 ml bučo opremimo z magnetnim mešalnim vložkom in splaknemo s suhim dušikom. V bučo damo nato 7-klorometilen-10,ll-(metilendioksi)-20(S)kamptotecin (100 mg, 0,23 mmola), suhi DMF (3 ml) in trimetilfosfit (3 ml, 25 mmolov). Namestimo povratni hladilnik in zmes segrevamo pri 110°C. Ko je presnova gotova (tankoslojna kromatografija: 5 %-ni metanohetil acetat), reakcijsko zmes ohladimo in hlapne snovi odstranimo pod vakuumom. Reakcijsko zmes očistimo direktno s HPLC z reverzno fazo, da dobimo 66 mg (58 %) naslovne spojine. MS, izrač. za C^H^O^P 515,1219, ugot. 515,1207.

Primer 14

7-dimetilfosfonometilen-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin klorid (A) 7-klorometil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

To spojijo pripravimo po načinu dela iz primera 13, le da uporabimo v delih (A) in (C) namesto 3,4-metilendioksi anilina ekvivalentno množino 3,4-etilendioksi anilina.

(B) 7-dimetilfosfonometilen-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

7-klorometilen-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin (0,1 g, 0,23 mmola) presnovimo s trimetilfosfitom kot v primeru 13, del (G), da dobimo 0,076 g (65 %) naslovne spojine. MS, izrač. za C₂$H₂₅O₉N₂P 529,1376, ugot. 529,1351.

Primer 15

7-di-n-butilfosfonometilen-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

7-klorometilen-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin (0,1 g, 0,23 mmola), dobljen kot v primeru 14, del (A), presnovimo s tri-n-butilfosfitom kot v primeru 13, del (G), da dobimo 0,048 g (35 %) naslovne spojine. Tal. >200°C (razkr.). Nominalni masni spektrum M+l 612. Natančni MS, izrač. 612,2237, ugot. 612,2233.

Primer 16

7-(4-aminofeniltio)metil-10,11-f metilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Zmes 7-(4-acetamidofeniltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecina (0,025 g, 0,04 mmola) in 2 N vodne HCl (1 ml) segrevamo ob refluksu okoli 2 h. Mešanico še vročo filtriramo in filtrat liofiliziramo, da dobimo 0,013 g (58 %) naslovne spojine kot hidrokloridno sol. Tal. >300°C. MS, izrač. za C₂₈H₂₄N₃O₆S 530,1386, ugot. 530,1390.

Primer 17

7-(4-acetamidofeniltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20fS)-kamptotecin (A) l-(4-acetamidofeniltio)-[2’-amino-4’,5’-(etilendioksi)]acetofenon

Uporabimo isti način dela, kot v primeru 3, del A, le da uporabimo namesto 1-kloro[2’-amino-4’,5’-metilendioksi]acetofenona (0,3 g 1,32 mmola) l-kloro-[2’-amino4’,5’-etilendioksi]acetofenona, da dobimo 0,305 g (64 %) naslovne spojine.

(B) 7-(4-acetamidofeniltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Na podoben način kot v primeru 1, del (C), presnovimo spojino iz primera 17, del (A), z S-tricikličnim ketonom (0,1 g, 0,38 mmola), da dobimo 0,154 g (69 %) naslovne spojine. Tal. 212-216°C. MS, izrač. za C^H^NjOJS 544,1542, ugot. 544,1545.

Primer 18

7-(4-aminofeniltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Na podoben način, kot v primeru 16, le da uporabimo 7-(4-acetamidofeniltio)metil10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin (0,12 g, 0,20 mmola) namesto 7-(4acetamidofeniltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecina, da dobimo 0,082 g (69 %) naslovne spojine kot hidrokloridno sol. Tal. >300°C. MS, izrač. za C^H^N^S 544,1542, ugot 544,1545.

Primer 19

7-(2-aminoetiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin (A) l-[(N-benziloksikarbonil)-2-aminoetiltio]-[2’-amino-4’,5’-(etilendioksi)jacetofenon

Uporabimo isti način dela kot v primeru 3, del A, le da uporabimo namesto 1-kloro[2’-amino-4’,5’-metilendioksi]acetofenona (0,4 g, 1,86 mmola) l-kloro-[2’-amino4’,5’-etilendioksi]acetofenona, da dobimo 0,423 g (60 %) naslovne spojine.

(B) 7-[(N-benziloksikarbonil)-2-aminoetiltio]metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)kamptotecin

Na podoben način kot v primeru 1, del (C), presnovimo spojino iz primera 19, del (A), z S-tricikličnim ketonom (0,22 g, 0,84 mmola), da dobimo 0,37 g (70 %) naslovne spojine. Tal. 210-213°C. MS MH+629,9.

(C) 7-(2-aminoetiltio)-metil-10,1 l-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Zmes 7-[(N-benziloksikarbonil)-2-aminoetiltio]metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)kamptotecina (0,33 g, 0,52 mmola) in 50 %-ne vodne trifluoroocetne kisline (25 ml) segrevamo ob refluksu okoli 18 h. Zmes ohladimo na sobno temperaturo in filtriramo. Filtrat uparimo in preostanek speremo z etil acetatom in acetonom in posušimo pod vakuumom, da dobimo 0,28 g (88 %) naslovne spojine kot trifluoroacetatno sol. Tal. >300°C. MS, izrač. za C^H^N^S 496,1542, ugot. 496,1555.

Primer 20

7-(2-dimetilaminoetiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Zmes 7-(2-aminoetiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecina, trifluoroacetatne soli (0,41 g, 0,23 mmola) in 37 %-nega vodnega formaldehida (0,1 ml) v acetonitrilu (5 ml) in ocetni kislini (1 ml) ohladimo na 0°C. V teku 2 minut dodamo po obrokih natrijev cianoborohidrid (9,022 g, 0,35 mmola) in zmes mešamo pri 0°C 30 min. Topilo uparimo pod zmanjšanim tlakom in preostanek očistimo z visokotlačno kromatografijo z reverzno fazo na C-8 koloni ob uporabi 2 %-ne vodne trifluoro-ocetne kisline:acetonitrila (4:1) kot eluenta, da dobimo 0,065 g (44 %) naslovne spojine kot trifluoroacetatno sol. Tal. 300°C. MS, izrač. za C^H^NgO^ 524,1855, ugot. 524,1863.

Primer 21

7-(3-aminopropiltio)metil-10.11-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin (A) l-[(N-benziloksikarbonil)-3-aminopropiltio]-[2’-amino-4’,5’-(etilendioksi)]acetofenon

Isti način dela kot v primeru 3, del A, uporabimo, da dobimo 5,7 g (68 %) naslovne spojine.

(B) 7-[(N-benziloksikarbonil)-3-aminopropiltio]metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)kamptotecin

Na podoben način kot v primeru 1, del (C), presnovimo spojino iz primera 21, del (A), z S-tricikličnim ketonom (0,40 g, 1,52 mmola), da dobimo 0,58 g (59 %) naslovne spojine.

(C) 7-(3-aminopropiltio)metil-10,1 l-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Zmes spojine iz primera 21, del (B), in 30 %-nega bromovodika v ocetni kislini presnavljamo pri sobni temperaturi okoli 1 h. Topilo uparimo in preostanek očistimo z visokotlačno tekočinsko kromatografijo z reverzno fazo na C-8 koloni ob uporabi 2 %-ne trifluoroocetne kisline:acetonitrila (4:1) kot eluenta, da dobimo 0,246 g (90 %) naslovne spojine kot trifluoroacetatno sol. Tal. >300°C. MS MH+510.

Primer 22

7-(3-dimetilaminopropiItio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Na podoben način kot v primeru 20 presnovimo spojino iz primera 21, del (C), z vodnim formaldehidom in natrijevim cianoborohidridom, da dobimo 0,02 g (65 %) naslovne spojine kot trifluoroacetatno sol. Tal. 150°C (razkr.). MS MH + 538.

Primer 23

7-(2-metilaminoetiltio)metil-10.1 l-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin (A) l-[(N-benziloksikarbonil)-2-metilaminoetiltio]-[2’-amino-4’,5’-(etilendioksi)]acetofenon

Isti način dela kot v primeru 3, del A, uporabimo, da dobimo 0,26 g (71 %) naslovne spojine.

(B) 7-[(N-benziloksikarbonil)-2-metilaminoetiltio]metil-10,1 l-(etilendioksi)-20(S)kamptotecin

Na podoben način kot v primeru 1, del (C), presnovimo spojino iz primera 21, del (A), z S-tricikličnim ketonom (0,05 g, 0,19 mmola), da dobimo 0,068 g (55 %) naslovne spojine.

(C) 7-(2-metilaminoetiItio)metil-10,1 l-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Zmes spojine iz primera 23, del (B), in 30 %-nega bromovodika v ocetni kislini presnovimo, kot je opisano v primeru 21, del (C), da dobimo 0,013 g (67 %) naslovne spojine kot trifluoroacetatno sol. Tal. >300°C. MS MH + 510.

Primer 24

7-(2-aminoetiltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin (A) l-[(N-benziloksikarbonil)-2-aminoetiltio]-[2’-amino-4’,5’-(metilendioksi)]acetofenon

Uporabimo isti način dela kot v primeru 3, del A, le da uporabimo 0,384 g (1,8 mmola) l-kloro-[2’-amino-4’,5’-metilendioksi]acetofenona namesto l-kloro[2’amino-4’,5’-etilendioksijacetofenona, da dobimo 0,488 g (70 %) naslovne spojine.

(B) 7-[(N-benziloksikarbonil)-2-aminoetiltio]metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)kamptotecin

Na podoben način kot v primeru 1, del (C), presnovimo spojino iz primera 24, del (A), z S-tricikličnim ketonom (0,03 g, 0,11 mmola), da dobimo 0,059 g (87 %) naslovne spojine. Tal. 210°C (razp.). MS MH + 616.

(C) 7-(2-aminoetiltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Zmes spojine iz primera 24, del (B), in 30 %-nega bromovodika v ocetni kislini presnovimo, kot je opisano v primeru 21, del (C), da dobimo 0,0055 g (58 %) naslovne spojine kot trifluoroacetatno sol. Tal. >300°C. MS MH + 482.

Primer 25

7-(2-metilaminoetilsulfmil)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Zmes 7-(2-metilaminoetiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecina (0,009 g, 0,01 mmola) in natrijevega peijodata (0,0035 g, 0,02 mmola) v vodi presnavljamo pri sobni temperaturi okoli 1 h. Topilo uparimo in preostanek očistimo z visokotlačno tekočinsko kromatografijo na C-8 koloni ob uporabi 2 %-ne trifluoroocetne kisline:acetonitrila (4:1) kot eluenta, da dobimo 0,003 g (33 %) naslovne spojine kot trifluoroacetatno sol. Tal. >300°C. MS ΜΗ -I- 526.

Primer 26

7-(3-aminopropilsulfmil)metil-10,1 l-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Spojino iz primera 21 smo presnovili na podoben način, kot je opisano v primeru 25, da smo dobili 0,0063 g (60 %) naslovne spojine kot trifluoroacetatno sol. MS MH + 526. Tal. 140°C (razkr.).

Primer 27

7-(3-dimetilaminopropilsulfinil)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin

Ugotovili smo, da se spojina iz primera 22 med čiščenjem zlahka oksidira, da dobimo naslovno spojino kot trifluoroacetatno sol. Tal. 195°C (razkr.). MS MH + 554.

Primer 28

7-(4-(2-dimetilaminoacetamido)feniltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)kamptotecin

Zmes 7-(4-aminofeniltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecina (0,0045 g, 0,008 mmola), Ν,Ν-dimetilglicin hidroklorida (0,0026 g, 0,018 mmola) in dicikloheksilkarbodiimida (0,0042 g, 0,02 mmola) v piridinu (1 ml) presnavljamo pri sobni temperaturi okoli 3 h. Topilo uparimo in preostanek očistimo z visokotlačno tekočinsko kromatografijo z reverzno fazo na C-8 koloni ob uporabi 2 %-ne trifluoroocetne kisline: acetonitrila (4:1) kot eluenta, da dobimo 0,0023 g (40 %) naslovne spojine kot trifluoroacetatno sol. Tal. >300°C. MS MH + 629.

Primer 29

7-piridinijev metilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin klorid (spojina 29) (A) 7-piridinijev metilen-10,li-metilendioksi-20(S)-kamptotecin klorid

7-klorometil-10,ll-metilendioksi-(S)-kamptotecin (0,11 g, 0,25 mmola), pripravljen v skladu s primerom 13 (A) - (F), dodamo pod plastjo dušika pri sobni temperaturi k brezvodnemu piridinu (2 ml). Reakcijsko zmes smo mešali okoli 4 h in nato dodali 1,0 ml dietil etra, da smo oborili želeni produkt. Rumeno trdno snov smo zbrali s filtracijo, sprali enkrat z etanolom (absolutnim, 2 ml) in dvakrat z dietil etrom. Spojino smo posušili pod vakuumom, da smo dobili 7-piridinijev metilen-10,11metilendioksi- 20(S)-kamptotecin klorid (116 mg, 84 %).

Nominalni masni spektrum M⁺: 484.

Tal. >285°C.

Elementna analiza (C^H^jOgCl^HjO)

	%C	%H	%N
Izrač.:	58,52	4,68	7,56
Ugot.:	58,54	4,63	7,53

(B) Oblika z odprtim obročem E.

Spojino iz dela (A) lahko obdelamo z ekvivalentno množino natrijevega hidroksida, da nastane ustrezna oblika z odprtim obročem E. Obdelava le-te z ekvivalentno množino klorovodikove kisline sklene obroč E in s tem ponovno tvori spojino iz dela (A).

Primer 30

7-piridinijev metilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin klorid (spojina 30)

To spojino pripravimo po načinu dela iz primera 29, del (A), le da uporabimo namesto 7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecina ekvivalentno množino 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecina, pripravljenega po primeru 14(A).

Nominalni masni spektrum M+: 498.

Tal. >300°C.

Primer 31

7-piridiniiev metilen-10,1 l-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin klorid (spojina 31) (A) 7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin

To spojino pripravimo po načinu dela iz primera 13, le da uporabimo v delih (A) in (C) namesto 3,4-metilendioksi anilina ekvivalentno množino 3,4-etilendioksi anilina in v delu (G) namesto tricikličnega ketona (S) ekvivalentno množino tricikličnega ketona (R,S).

(B) 7-piridinijev metilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin

To spojino pripravimo po načinu dela iz primera 29, del (A), le da uporabimo ekvivalentno množino 7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecina namesto 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecina.

Nominalni masni spektrum M+: 498.

Tal. >290°C.

Primer 32

7-(3^,-metilimidazoliiev)metilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin klorid (spojina 32)

Uporabimo isti način dela kot v primeru 29, del (A), le da uporabimo ekvivalentno

3-metilimidazola namesto piridina in ekvivalentno množino 7-klorometil-10,lletilendioksi-20(S)-kamptotecina, pripravljenega v skladu s primerom 14(A), namesto 7-klorometil-10,1 l-metilendioksi-20(S)-kamptotecina.

Nominalni masni spektrum M+: 501.

Tal. >303°C.

Primer 33

7-f3’-metilimidazoliiev) metilen-10,ll-metilendioksi-2Q(S)-kamptotecin klorid (spojina 33)

Uporabimo isti način dela kot v primeru 29, del (A), le da uporabimo ekvivalentno množino 3-metilimidazola namesto piridina.

Nominalni masni spektrum M+: 487.

Tal. 242°C (razkr.).

Elementna analiza C₂₆H₂₃N₄O₆C1.H₂O

Izrač. Ugot.

C 57,71 57,67

H 4,62 4,48

N 10,36 10,20

Primer 34

7-piridaziniiev metilen-10,1 l-metilendioksi-20f SEkamptotecin klorid (spojina 34)

Uporabimo isti način dela kot v primeru 29, del (A), le da uporabimo ekvivalentno množino piridazina namesto piridina.

Nominalni masni spektrum M+: 485.

Tal. >275°C.

Primer 35

7-piridazinijevmetilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin klorid (spojina 35)

Uporabimo isti način dela kot v primeru 29, del (A), le da uporabimo ekvivalentno množino piridazina namesto piridina in ekvivalentno množino 7-klorometil-10,lletilendioksi-20(S)-kamptotecina, pripravljenega v skladu s primerom 14(A), namesto 7-klorometil-10,1 l-metilendioksi-20(S)-kamptotecina.

Nominalni masni spektrum M+: 499.

Tal. >282°C.

Primer 36

7-(3^,-hidroksimetilpiridinijev)metilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin klorid (spojina 36)

Uporabimo isti način dela kot v primeru 29, del (A), le da uporabimo ekvivalentno množino 3-hidroksimetilpiridina namesto piridina in ekvivalentno množino 7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecina, pripravljenega v skladu s primerom 14(A), namesto 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecina.

Nominalni masni spektrum M+: 528.

Tal. >250°C (razkr.).

Primer 37

7-(3’-hidroksimetilpiridinijev)metilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin klorid (spojina 37)

Uporabimo isti način dela kot v primeru 29, del (A), le da uporabimo ekvivalentno množino 3-hidroksimetilpiridina namesto piridina.

Nominalni masni spektrum M+: 514.

Tal. >230°C (razkr.).

Primer 38

7-piraziniiev metilen-10,1 l-etilendioksi-20(S)-kamptotecin klorid (spojina 38)

Uporabimo isti način dela kot v primeru 29, del (A), le da uporabimo ekvivalentno množino pirazina namesto piridina in ekvivalentno množino 7-klorometil-10,lletilendioksi-20(S)-kamptotecina, pripravljenega v skladu s primerom 14(A), namesto 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecina.

Nominalni masni spektrum M+: 499.

Tal. 298°C (razkr.).

Primer 39

7-piraziniiev metilen-10,1 l-metilendioksi-20(S)-kamptotecin klorid (spojina 39)

To spojino pripravimo z načinom dela iz primera 29, del (A), le da uporabimo ekvivalentno množino pirazina namesto piridina.

Nominalni masni spektrum M+: 485.

Tal. 260°C (razkr.).

Primer 40

7-imidazol-l-ilmetilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin (spojina 40)

Uporabimo isti način dela kot v primeru 29, del (A), le da uporabimo ekvivalentno množino imidazola namesto piridina.

Nominalni masni spektrum MH+: 473.

Tal. 222°C (razkr.).

Primer 41

7-imidazol-l-ilmetilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin (spojina 41)

Uporabimo isti način dela kot v primeru 29, del (A), le da uporabimo ekvivalentno množino imidazola namesto piridina in ekvivalentno množino 7-klorometil-10,lletilendioksi-20(S)-kamptotecina, pripravljenega v skladu s primerom 14(A), namesto 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecina.

Nominalni masni spektrum MH+: 487.

Tal. >325°C.

Primer 42

7-(4’-hidroksimetilpiridiniievjmetilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin klorid (spojina 42)

Uporabili smo način dela, analogen primeru 36, le da smo uporabili ekvivalentno množino 4-hidroksimetilpiridina.

Nominalni masni spektrum M⁺: 527

Tal. >260°C (razkr.).

Primer 43

Farmacevtski pripravki (A) Transdermalni sistem

Sestavine Množina učinkovina 600,0 mg silikonska tekočina 450,0 mg koloidni silicijev dioksid 25,0 mg

Silikonsko tekočino in učinkovino zmešamo in dodamo koloidni silicijev dioksid, da zvečamo viskoznost. Material nato odmerimo v naknadno toplotno zataljeni polimerni laminat, ki sestoji iz poliestrskega sloja za sproščanje, adheziva, kije v stiku s kožo in sestoji iz silikonskih ali akrilnih polimerov, kontrolne membrane, ki je poliolefin (npr. polietilen), polivinilacetat ali poliuretan, in neprepustne oporne membrane, izdelane iz poliestrskega multilaminata. Opisani sistem je obliž z 10 cm².

(B) Oralna tableta

Sestavine Množina učinkovina 200,0 mg škrob magnezijev stearat

20,0 mg 1,0 mg

Učinkovino in škrob granuliramo z vodo in posušimo. Suhim granulam dodamo magnezijev stearat in zmes temeljito zmešamo. Zmešano zmes stisnemo v tableto.

(C) Supozitorij

Sestavine

Monožina učinkovina

150,0 mg teobromin natrijev salicilat 250,0 mg

Witepsol S55 1725,0 mg

Neaktivne sestavine zmešamo in stalimo. Učinkovino nato porazdelimo v staljeno zmes, zlijemo v kalupe in pustimo, da se ohladi.

(D) Injekcija

Sestavine	Množina
učinkovina	20,0 mg
pufrna sredstva	q.s.
propilen glikol	0,4 mg
voda za injekcije	0,6 ml

Učinkovino in pufrna sredstva raztopimo v propilen glikolu pri okoli 50°C. Nato med mešanjem dodamo vodo za injekcije in nastalo raztopino filtriramo, napolnimo v ampulo, zatalimo in steriliziramo z avtoklaviranjem.

(E) Kapsula

Sestavine Množina učinkovina 200,0 mg laktoza 450,0 mg magnezijev stearat 5,0 mg

Fino zmleto učinkovino zmešamo z laktozo in stearatom in napolnimo v želatinsko kapsulo.

Potem ko smo opisali izum podrobno in glede na njegove prednostne izvedbene oblike, bo razvidno, da so možne modifikacije in variacije, ne da bi se oddaljili od obsega izuma, definiranega v priloženih patentnih zahtevkih.

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Spojina s formulo (I) označena s tem, da

A pomeni del s formulo (HA), (IIB) ali (IIC)

-S(O)qX (HA) (ΠΒ) _j (IIC)

X je izbran iz skupine, ki sestoji iz alkila, arila, (CH₂)_mOR\ (CH₂)_mSR¹ in (CH^NR^², kjer je m celo število od 0 do 6 in sta R¹ in R² vodik, nižji alkil, aril ali tvorita skupaj z dušikom 5- do 7-členski obroč; q je celo Število od 0 do 2; n pomeni celo število 1 ali 2; p je celo število od 1 do 6; Y in W sta izbrana iz skupine, ki sestoji iz alkila, arila, alkoksi, ariloksi in amino, Q je kisik ali žveplo; P je fosfor; J pomeni atome, ki so potrebni za dopolnitev 5- ali 6-členskega aromatskega obroča, in njene farmacevtsko sprejemljive soli.
2. Spojina po zahtevku 1, označena s tem, da je p 1, 2 ali 3.
3. Spojina po zahtevku 1 ali 2, označena s tem, da je p 1.
4. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da A pomeni -SX.
5. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da A pomeni

-sox.
6. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da A pomeni

-so₂x.
7. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 6, označena s tem, da je X izbran iz skupine, ki sestoji iz alkila, arila in (CH₂)_mNR¹R².
8. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da A pomeni -POYW.
9. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da A pomeni -PSYW.
10. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da je Q kisik in sta W in Y oba alkil.
11. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da Z pomeni atome, potrebne za dopolnitev aromatskega obroča, izbrane iz skupine, ki sestoji iz pirazolila, imidazolila, triazolila, oksazolila, izoksazolila, oksadiazolila, tiazolila, izotiazolila, tiadiazolila, piridila, pirazinila, pirimidinila, piridazinila, triazinila in tetrazinila.
12. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da Z pomeni atome, potrebne za dopolnitev imidazolilne, piridilne, piridazinilne ali pirazinilne skupine.
13. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, 11 ali 12, označena s tem, daje aromatski obroč substituiran z eno ali več halogeno, amino, dialkilamino, difenilamino, alkilnimi, alkoksi, alkoksialkilnimi, hidroksialkilnimi, alkenilnimi, alkiltioalkilnimi, aminoalkilnimi skupinami ali skupinami -NHCONR₂, kjer je R vodik, alkil ali aril ali sta lahko dve skupini R združeni, da tvorita skupaj z atomom dušika 3- do 7-členski heterocikličen obroč.
14. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3 ali 11 do 13, označena s tem, da je aromatski obroč nesubstituiran ali substituiran z alkilno ali hidroksialkilno skupino.
15. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3 ali 11 do 14, označena s tem, da Z pomeni atome, potrebne za dopolnitev piridilnega obroča.
16. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3 ali 11 do 14, označena s tem, da Z pomeni atome, potrebne za dopolnitev imidazolilnega obroča.
17. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3 ali 11 do 14, označena s tem, da Z pomeni atome, potrebne za dopolnitev piridazinilnega obroča.
18. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3 ali 11 do 14, označena s tem, da Z pomeni atome, potrebne za dopolnitev pirazinilnega obroča.
19. Spojina, kije

7-metiltiometil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-metiltiometil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-piridiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-piridiltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-pirimidiltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(4-nitrofeniltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(4-acetamidofeniltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-metilsulfinilmetil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-metilsulfinilmetil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-piridilsulfinil)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-metilsulfonilmetil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-metilsulfonilmetil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-dimetilfosfonometilen-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-dimetilfosfonometilen-10,1 l-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-di-n-butilfosfonometilen-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(4-aminofeniltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(4-acetamidofeniltio)metil-10,1 l-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(4-aminofeniltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-aminoetiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-dimetilaminoetiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(3-aminopropiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(3-dimetilaminopropiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-metilaminoetiltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-ammoetiltio)metil-10,ll-(metilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(2-metilaminoetilsulfinil)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(3-aminopropilsulfinil)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(3-dimetilaminopropilsulfinil)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)-kamptotecin;

7-(4-(2-dimetilaminoacetamido)feniltio)metil-10,ll-(etilendioksi)-20(S)kamptotecin;

7-piridinij metilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-piridinij metilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-piridinij metilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin;

7-(3’-metilimidazolij)metilen-10,li-etilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-(3’-metilimidazolij)metilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-piridazinij metilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-piridazinij metilen-10,1 l-etilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-(3’-hidroksimetilpiridinij)metilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-(3’-hidroksimetilpiridinij)metilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-pirazinij metilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-pirazinij metilen-10,1 l-metilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-imidazol-l-ilmetilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-imidazol-l-ilmetilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin;

7-(4’-hidroksimetilpiridinij)metilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin in njihove farmacevtsko sprejemljive soli.
20. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, označena s tem, da je v R-konfiguraciji.
21. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, označena s tem, da je v S-konfiguraciji.
22. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 21 za uporabo v zdravljenju.
23. Farmacevtski pripravek, označen s tem, da obsega spojino po zahtevku 1 in farmacevtsko sprejemljiv nosilec.
24. Postopek za inhibiranje encima topoizomeraze I, označen s tem, da spravimo ta encim v stik z učinkovito, za topoizomerazo I inhibitorno množino spojine po zahtevku 1.
25. Uporaba spojine po kateremkoli od zahtevkov 1 do 21 za pripravo zdravila za zdravljenje tumorjev.
26. Postopek za pripravo spojine s formulo (I) po zahtevku 1 ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, označen s tem, da (A) za pripravo spojin s formulo (I), v kateri je A -SX, presnovimo spojino s formulo (VI) (CH2)_pSX o

(VI) v kateri je X alkil, aril, (CH₂)_mOR¹, (CH₂)_mSR¹ ali (CH^NR^², ali njen zaščiten derivat, s spojino s formulo (VII) (B) za pripravo spojin s formulo (I), v kateri je A S(CH₂)_mNH₂, hidroliziramo v kateri je Z* zaščitna skupina; ali (C) za pripravo spojin s formulo (I), v kateri je A del s formulo (IIB) ali (IIC), presnovimo spojino s formulo (XII) v kateri je Z odhodna skupina, s primernim nukleofilom, in če je potrebno in/ali zaželeno, podvržemo tako dobljeno spojino eni ali več nadaljnjih presnov, ki obsegajo (i) pretvorbo nastale spojine s formulo (I) ali njene soli ali njenega zaščitenega derivata v drugo spojino s formulo (I) in/ali (ii) odstranitev katerekoli zaščitne skupine ali zaščitnih skupin in/ali (iii) pretvorbo spojine s formulo (I) ali njene soli v njeno fiziološko sprejemljivo sol.
27. Postopek po zahtevku 26 za pripravo spojine s formulo (I), v kateri je A del s formulo (IIC), označen s tem, da presnovimo spojino s formulo (XII) z nukleofilom s formulo (III) (M) v talini nukleofila v odsotnosti topila.
28. Postopek po zahtevku 26 za pripravo spojine s formulo (I), v kateri je A del s formulo (IIB), označen s tem, da presnovimo spojino s formulo (XII) s spojino s formulo (XIII)

RPWY (XIII) v kateri je R skupina s formulo QR* in je R* zlahka odstranljiva skupina, v prisotnosti topila.
29. Postopek po zahtevku 28, označen s tem, da je spojina s formulo (XIII) trialkil ah triacil fosfit.
30. Spojina po zahtevku 1 označena s tem, da je obroč E odprt.
31. Spojina s formulo (VI) (CH2)_pSX o

(VI) označena s tem, da je p celo število od 1 do 6, n 1 ali 2 in je X izbran iz skupine, ki sestoji iz alkila, arila, (CH^OR¹, (CH2)mSR^! ali (CH2)_mNR^!R², ali njen zaščiten derivat, kjer je m celo število od 0 do 6 in sta R¹ in R² vodik, nižji alkil ali aril.