SI9300183A - Vodotopni kamptotecinski derivati - Google Patents

Abstract

Predloženi izum se nanaša na vodotopne kamptotecinske derivate s formulo (I) Sl 9300183 A nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi, nižji alkoksi nižji alkil; ali iii) R1 in R2 vzeta skupaj z veznim dušikom tvorita nasičeno heterociklično skupino s 3 do 7 atomi s formulo (IA) kjer: n predstavlja celo število 1 ali 2; in i) R1 in R2 predstavljata neodvisno vodik, nižji alkil, (C3-7)cikloalkil, (C3-7)-cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi nižji alkil; ii) R1 predstavlja vodik, nižji alkil, (C3-7)cikloalkil, (C3-7)cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil ali nižji alkoksi nižji alkil in R2 predstavlja -COR3, kjer: R3 predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, (C3-7)cikloalkil, (C3-7)cikloalkil kjer: Y predstavlja O, S, CH2 ali NR4 kjer: R4 predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, aril, aril substituiran z eno ali več kot so skupine nižji alkil, halogen, nitro, amino, nižji alkil amino, perhalo nižji alkil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi, nižji alkoksi nižji alkil; ali -COR5, kjer: R5 predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, nižji alkoksi, aril, aril substituiran z eno ali več nižje alkilnimi, perhalo-nižje alkilnimi, hidroksi nižje alkilnimi, nižje alkoksi nižje alkilnimi skupinami; in njihove farmacevtsko sprejemljive soli; njihovo uporabo pri zdravljenju tumorjev in postopke za njihovo pripravo.

Description

(57) Predloženi izum se nanaša na vodotopne kamptotecinske derivate s formulo (I)

Sl 9300183 A

nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi, nižji alkoksi nižji alkil; ali iii) R¹ in R² vzeta skupaj z veznim dušikom tvorita nasičeno heterociklično skupino s 3 do 7 atomi s formulo (IA)

kjer: n predstavlja celo število 1 ali 2; in i) R¹ in R² predstavljata neodvisno vodik, nižji alkil, (C3-7)cikloalkil, (C3-7)-cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi nižji alkil; ii) R¹ predstavlja vodik, nižji alkil, (C3-7)cikloalkil, (C3-7)cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil ali nižji alkoksi nižji alkil in R² predstavlja -COR³, kjer: R³ predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, (C3-7)cikloalkil, (C3-7)cikloalkil kjer: Y predstavlja O, S, CH2 ali NR⁴ kjer: R⁴ predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, aril, aril substituiran z eno ali več kot so skupine nižji alkil, halogen, nitro, amino, nižji alkil amino, perhalo nižji alkil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi, nižji alkoksi nižji alkil; ali -COR⁵, kjer: R⁵ predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, nižji alkoksi, aril, aril substituiran z eno ali več nižje alkilnimi, perhalo-nižje alkilnimi, hidroksi nižje alkilnimi, nižje alkoksi nižje alkilnimi skupinami; in njihove farmacevtsko sprejemljive soli; njihovo uporabo pri zdravljenju tumorjev in postopke za njihovo pripravo.

JL

Glaxo Inc

Vodotopni kamptotecinski derivati

Predloženi izum se nanaša na vodotopne kamptotecinske derivate, substituirane na položaju 7, na njihovo uporabo pri zdravljenju tumorjev in na postopke njihove priprave.

Ozadje izuma

Kamptotecin, naravni citotoksični alkaloid, je inhibitor topoizomeraze I in učinkovito protitumorno sredstvo. Najprej so ga izolirali iz listov in skorje kitajske rastline Camptotheca accuminata, Wall, et al. (J. Am. Chem. Soc, 88 3888 (1966)).

Kot je opisan, je kamptotecin kondenziran obročni sistem, sestavljen iz kinolina (A in B), pripojenega k pirolidinskemu obroču (C), pripojen k α-piridonskemu obroču (D), kije po svoji strani pripojen k laktonskemu obroču (E).

Ima asimetričen ogljik na položaju 20, ki tvori dve možni enantiomerni obliki. Vendar je spojina, ki jo najdemo v naravi, v S konfiguraciji, kot je prikazano zgoraj.

Citotoksična sredstva pogosto uporabljamo za kontrolo ali za zatiranje tumorjev, t.j. so kemoterapevtska sredstva. Smatramo, da je kamptotecinsko citotoksično delovanje neposredno povezano s kamptotecinsko učinkovitostjo kot inhibitorja topoizomeraze. [Za podrobnejše razlage funkcije topoizomeraze glej A. Lehninger, Principles of Biochemistry, 813, Worth Publishers, New York (1982); L. F. Liu DNA Topoisomerases, CRC Critical Review in Biochemistry, 1-24, 15 (1983) in H Vosberg, DNA Topoisomerases: Enzymes that Control DNA Conformation, Current Topics in Microbiology and Immunology, 19, Springer-Verlag, Berlin (1985)]. Še posebno se je pokazalo, da je kamptotecin učinkovit pri zdravljenju levkemije (L1210) in določenih trdnih tumorjev pri laboratorijskih živalih, npr. glej Chem. Rev. 23, 385 (1973) in Cancer Treat. Rep. 60,1007 (1967).

Na žalost pa se klinični obeti, da je kamptotecin učinkovito protitumorsko sredstvo, niso povsem izpolnili. Kamptotecin je v bistvu netopen v fiziološko kompatibilnih vodnih medijih in ga moramo modificirati, da ga naredimo dovolj topnega za parenteralno dajanje, prednostno obliko za protitumorsko zdravljenje. Topnega lahko naredimo s formiranjem njegove natrijeve soli, t.j. z odprtjem laktona z natrijevim hidroksidom (glej F. M. Muggia, et al., Cancer Chemotherapy Reports, pt. 1,56, št. 4,515 (1972)). Vendas M.C. Wani, et al., J. Med. Chem. 23, 554 (1980), je opisal, da je α-hidroksi laktonski del obroča E absolutna zahteva za protitumorsko delovanje.

V stroki so primeri modifikacij in derivatov kamptotecina pripravljenih za izboljšanje njegove topnosti v vodi. Čeprav so bili številni derivati aktivni v in vitro in pri zgodnjih živalskih študijah ob uporabi levkemijskih (L-1210) modelov, pa so bili nerazveseljivi pri kroničnih živalskih modelih, ki so vključevali vsajene trdne tumorje.

Miyasaka, et al., U.S. Patent št. 4,399,282, opisuje skupino kamptotecinskih derivatov substituiranih na položaju 7 z, med drugim, hidroksimetilom in alkoksimetilom. Nadalje, Miyasaka, et al. v U.S. patentu št. 4,399,276 opisuje kamptotecin 7-aldehid in določene sorodne aldehidne derivate, kot so acetali, oksimi in hidrazoni. Nedavno je Vishnuvajjala, et al., v U.S. patentu št. 4,943,579 zahteval zaščito za vrsto vodotopnih kamptotecinskih derivatov s substituenti na A obroču, kakor tudi Boehm, et al., v evropski patentni prijavi 0 321 122 A2. Ostale primere derivatov kamptotecina vključujejo Miyasaka, et al., U.S. patent št. 4,473,692 in št. 4,545,880; in W. Kingsbury et al., J Med. Chem., 34, 98 (1991). Nobena od teh referenc ne opisuje spojin s protitumornim delovanjem večjim od tistega, ki ga ima sam kamptotecin.

Wani in sodelavci so opisali, daje 10,11-metilendioksikamptotecin bolj učinkovit kot nesubstituiran kamptotecin (glej M. C. Wani, et al., J. Med. Chem. 29, 2358 (1986) in 30, 2317 (1987)). Vendar pa je njegova vodotopnost prav tako slaba kot vodotopnost kamptotecina, kar resno omejuje njegovo klinično uporabnost.

Sedaj smo odkrili vodo-topne analoge kamptotecina z dobrim inhibitorskim delovanjem topoizomeraze I in vitro, in izrazito protitumornim delovanjem in vivo.

Povzetek izuma

En vidik predloženega izuma so vodo-topni kamptotecinski analogi s formulo (I)

kjer n predstavlja celo število 1 ali 2; in

i) R¹ in R² predstavljata neodvisno vodik, nižji alkil, (C_{3 7})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi nižji alkil;

ii) R¹ predstavlja vodik, nižji alkil, (C_{3 ?})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil ali nižji alkoksi nižji alkil in

R² predstavlja-COR³, ’4 kjer:

R³ iii) predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, (C_{3 7})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi, nižji alkoksi nižji alkil; ali

R¹ in R² vzeta skupaj z veznim dušikom tvorita nasičeno heterociklično skupino s 3 do 7 atomi s formulo (IA)

kjer:

Y predstavlja O, S, CH₂ ali NR⁴ kjer:

R⁴ predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, aril, aril substituiran z eno ali več kot so skupine nižji alkil, halogen, nitro, amino, nižji alkil amino, perhalo nižji alkil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi, nižji alkoksi nižji alkil;

ali

-COR⁵, kjer:

R⁵ predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, nižji alkoksi, aril, aril substituiran z eno ali več nižje alkilnimi, perhalo-nižje alkilnimi, hidroksi nižje alkilnimi, nižje alkoksi nižje alkilnimi skupinami;

in njihove farmacevtsko sprejemljive soli.

Farmacevtsko sprejemljive soli vključujejo, toda neomejeno, soli z anorganskimi kislinami, kot hidroklorid, sulfat, fosfat, difosfat, hidrobromid in nitrat, ali soli z organsko kislino, kot acetat, malat, maleat, fumarat, tartrat, sukcinat, citrat, laktat, metansulfonat, p-toluensulfonat, palmoat, salicilat in stearat. Ostale kisline, kot je oksalna, so lahko, čeprav niso same farmacevtsko sprejemljive, uporabne kot intermediati pri pridobivanju spojin v smislu predloženega izuma in njihovih farmacevtsko sprejemljivih soli.

Laktonski obroč, obroč E, lahko odpremo z bazami alkalijskih kovin ali zemljoalkalijskih kovin, npr. natrijevim hidroksidom ali kalcijevim hidroksidom, da tvorimo soli alkalijskih kovin ali zemljoalkalijskih kovin ustrezne odprte E obročne oblike spojin s formulo (I). Zaradi njene boljše topnosti v vodi, lahko odpro E obročno obliko prednostno prečistimo z običajnimi prekristalizacijskimi tehnikami. Potemtakem lahko omenjen odpro E obročno obliko uporabimo kot intermediat za tvorbo spojin s formulo (I), npr. z obdelavo s kislino, npr. klorovodikovo kislino in tako pridobimo prečiščeno obliko spojin s formulo (I).

Kot je omenjeno zgoraj, ima kamptotecinski del asimetričen ogljikov atom na položaju 20, ki tvori dve možni enantiomerni obliki, t.j. R in S konfiguraciji. Predloženi izum vključuje obe enantiomerni obliki in vse kombinacije teh oblik. Za jasnost, kjer niso opisane nobene specifične konfiguracije na položaju 20 v strukturnih formulah je razumeti, da so zastopane obe enantiomerni obliki in njune zmesi. Če ni navedeno drugače, nomenklaturna konvencija (R,S), pomeni racemno (približno enak del) zmes R in S enantiomerov, medtem ko (R) in (S) pomeni v bistvu optično čiste R oz. S enantiomere. V predloženi izum so tudi vključene ostale oblike spojine s formulo (I), kot so solvati, hidrati, polimorfi ipd.

Drug vidik predloženega izuma je postopek za inhibicijo topoizomeraze tip I v celicah sesalcev, ki vključuje dajanje pacientu topoizomerazo inhibirajoče količine spojine s formulo (I) in postopek za zdravljenje tumoija pri sesalcu, ki vključuje dajanje sesalcu, ki ima tumor, učinkovite antitumorne količine spojine s formulo (I). Nadaljnji vidik vključuje farmacevtske pripravke, ki vsebujejo spojino s formulo (I) kot aktivno sestavino. Znotraj obsega predloženega izuma so tudi postopki za pripravo spojin s formulo (I) in z njimi povezani novi kemijski intermediati, ki jih uporabimo v sintezi, kot je mišljeno tu notri. Nadaljnji vidik vključuje farmacevtske pripravke, ki vsebujejo spojino s formulo (I) kot aktivno sestavino. Postopki priprave spojin s formulo (I) in z njimi povezanih novih kemijskih intermediatov uporabljenih v sintezi, kot je mišljeno tu notri, so tudi znotraj obsega izuma.

NATANČEN OPIS IZUMA

Spojine

Kot uporabljamo tukaj izraz nižji glede na alkil in alkoksi pomeni 1-6 ogljikov in glede na alkenil pomeni 3-6 ogljikov (po pogojem, da dvojna vez ni vezana na ogljik, ki je vezan na dušik). Izraz perhalo pomeni vse vodike, ki jih nadomestimo s halogenom, npr. perhalo nižji-alkil, npr. trifluorometil. Izraz aril pomeni fenil ali naftil.

Posamezne spojine s formulo (I) so tiste, kjer:

R¹ in R² predstavljata:

i) neodvisno; vodik, (C₁₄)alkil, (C_{3 7})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil (C₁₄)alkil, (C₃₄)alkenil, hidroksi (C₁₄)alkil, (C₁₄)alkoksi (C₁₄)alkil, ali ii) vzeta skupaj z dušikom, tvorita aziridin, azetidin, pirolidin, piperidin, heksametilenimin, imidazolidin, pirazolidin, izoksazolidin, piperazin, N-metilpiperazin, homopiperazin, N-metilhomopiperazin, tiazolidin, izotiazolidin, morfoiin ali tiomorfolin.

Ena prednostna skupina spojin v smislu predloženega izuma so spojine s formulo (I) kjer:

n predstavlja celo število 1 ali 2; in

i) R¹ in R² predstavljata neodvisno vodik, nižji alkil (npr. metil, etil) ali hidroksi nižji alkil (npr. hidroksietil);

ii) R¹ predstavlja vodik in R² predstavlja -COR³, kjer R³ predstavlja perhalo-nižji alkil (npr. trifluorometil); ali iii) R¹ in R² vzeta skupaj z veznim dušikom tovrita azetidin, pirolidin, piperidin, morfoiin, tiomorfolin ali piperazin, v danem primeru N-substituiran z nižjim alkilom (npr. metilom); fenil; fenil substituiran z eno ali več perhalo-nižjimi alkilnimi (npr. trifluorometil) ali nižjimi alkoksi (npr. metoksi) skupinami; ali -COR⁵, kjer R⁵ predstavlja nižji alkoksi (npr. butoksi); in njihove farmacevtsko sprejemljive soli.

Specifične spojine s formulo (I) so:

Primer številka Ime spojine

1. 7-dimetilaminometilen-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

2. 7-dimetilaminometilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin,

3. 7-dimetilaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

4. 7-dimetilaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

5. 7-morfolinometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

6. 7-morfolinometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

7. 7-pirolidinometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

8. 7-piperidinometilen-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

9. 7-piperidinometilen-10,1 l-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

10. 7-(4-metilpiperazinometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

11. 7-(4-metilpiperazinometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

12. 7-dietilaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

13. 7-dietilaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

14. 7-dietilaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

15. 7-N-metiletanolaminometilen-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

16. 7-N-metiletanolaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

17. 7-dietanolaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

18. 7-dietanolaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

19. 7-azetidinometilen-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

20. 7-azetidinometilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin,

21. 7-tiomorfolinometilen-10,1 l-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

22. 7-azetidinometilen-10,1 l-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

23. 7-4-metilpiperazinometilen-10,1 l-metilendioksi-20(S)-kamptotecin,

24. 7-trifluoroacetamidometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

25. 7-trifluoroacetamidometilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin,

26. 7-aminometilen-10,1 l-etilendioksi-20(S)-kamptotecin dihidroklorid,

27. 7-aminometilen-10,1 l-metilendioksi-20(S)-kamptotecin dihidroklorid,

28. 7-terc.butiloksikarbonil-piperazinometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)kamptotecin,

29. sol 7-piperazinometilen-10,ll-etilendioksi-(S)-kamptotecina in trifluoro ocetne kisline,

30. 7-(a,a,a-trifluoro-m-tolil)-piperazinornetilen-10,1 l-etilendioksi-20(S)kamptotecin,

31. 7-(2-metoksifenil-piperazino)metilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin, in

32. 7-fenilpiperazinometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin.

Ostale posamezne spojine s formulo (I) so tiste s formulo (Γ)

kjer n predstavlja celo število 1 ali 2;

R^la in R²³ predstavljata:

i) neodvisno vodik, nižji alkil, (C_{3 7})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi nižji alkil, ali ii) skupaj z veznim dušikom, tvorita heterociklično skupino s 3 do 7 atomi s formulo (IA’)

(IA’) kjer

Y^a predstavlja O, S, 0¾ NH ali N(nižji alkil), in njihove farmacevtsko sprejemljive soli.

Priprava spojin

Po enem splošnem postopku (A) lahko spojine s formulo I pripravimo s postopkom, prikazanim v koraku 2 sheme I spodaj:

SHEMA I

V koraku 1 sheme I, spojino s formulo (II), kjer je X odhodna skupina (kot je definirano v J. March, Advanced Organic Chemistry, 3. izd., str. 179, John Wiley & Sons, New York (1985)), npr. halogen, npr. kloro, lahko presnovimo s spojino s formulo (III) po postopku, opisanem v US patentu 4,894,456 (tu dalje, ’456), izdanem 16.januarja 1990, Wall et al., ki je tu notri vključen kot referenca, da dobimo spojino s formulo (IV).

V koraku 2 (splošen postopek A), lahko spojine s formulo (IV) pretvorimo v spojine s formulo (I) s premestitvijo odhodne skupine, X, s spojino s formulo (V), kjer sta R¹ in R², kot je definirano za formulo (I). To premestitveno reakcijo lahko primerno izvedemo v topilnem sistemu, npr. vodi, (C_M)alkanolu, (C_M)alkilendiolu, l-hidroksi-2metoksietanu, dimetilacetamidu (DMAC), N-metilpirolidinonu, dimetilformamidu (DMF), tetrahidrofuranu (THF), dimetilsulfoksidu (DMSO), toluenu ali kombinaciji teh topil v prisotnosti prebitnega amina, t.j. prebitka spojine s formulo (V), z ali brez baze, npr. kalijevega karbonata.

Ta postopek je posebno uporaben za pripravo spojin s formulo (I), kjer nobeden od R¹ in R² ni vodik.

Po drugem splošnem postopku (B) lahko spojine s formulo (I) pripravimo s postopkom, prikazanim v koraku 2a sheme IA spodaj:

SHEMA IA

V koraku la spojino s formulo (V) presnovimo s spojino s formulo (II), da dobimo spojino s formulo (IIA), kjer sta R¹ in R² kot je definirano za spojine s formulo (I). To reakcijo lahko izvedemo pod pogoji, podobnimi tistim, ki so opisani v splošnem postopku (A) (shema 1, korak 2).

V koraku 2a (splošen postopek B), spojino s formulo (IIA) presnovimo s spojino s formulo (III) na podoben način, kot je opisan zgoraj v shemi 1, korak 1, da dobimo spojino s formulo (I).

V posebni izvedbi postopka (B) lahko spojine s formulo (I) pripravimo s postopkom, prikazanim v shemi IB spodaj:

X

Shema 1B

V koraku lb spojino s formulo (Va) (kjer je Hal halogen, t.j. fluoro, kloro, bromo ali jodo) npr. trifluoroacetamid, presnovimo s spojino s formulo (II) v polarnem, aprotičnem topilu, npr. acetonitrilu, v prisotnosti baze, topne v polarnem aprotičnem topilu npr. cezijevem karbonatu, če je topilo acetonitril, da dobimo spojino s formulo (Ilb).

V koraku 2b spojino s formulo (Ilb) presnovimo s spojino s formulo (III) na podoben način kot je tisti, opisan v shemi 1, korak 1, da dobimo spojino s formulo (IVb).

V koraku 3b spojino s formulo (IVb) obdelamo s kislino, H⁺B', kot je mineralna kislina, npr. klorovodikova kislina, da dobimo spojino s formulo (Ib), t.j. sol spojine s formulo (I). Spojino s formulo (Ib) lahko obdelamo z bazo, s standardnim strokovnim postopkom, da dobimo ustrezno prosto bazo. Prosto bazo lahko nato, če je želeno, pretvorimo z običajnimi sredstvi v farmacevtsko sprejemljivo sol.

Ta alternativni postopek je posebno uporaben za pripravo spojin s formulo (I), kjer sta oba R¹ in R² vodik ali je R² vodik.

Spojine s formulo (II) lahko pripravimo po postopku, prikazanem v shemi II:

SHEMAII

V koraku 1 sheme II, spojino s formulo (VI) presnovimo z acilacijskim sredstvom, npr. halidom (C_{2 5})alkanojske kisline ali anhidridom (C_{2 5})alkanojske kisline, npr. acetilkloridom ali acet anhidridom, v prisotnosti šibke baze, npr. kalijevega karbonata, v polarnem, aprotičnem topilu, npr. kloroformu, da dobimo spojino s formulo (VII), kjer je Ac (C_{2 5})acilna skupina.

V koraku 2 spojino s formulo (VII) presnovimo s spojino s formulo (VIII), kjer je X odhodna skupina, kot je definirana za spojine s formulo (IV) in je Hal halogen, v prisotnosti kovinskega halida, npr. cinkovega klorida, v polarnem, aprotičnem topilu, npr. nitrometanu, da dobimo spojino s formulo (IX). Spojina s formulo (VIII) je lahko npr. haloacetilhalid, npr. kloroacetilklorid, ali haloacetonitril, npr. kloroacetonitril.

V koraku 3 spojino s formulo (II) tvorimo z odstranitvijo acilne skupine, Ac, iz spojine s formulo (IX), t.j. deacilacijo, s postopki, znanimi v stroki, kot so tisti, opisani v T. Green, Protective Groups in Organic Chemistry, Poglavje 7, John Wiley, New York (1981). Npr. spojino s formulo (IX) lahko segrevamo pri refluksu v koncentrirani klorovodikovi kislini in nastalo sol nevtraliziramo z bazo, npr. natrijevim hidroksidom, da dobimo spojino s formulo (II).

V koraku 2a sheme II, kadar je spojina s formulo (VI) etilendioksi spojina, t.j. n je enak 2, jo lahko presnovimo neposredno s spojino s formulo (VIII), ne da bi najprej zaščitili amino skupino z acilacijo, da dobimo ustrezno spojino s formulo (II).

Alternativno lahko spojine s formulo (II) pripravimo po postopku, ki ga je opisal T. Sugasavva, et al., J. Org. Chem., 44,578 (1979).

Spojino s formulo (III) lahko pripravimo po postopku, ki ga je opisal Wall, et al., ’456, v stolpcu 11, z začetkom v 30 vrsti. Iz sheme 1 je očitno, da bo konfiguracija asimetričnega ogljika v spojini s formulo (III) vplivala na konfiguracijo spojin s formulo (I). Racemno spojino s formulo (III) lahko pretvorimo v katerikoli njen enantiomer s postopkom, ki ga je opisal Wani, et al., v U.S. patentu 5,053,512, (tu dalje ’512), kije tu notri vključen kot referenca.

Nove intermediatne spojine s formulami (II), (IIA) in (IV) so znotraj obsega predloženega izuma.

Po še enem splošnem postopku (D) lahko spojino s formulo (I) v smislu predloženega izuma pretvorimo v drugo spojino v smislu predloženega izuma z uporabo običajnih postopkov.

Tako lahko, npr. spojino s formulo (I), kjer eden ali več R¹ in R² predstavljajo vodikov atom, alkiliramo z uporabo običajnih tehnik. Reakcijo lahko izvedemo z uporabo ustreznega alkilacijskega sredstva, kot je alkilhalid, alkiltolzilat ali dialkilsulfat. Alkilacijsko reakcijo lahko primerno izvedemo v organskem topilu, kot je amid, npr. dimetilformamid, ali eter, npr. tetrahidrofuran, prednostno v prisotnosti baze. Ustrezne baze vključujejo, npr. hidride alkalijskih kovin, kot je natrijev hidrid, karbonate alkalijskih kovin, kot je natrijev karbonat, ali alkokside alkalijskih kovin, kot je natrijev ali kalijev metoksid, etoksid ali t-butoksid. Alkilacijsko reakcijo primerno izvedemo pri temperaturi od 25 do 100°C.

Alternativno lahko spojino s formulo (I), kjer eden ali več R¹ in R² predstavljajo vodikov atom, pretvorimo v drugo spojino s formulo (I) z reduktivno alkilacijo. Reduktivno alkilacijo s primernim aldehidom ali ketonom lahko izvedemo z uporabo borohidrida zemljoalkalijske kovine ali cianoborohidrida. Reakcijo lahko izvedemo v vodnem ali ne-vodnem reakcijskem mediju, primerno v alkoholu, npr. metanolu ali etanolu, ali etru, npr. dioksanu ali tetrahidrofuranu, v danem primeru v prisotnosti vode. Reakcijo lahko primerno izvedemo pri temperaturi v območju od 0 do 100°C, prednostno 5 do 50°C.

Alternativno lahko spojino s formulo (I), kjer eden ali več R¹ in R² predstavljajo nižjo alkenilno skupino, pretvorimo v drugo spojino s formulo (I), kjer R¹ ali R² predstavlja nižjo alkilno skupino. Redukcijo lahko primerno izvedemo v prisotnosti vodika in kovinskega katalizatorja, npr. Raneyevega niklja ali katalizatorja iz žlahtne kovine, kot je paladij, platina, platinskih oksid ali rodij, ki je lahko nanešen, npr. na oglje. Reakcijo lahko izvedemo v topilu, kot je alkohol, npr. etanolu in primerno pri temperaturi od -10 do +50°C, prednostno 20 do 30°C.

Alternativno lahko spojine s formulo (I), kjer R² predstavlja hidroksialkilno skupino, pripravimo z redukcijo spojine s formulo (I), kjer R² predstavlja skupino COR³, kjer R³ predstavlja nižjo alkoksi skupino. Redukcijo lahko primerno izvedemo z uporabo primernega hidridnega reducirnega sredstva, npr. litijevega aluminijevega hidrida ali litijevega trietilborohidrida, v primernem topilu, kot je eter, npr. dietileter, tetrahidrofuran ali dioksan, ali ogljikovodik, kotje toluen. Reakcijo primerno vodimo

Ιό pri temperaturi -78 do 100°C, prednostno pri okoli 0°C.

Po še enem splošnem postopku (E), lahko spojino s formulo (I) v smislu predloženega izuma ali njeno sol pripravimo z izpostavitvijo zaščitenega derivata s formulo (I) ali njegove soli presnovi, da odstranimo zaščitno skupino ali skupine.

Tako je bilo v prejšnji stopnji priprave spojine s formulo (I) ali njene soli nujno in/ali želeno zaščititi eno ali več občutljivih skupin v molekuli, da smo preprečili neželene stranske reakcije.

Zaščitne skupine, ki jih uporabimo v pripravi spojin s formulo (I) lahko uporabimo na običajen način. Glej npr. Protective Groups in Organic Chemistry’ Ed.J.F.W.McOmie (Plenum Press 1973) ali Protective Groups in Organic Synthesis Theodora W Greene (John Wiley and Sons 1981).

Običajne amino zaščitne skupine lahko vključujejo npr. aralkilne skupine, kot so benzilne, difenilmetilne ali trifenilmetilne skupine; in acilne skupine, kot je N-benziloksikarbonil ali t-butoksikarbonil. Tako lahko spojine s splošno formulo (I), kjer ena ali več skupin R¹ in R² predstavlja vodik, pripravimo z odstranitvijo zaščite ustrezne zaščitene spojine.

Hidroksi skupine lahko zaščitimo, npr. z aralkilnimi skupinami, kot so benzilne, difenilmetilne ali trifenilmetilne skupine, acilnimi skupinami, kot je acetil, silicijevimi zaščitnimi skupinami, kot so trimetilsililne ali t-butil dimetilsililne skupine, ali kot so tetrahidropiranski derivati.

Odstranitev katerihkoli prisotnih zaščitnih skupin lahko dosežemo z običajnimi postopki. Tako lahko aralkilno skupino, kot je benzil, cepimo s hidrogenolizo v prisotnosti katalizatorja (npr. paladija na oglju); acilno skupino, kot je N-benziloksi- karbonil, lahko odstranimo s hidrolizo z npr. hidrogenbromidom v ocetni kislini ali z redukcijo, npr. s katalitsko hidrogenacijo; silicijeve zaščitne skupine lahko odstranimo, npr. z obdelavo s fluoridnim ionom ali s hidrolizo pod kislimi pogoji; tetrahidropiranske skupine lahko cepimo s hidrolizo pod kislimi pogoji.

Upoštevati je treba, da je v kateremkoli od splošnih postopkov (A) do (D), ki so opisani zgoraj, lahko nujno ali želeno, da zaščitimo katerekoli občutljive skupine v molekuli kot je pravkar opisano. Tako lahko presnovitveni korak, ki vključuje

ΓΤ odstranitev zaščite zaščitenega derivata s splošno formulo (I) ali njegove soli, izvedemo po kateremkoli izmed zgoraj opisanih postopkov (A) do (D).

Tako lahko po nadaljnjem vidiku predloženega izuma naslednje reakcije, če je potrebno in/ali želeno, izvedemo v katerikoli ustrezni sekvenci po kateremkoli izmed postopkov (A) do (D) (i) odstranitev katerihkoli zaščitnih skupin; in (ii) konverzijo spojine (I) ali njene soli v njeno farmacevtsko sprejemljivo sol.

Kjer želimo izolirati spojino v smislu predloženega izuma kot sol, npr. kot kislinsko adicijsko sol, lahko to dosežemo z obdelavo proste baze s splošno formulo (I) s primerno kislino, prednostno z ekvivalentno količino ali s kreatinin sulfatom v ustreznem topilu (npr. vodnem etanolu).

Kakor je dobro, da jih uporabljamo kot zadnji glavni korak v pripravljalni sekvenci, lahko splošne postopke, navedene zgoraj za pripravo spojin v smislu predloženega izuma, uporabimo tudi za uvajanje želenih skupin v intermediatni stopnji priprave želene spojine. V takšnih več-stopenjskih postopkih moramo potemtakem upoštevati, da moramo sekvenco reakcij izbrati tako, da reakcijski pogoji ne vplivajo na prisotne skupine v molekuli, ki so želene v končnem produktu.

Zdi se, da se biološka aktivnost spojin s formulo (I) nahaja v S enantiomeru in da ima R enantiomer majhno ali nobene aktivnosti. Tako je S enantiomer spojine s formulo (I) splošno bolj prednosten od zmesi R in S, kot je racemna zmes. Če pa želimo R enantiomer, npr. za kontrolne študije ali sinteze ostalih spojin, bi ga lahko primerno pripravili z zgornjim postopkom, ob uporabi R enantiomera spojine s formulo (III), pripravljenega po navodilih ’512.

Spojino s formulo (I), pripravljeno po reakcijski shemi I, IA ali IB lahko prečistimo z običajnimi strokovnimi postopki, npr. kromatografijo, destilacijo ali kristalizacijo.

IS

In vitro analiza cepljivega kompleksa

Podatki v tabeli A spodaj, prikazujejo relativno topoizomerazno tip I inhibitorsko aktivnost spojin s formulo (I). Ta analiza, izvedena po postopku, opisanem v Hsiang, Y. et al., J. Biol. Chem., 260:14873-14878 (1985), se dobro ujema z in vivo protitumorsko aktivnostjo inhibitorjev topoizomeraze v živalskih modelih raka, npr. kamptotecina in njegovih analogov. Glej Hsiang et al., Cancer Research, 49:43854389 (1989) in Jaxel et al., Cancer Research, 49:1465-1469 (1989).

Tiste spojine, ki izražajo opazno aktivnost pri koncentracijah večjih od 2000 nM (+ v tabeli A) smatramo, kot šibko do zmerno aktivne, medtem ko tiste z aktivnostjo pri koncentracijah manjših od 500 nM (+ + ++ v tabeli A) kot zelo aktivne. Izraz IC₅₀ pomeni koncentracijo spojine s formulo (I), pri kateri je 50 % DNA substrata zavzeto s topoizomerazo I.

TABELAA

Topoizomerazna inhibitorska aktivnost spojin s formulo (I) v analizi cepljivega kompleksa

Relativni IC *

Primer št. Izomerna oblika

2	(S)	+ + + +
6	(S)	+ + + +
11	(S)	+ + + +
1	(R,S)	+ + + +
17	(R,S)	+ + + +
5	(R,S)	+ + + +
4	(S)	+ + +
9	(R,S)	+ + +
10	(R,S)	+ + +
13	(R,S)	+ + +
16	(R,S)	+ +
7	(R,S)	+ +
15	(R,s)	+ +
16	(R,S)	+ +
19	(R,S)	+ +
8	(R,S)	+

*IC₅₀ območje

Simbol	nM
+ + + +	<—500
+ + +	< —1000>—500
+ +	<-2000 >-1000
+	>-2000

Ugotovili smo tudi, da imajo spojine s formulo (IV) dobro topoizomeraza I in hibitorsko delovanje.

Človeški tumorni presadki

V preteklih letih so človeške presadke, heterotransplantirane v golo miš, široko uporabljali za analizo proti-tumornih delovanj kemo-terapevtskih sredstev za rak. Glej Giovanella, B.C., Stehlin, Jr., J.S. Shepard, R.C. in Williams, Jr., L.J., Correlation between response to chemotherapy of human tumors in patients and in nude mice, Cancer 52:1146-1152, (1983); Boven, E. in Winograd, B, Eds. The Nude Mouse in Oncology Research CRC Press, Inc., Boca Raton, FL, (1991); in Fiebig, H.H., Comparison of tumor response in nude mice and in patients, Human Tumour Xenografts in Anticancer Drug Development, Winograd, B., Peckham, M.J. in Pinedo, H.M.,Eds., E.S.O. Mongraphs, Springer, Heidelberg, 25 (1988).

V splošnem človeški tumorni presadki ohranjajo ne-le histološke, biokemijske in antigenske značilnosti, ampak tudi kemo-občutljivost prvotnega tumorskega tkiva (Boven, et. al., supra). Dolgotrajne študije so zagotovile dokaz, da človeški tumorni presadki ohranjajo pomembne biološke lastnosti prvotnega tumorja, vključno z biološko nestabilnostjo, kot je znano, da se pojavi pri tumorjih pacientov (Boven, et. al., supra). Najvažnejše pa je, daje nekaj raziskovalcev poročalo o dobrih korelacijah med učinki drog pri človeških tumornih presadkih in kliničnih rezultatih pri humanih pacientih (Giovanella, et al., in Fiebig supra).

In vivo analiza človeškega kolorektalnega adenokarcinomskega HT-29 presadka

Za to modificirano verzijo testa, ki ga je opisal B.C. Giovanella, et al., Science, 246 1046 (1989) uporabimo samice NU/NU miši, ki tehtajo 21 ± 2 g. Kontrolnim in testnim živalim injiciramo podkožno v sub-skapularnem območju suspenzijo 10⁶ življenja sposobnih HT-29 tumornih celic človeškega debelega črevesja na dan 0. Tumorje pustimo, da rastejo 2 tedna pred dajanjem droge. Za vsako drogo izberemo več doz, temelječ na njenem in vitro delovanju proti topoizomerazi I. Vsaka dozirna nivojska skupina vsebuje 8 živali. Testne spojine pripravimo ali v 0,1 M acetatnem pufru, pH 5 (nosilec a) ali v 87,5 %-ni fosfatni napufrani slanici, 12,375 % dimetilsulfoksidu in 0,125 % Tween 80 (blagovna znamka ICI America za polioksietilensorbitan monooleat) (nosilec b) in jih dajemo podkožno dvakrat tedensko 5 tednov, z začetkom na 14. dan. Doze dajemo na osnovi mg/kg glede na srednjo telesno težo za vsako kletko.

Težo tumorja izračunamo iz dveh meritev tumorja s pravokotnim šestilom, z uporabo formule, teža tumorja = dolžina x širina² -? 2 v mm. Za vsako žival opazujemo težo tumorja v poteku eksperimenta. Za vsako skupino rezultate izrazimo kot razmerje srednje mase tumorja takoj po 5 tednih zdravljenja (dan 50) deljeno s srednjo maso tumorja takoj pred zdravljenjem (dan 14). Rezultati so izraženi v tabeli B. Za vsako izmed kontrol nosilca je razmerje približno 20, kar kaže, da je tumor v odsotnosti zdravljenja z drogo, narasel v teži približno 20-krat v teku eksperimenta. V nasprotju razmerje 1 kaže, da tumor zastaja, medtem ko razmerje manj kot 1 kaže na tumorsko regresijo. Torej spojine 4 in 6 povzročijo zastajanje tumorja, medtem ko spojine 11 in 23 povzročijo tumorsko regresijo. Kriterij za protitumorno delovanje je vsaj 50 %-na inhibicija tumorske rasti po 5 tednih doziranja (dan 50), ki daje razmerje manjše ali enako 10.

TABELA B

Optimalna doza in vivo protitumornega delovanja

Spojina	(mg/kg)	(teža tumoriaj 50/teža tumoria
kontrola	-	20.0a,21.8b
(sam nosilec)
2	0,8	l,8b
4	7,0	l,3a- l,0b
6	1,0	l,0b
11	9,0	0,6a
14	2,0	2,0a
20	1,5	l,5a
22	12,0	l,6a
23	3,0	0,5a

a.

b.

nosilec 0,1 M acetatni pufer, pH 5 nosilec 87,5 % fosfatna napufrana slanica, 12,375 % dimetilsulfoksid in 0,125 % Tween 80.

'22

Uporabnost

Glede na takšno delovanje, so spojine s formulo (I) aktivne proti širokemu spektru tumorjev sesalcev (vključno človeških) in kancerogenih rasti, kot so rakasta obolenja ustne votline in farinksa (ustnica, jezik, usta, farinks), ezofagusa, želodca, tankega črevesa, debelega črevesa, danke, jeter in žolčnih prehodov, pankreasa, larinksa, pljuč (vključno z ne-majhnim celičnim pljučnim karcinonom), kosti, veznega tkiva, kože, danke, prsi, materničnega vratu, corpus indometriuma, jajčnikov, prostate, testisov, mehurja, ledvic in ostalih sečnih tkiv, očesa, možgan in centralnega živčnega sistema, ščitnice in ostalih endokrilnih žlez, levkemije, (limfocitne, granulocitne, monocitne), Hodgkinova bolezen, ne-Hodgkinovi limfomi, multipni mielom, itd. Tu notri izraze tumor rak in rakaste rasti uporabljamo kot sinonime.

Količina spojine s formulo (I) zahtevana, daje učinkovita kot protitumorno sredstvo, bo seveda variirala s posameznim sesalcem, ki ga zdravimo in je konec koncev odvisna od presoje zdravnika ali veterinarja. Faktorji, ki jih moramo upoštevati vključujejo stanje, ki ga zdravimo, način dajanja, naravo pripravka, telesno težo sesalca, površino, starost in splošno stanje, in posamezno spojino, ki naj jo dajemo. Kakorkoli, ustrezna učinkovita protitumorna doza je v območju od okoli 0,1 do okoli 200 mg/kg telesne teže na dan, prednostno v območju od okoli 1 do okoli 100 mg/kg na dan. Celokupno dnevno dozo lahko dajemo kot enkratno dozo, večkratne doze, npr. 2- do 6-krat dnevno ali z intravenozno infuzijo za določeno trajanje. Doze nad in pod citiranim območjem zgoraj, so znotraj obsega predloženega izuma in jih lahko dajemo individualnemu pacientu, če je želeno in potrebno.

Npr., za 75 kg sesalca, naj bo dozirno območje okoli 75 do okoli 7500 mg dnevno, in tipična doza naj bo okoli 800 mg dnevno. Če so indicirane večkratne doze, je lahko zdravljenje tipično 200 mg spojine s formulo (I) dane 4-krat dnevno.

Pripravki

Pripravki v smislu predloženega izuma za zdravstveno uporabo, vključujejo aktivno spojino, t.j. spojino s formulo (I) skupaj z njenim sprejemljivim nosilcem in v danem primeru ostalimi terapevtsko aktivnimi sestavinami. Nosilec mora biti farmacevtsko sprejemljiv v smislu, da je kompatibilen z ostalimi sestavinami pripravka in ni škodljiv za njegovega recipienta.

Predloženi izum se potemtakem nadalje nanaša na farmacevtski pripravek, ki vključuje spojino s formulo (I) skupaj z njenim farmacevtsko sprejemljivim nosilcem.

Pripravki vključujejo tiste, primerne za oralno, rektalno, vaginalno, transdermano ali parenteralno (vključno podkožno, intramuskularno in intravenozno) dajanje. Prednostni so tisti, ustrezni za oralno ali paranteralno dajanje.

Pripravki so lahko primerno predstavljeni v enotski dozirni obliki in jih lahko pripravimo s katerokoli izmed metod dobro znanih v farmacevtski stroki. Vsi postopki vključujejo korak privedbe aktivne spojine v stik z nosilcem, ki je sestavljen iz ene ali več dodatnih sestavin. Na splošno pripravke pripravljamo z enotnim in skrbnim uvajanjem aktivne spojine v stik z tekočim nosilcem ali dobro porazdeljenim trdnim nosilcem in nato, če je potrebno, oblikovanjem produkta v želeno enotsko dozirno obliko.

Pripravki v smislu predloženega izuma, ki so primerni za oralno dajanje, so lahko predstavljeni kot diskretne enote, kot so kapsule, tablete ali pastile, pri čemer vsaka vsebuje prej določeno količino aktivne spojine; kot prašek ali granule; ali suspenzija ali raztopina v vodni tekočini ali ne-vodni tekočini, npr. sirup, eliksir, emulzija ali doze tekočega zdravila.

Tableto lahko naredimo s stiskanjem ali modeliranjem, v danem primeru z eno ali več dodatnimi sestavinami. Stisnjene tablete lahko pripravimo s stiskanjem v primernem stroju aktivne spojine v prosto-tekoči obliki, npr. prašek ali granule, v danem primeru zmešane z dodatnimi sestavinami, npr. vezivi, mazivi, inertnimi razredčili, površinsko aktivnimi ali dispergimimi sredstvi. Modelirane tablete lahko naredimo z modeliranjem v primernem stroju, zmesi praškaste aktivne spojine s katerimkoli ustreznim nosilcem.

Sirup ali suspenzijo lahko naredimo z dodajanjem aktivne spojine h koncentrirani, vodni raztopini sladkorja, npr. saharozi, h kateri lahko dodamo katerekoli dodatne sestavine. Takšne dodatne sestavine lahko vključujejo arome, sredstvo za zaviranje kristalizacije sladkorja ali sredstvo za povečanje topnosti katerekoli sestavine, npr. kot polihidričen alkohol, npr. glicerol ali sorbitol.

Pripravke za rektalno ali vaginalno dajanje lahko predstavimo kot supozitorije z običajnim nosilcem, npr. kakavovim maslom ali Witepsol S55 (blagovna znamka

Dynamite Nobel Chemical, Nemčija, za supozitorijske osnove).

Za transdermalno dajanje spojine v smislu predloženega izuma lahko formuliramo kot kreme, gele, mazila ali losione ali transdermalne obliže. Takšne sestavke lahko npr. formuliramo z vodno ali oljnato osnovo z dodatkom ustreznih gostilnih, želirnih, emulzijskih, stabilizacijskih, dispergirnih, suspendimih in/ali barvilnih sredstev.

Pripravki ustrezni za parenteralno dajanje primerno vključujejo sterilni vodni pripravek aktivne spojine, ki je prednostno izotoničen s krvjo recepienta. Takšni pripravki ustrezno vključujejo raztopino ali suspenzijo farmacevtsko ali farmakološko sprejemljive kislinske adicijske soli spojine s formulo (I), ki je izotonična s krvjo recepienta. Tako lahko takšni pripravki primerno vsebujejo destilirano vodo, 5 %-no dekstrozo v destilirani vodi ali slanici in farmacevtsko in farmakološko sprejemljivo kislinsko adicijsko sol spojine s formulo (I), ki ima primerno topnost v teh topilih, npr. hidroklorid. Uporabni pripravki tudi vključujejo koncentrirane raztopine ali trdne snovi, ki vsebujejo spojino s formulo (I), ki po razredčitvi s primernim topilom dajejo raztopino ustrezno za parenteralno dajanje zgoraj.

Poleg zgoraj omenjenih sestavin, lahko pripravki v smislu predloženega izuma nadalje vključujejo eno ali več, fakultativnih dodatnih sestavin, uporabnih v stroki farmacevtskih pripravkov, npr. razredčila, pufre, aromatična sredstva, veziva, površinsko aktivna sredstva, gostila, maziva, suspendirna sredstva, konzervanse (vključno antioksidante) in podobno.

PRIMERI

Naslednji primeri ponazarjajo vidike predloženega izuma, vendar jih ne gre razlagati kot omejitve. Simboli in konvencije, uporabljene v teh primerih so skladni s tistimi, uporabljenimi v sodobni kemijski literaturi, npr. Journal of the American Chemical Society. Kot uporabljamo tukaj izraz sobna temperatura pomeni okoli 25°C.

Primer 1

7-dimetilaminometilen-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecin (Spojina 1) (A) 3,4-metilendioksiacetanilid

K tržno razpoložljivemu 3,4-metilendioksi anilinu (17,0 g, 124 mmol) in natrijevemu karbonatu (15,5 g, 136 mmol) v kloroformu (90 ml) pri 5°C dodamo po kapljicah med mešanjem acetilklorid (8,8 g, 124 mmol). Reakcijsko zmes pustimo, da se segreje na sobno temperaturo in mešanje nadaljujemo okoli 18 ur. Reakcijsko zmes speremo dvakrat z okoli 50 ml 1 N HC1 in organsko plast posušimo (MgSO₄) in topilo odstranimo, da dobimo rjavo trdno snov. Prekristalizacija iz vode z obdelavo z aktiviranim ogljem da 3,4-metilendioksiacetanilid (9,34 g, 42,1 % teor.) kot svetlo rjavo trdno snov.

Elementna analiza: (C₉H₉NO₃)

	%C	%H	%N
Ugot.:	60,34	5,04	7,79
Izrač.:	60,33	5,06	7,82

(B) 2’-acetilamino-4’,5’-metilendioksi-2-kloroacetofenon

K zmesi cinkovega klorida (24,3 g, 178,3 mmol) in kloroacetilklorida (16,1 ml, 202,1 mmol) v nitrometanu (85 ml) pod dušikom, pri sobni temperaturi, z mešanjem dodamo po kapljicah 3,4-metilendioksiacetanilid (8,96 g, 50,0 mmol) v nitrometanu (15 ml). To zmes nato segrevamo pri refluksu 1,5 ure, pustimo da se ohladi na sobno temperaturo, zlijemo preko ledu, ekstrahiramo z metilenkloridom, ki ga nato odstranimo z uparevanjem, da dobimo rjavo trdno snov. To trdno snov prekristaliziramo iz zmesi etilacetata/heksana (vključno z obdelavo z aktiviranim ogljem), da dobimo 2’-acetilamino-4’,5’-metilendioksi-2-kloroacetofenon (831,3 mg, 6,5 % teoretično) kot rumene kristale.

¹H-NMR (CDC1₃): δ 8,45 (s, IH); 7,2 (s, IH); 6,09 (s, 2H); 4,65 (s, 2H); 2,25 (s, 3H).

(C) 3,4-metilendioksipivaloilanilid

To spojino pripravimo s postopkom iz primera l(a), razen da uporabimo ekvivalentno količino 2,2-dimetilpropanoil klorida namesto acetilklorida.

(D) 2’-pivoilamino-4’,5’-metilendioksi-2-kloroacetofenon

To spojino pripravimo s postopkom iz primera l(b), razen da uporabimo ekvivalentno količino 3,4-metilendioksipivaloilanilida namesto 3,4-metilen-dioksiacetanilida.

(E) 2’-amino-4’,5’-metilendioksi-2-kloroacetofenon

K 2’-acetilamino-4’,5’-metilendioksi-2-kloroacetofenonu (0,9 g, 3,53 mmol) ali ekvivalentni količini 2’-pivoilamino-4’,5’-metilendioksi-2-kloroacetofenona v etanolu (60 ml) pri okoli 5°C dodamo po kapljicah konc. HCl (12,5 ml, 149,7 mmol). Reakcijsko zmes nato segrevamo pri refluksu okoli 1 uro, jo nato zlijemo preko 2 N NaOH/ledu (80 ml/60 g) in speremo z etilacetatom (3 x 70 ml). Organske dele združimo in speremo s slanico (50 ml) posušimo (brezvodni natrijev sulfat) in koncentriramo v vakuumu, da dobimo zelenkasto-rumeno trdno snov. To trdno snov prekristaliziramo iz etilacetata/izopropanola/heksana, obdelanega z aktivnim ogljem, da dobimo 2’-amino-4’,5’-metilendioksi-2-kloroacetofenon (0,39 g, 52 % teor.).

Elementna analiza: (C₉H_gNO₃Cl)

	%C	%H	%N
Ugot.:	50,66	3,80	6,47
Izrač.:	50,60	3,77	6,56

(F) 5’-(R,S)-l,5-diokso-(5’-etil-5’-hidroksi-2’H,5’H,6’H-6-oksopirano)[3’,4’-f]_A6,8tetrahidroindolizin in 5’-(S)-l,5-diokso-(5’-etil-5’-hidroksi-2’H,5’H,6’H-6-oksopirano)[3’,4’-f]_A6,8-tetrahidroindolizin (Spojini s formulo (III)).

Te spojine, tu dalje navedene kot triciklični keton (R,S) oz. triciklični keton (S) ali skupno kot spojina s formulo (III) pripravimo po postopku, ki ga je opisal Wani et al., v ’512. Upoštevati moramo, da lahko ustrezen R enantiomer pripravimo tudi s postopkom ’512.

(G) 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecin

Po splošnem postopku za kamptotecin opisanem v ’512, 2’-amino-4’,5’-metilendioksi-2-kloroacetofenon mešamo v refluktirajočem toluenu (50 ml) s tricikličnim ketonom (R,S) (256,3 mg, 0,97 mmol) pod Dean-Starkovo pastjo pol ure. Reakcijsko zmes nato ohladimo in trdno snov filtriramo in speremo s toluenom in etanolom, da dobimo 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecin, (408,5 mg, 68,8 %).

^χΗ-300 NMR (DMSO-D6): S 7,72 (s, IH); 7,55 (s, IH); 7,2 (s, IH); 6,34 (s, 2H), 5,42 (s, 2H); 5,32 (s, 2H); 5,24 (s, 2H); 1,85 (m, 2H); 0,88 (t, 3H).

Nazivni masni spekter M+l:

izrač.: 441 ugot.: 441.

(H) 7-dimetilammometilen-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecin

K mešani zmesi 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-(R,S)-kamptotecina (0,11 g, 0,25 mmol) in kalijevega karbonata (346 mg, 0,5 mmol) v difmetilformamidu (DMF) (1 ml) dodamo dimetilamin (6,1 ml, 0,5 mmol) v obliki 3,73 mg/ml raztopine v tetrahidrofuranu pri okoli 5°C. Reakcijsko zmes varno ustavimo, pustimo da se segreje na sobno temperaturo, jo mešamo okoli 15 ur in nato filtriramo, da odstranimo trden material. Filtrat koncentriramo z vakuumskim uparevanjem in nastalo trdno snov trituriramo z acetonitrilom in filtriramo. Filtrat koncentriramo z vakuumskim uparevanjem do gostega ostanka. Ostanek raztopimo v minimalni količini kloroforma in kromatografiramo na 30 g hitro silikagela kvalitete flash grade, eluiramo z zaporednimi deli 250 ml etilacetata, čemur sledi 250 ml (9:1 etilacetata, izopropanola), končno z 250 ml (4:1 etilacetata, izopropanola). Frakcije zberemo in opazujemo s tankoplastno tekočinsko kromatografijo (5 % metanol, etilacetat) in vizualiziramo z UV lučjo. Primerne frakcije združimo, koncentriramo in posušimo pod vakuumom, da dobimo 7-dimetilaminometilen-10,ll-metilendioksi20(R,S)-kamptotecin (6,0 mg, 4,7 %). To spojino označimo kot ocetno kislinsko sol. Tal. >250°C

Elementna analiza: (C^H^NgOg.C^O^

	%C	%H	%N
Ugot.:	61,64	5,17	8,73
Izrač.:	61,29	5,34	8,25

(I) oblika odprtega E obroča.

Spojino dela (H) obdelamo z ekvivalentno količino natrijevega hidroksida, da formiramo ustrezno obliko odprtega E obroča. Obdelava le-tega z ekvivalentno količino klorovodikove kisline zapre E obroč in tako ponovno tvori spojino dela (H).

Primer 2

7-dimetilaminometilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin (Spojina 2) (A) 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin

To spojino pripravimo s postopkom iz primera 1, razen da v delu (G) uporabimo ekvivalentno količino tricikličnega ketona (S) namesto tricikličnega ketona (R,S).

Tal. >250°C.

(B) 7-dimetilaminometilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin

To spojino pripravimo s postopkom iz primera 1, del (H), razen da uporabimo ekvivalentno količino 7-kIorometil-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecina, pripravljenega po primeru 2, del (A), namesto 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(R,S)kamptotecina.

Tal. >250°C

Nazivni masni spekter M+l:

izrač.: 450 ugot.: 450

Primer 3

7-dimetilaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin (Spojina 3) (A) 7-klorometil-10,1 l-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin

To spojino pripravimo s postopkom iz primera 1, razen v delih (A) in (C) uporabimo ekvivalentno količino 3,4-etilendioksi anilina namesto 3,4-metilendioksi anilina. Visoko ločitveni masni spekter M+l:

izrač.: 455,1009 ugot.: 455,1005 (B) 7-dimetilaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin

To spojino pripravimo s postopkom iz primera 1, del (H), razen da uporabimo ekvivalentno količino 7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecina namesto 7-klorometil-10,1 l-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecina.

Visoko ločitveni masni spekter:

izrač.: 464,1821 ugot.: 464,1833

Primer 4

7-dimetilaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin (Spojina 4) (A) 7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin

To spojino pripravimo s postopkom iz primera 1, razen da v delih (A) in (C) uporabimo ekvivalentno količino 3,4-etilendioksi analina namesto 3,4-metilendioksi anilina in v delu (G) ekvivalentno količino tricikličnega ketona (S) namesto tricikličnega ketona (R,S).

Visoko ločitveni masni spekter M+l:

izrač.: 455,1009 ugot.: 455,1000 (B) 7-dimetilaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin

Το spojino pripravimo s postopkom iz primera 1, del (H), razen da uporabimo ekvivalentno količino 7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecina namesto 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecina.

Visoko ločitveni masni spekter:

izrač.: 464.1821 ugot.: 464,1811.

Primer 5

7-morfolinometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin (Spojina 5)

Uporabimo enak postopek kot v primeru 1, del (H), razen da uporabimo ekvivalentno količino morfolina namesto dimetilamina, in ekvivalentno količino 7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecina, pripravljenega po primeru 3, del (B), namesto 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecina.

Visoko ločitveni masni spekter:

izrač.: 506,1942 ugot.: 506,1925.

Primer 6

7-morfolinometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin (Spojina 6)

Uporabimo enak postopek kot v primeru 1, del (H), razen da uporabimo ekvivalentno količino morfolina namesto dimetilamina, in ekvivalentno količino 7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecina, pripravljenega po primeru 4, del (B), namesto 7-klorometil-10,1 l-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecina.

Visoko ločitveni masni spekter:

izrač.: 506,1942 ugot.: 506,1929.

Primer Ί

7-piroIidmometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin (Spojina 7)

Uporabimo enak postopek kot v primeru 1, del (H), razen da uporabimo ekvivalentno količino pirolidina namesto dimetilamina in ekvivalentno količino 7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecina, pripravljenega kot v primeru 3, del (A), namesto 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecina.

Visoko ločitveni masni spekter:

izrač.: 490,1978 ugot.: 490,1988.

Primer 8

7-piperidmometilen-10,ll-metiIendioksi-20(R,S)-kamptotecin (Spojina 8)

Uporabimo enak postopek kot v primeru 1, del (H), razen da uporabimo ekvivalentno količino piperidina, namesto dimetilamina.

Nazivni masni spekter M+l:

izrač.: 490 ugot.: 490 ¹H-300 NMR (DMSO-d6): δ 7,95 (s, IH); 7,62 (s, IH) 7,29 (s, IH); 6,35 (s, 2H); 5,49 (s, 2H); 5,41 (s, 2H); 4,85 (širok s, 2H); 1,9 - 0,7 (m, 11H).

Primer 9

7-piperidinometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin (Spojina 9)

Uporabimo enak postopek, kot v primeru 1, del (H), razen da uporabimo ekvivalentno količino piperidina namesto dimetilamina in ekvivalentno količino 7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecina, pripravljenega po primeru 3, del (A), namesto 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecina.

Visoko ločitveni masni spekter:

izrač.: 504,2127 ugot.: 504,2129.

Primer 10

7-(4-metilpiperazinometilen)-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin (Spojina 10)

Uporabimo enak postopek, kot v primeru 1, del (H), razen da uporabimo ekvivalentno količino 4-metilpiperazina namesto dimetilamina in ekvivalentno količino 7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecina, pripravljenega po primeru 3, del (A), namesto 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecina.

Visoko ločitveni masni spekter:

izrač.: 519,2236 ugot.: 519,2246.

Primer 11

7-(4-metilpiperazinometilen)-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin (Spojina 11)

Uporabimo enak postopek kot v primeru 1, del (H), razen da uporabimo ekvivalentno količino 4-metilpiperazina namesto dimetilamina in ekvivalentno količino 7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecina, pripravljenega po primeru 4, del (A), namesto 7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecina.

Tal.: 261-264°C.

Nazivni masni spekter M+1:

izrač.: 519 ugot.: 519.

Primer 12

Farmacevtski pripravki (A) Transdermalen sistem

Sestavine Količina aktivna spojina 600,0 mg silikonska tekočina 450,0 mg koloiden silicijev dioksid 25,0 mg

Silikonsko tekočino in aktivno spojino zmešamo skupaj in presnovimo s koloidnim silicijevim dioksidom, da povečamo viskoznost. Ta material nato doziramo v naknadno vroče zapečaten polimerni laminat, ki vključuje naslednje: poliestrski odstopitveni trak, kožno kontaktni adheziv sestavljen iz silikonskih ali akrilnih polimerov, kontrolno membrano, ki je poliolefin (npr. polietilen), polivinilacetat ali poliuretan, in najprej neprepustno oporno membrano, narejeno iz poliestrskega multilaminata. Opisani sistem je 10 cm² velik obliž.

(b) Oralna tableta

Sestavine Količina aktivna spojina 200,0 mg škrob 20,0 mg magnezijev stearat 1,0 mg

Aktivno spojino in škrob granuliramo z vodo in posušimo. Posušenim granulam dodamo magnezijev stearat in zmes dobro zmešamo. Zmešano zmes stisnemo v tableto.

(C) Svečka

Sestavine Količina aktivna spojina 150,0 mg teobrominski natrijev salicilat 250,0 mg

Witepsol S55 1725,0 mg

Neučinkovite sestavine zmešamo in raztopimo. Aktivno spojino nato porazdelimo v staljeno zmes, zlijemo v modele in pustimo, da se ohladi.

(D) Injekcija

Sestavine Količina aktivna spojina 20,0 mg puferska sredstva q.s.

propilenglikol 0,4 voda za injekcije 0,6 ml \

Aktivno spojino in puferska sredstva raztopimo v propilenglikolu pri okoli 50°C. Z mešanjem nato dodamo vodo za injekcijo in nastalo raztopino filtriramo, jo napolnimo v ampulo, zapečatimo in steriliziramo z avtoklaviranjem.

(E) Kapsula

Sestavine Količina aktivna spojina 200,0 mg laktoza 450,0 mg magnezijev stearat 5,0 mg

Dobro zmleto aktivno spojino zmešamo z laktozo in stearatom in napolnimo v želatinasto kapsulo.

Za

Glaxo Inc:

ΡΑΪΕΝΤΝΑ IUSARBA

LUU8L^XNA «

Claims (20)

1. Spojine s formulo (I) kjer:

n predstavlja celo število 1 ali 2; in

i) R¹ in R² predstavljata neodvisno vodik, nižji alkil, (C_{3 7})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi nižji alkil;

ii) R¹ predstavlja vodik, nižji alkil, (C_{3 7})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil ali nižji alkoksi nižji alkil in

R² predstavlja-COR³, kjer:

R³ iii) predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, (C_{3 7})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi, nižji alkoksi nižji alkil; ali

R¹ in R² vzeta skupaj z veznim dušikom tvorita nasičeno heterociklično skupino s 3 do 7 atomi s formulo (IA) (IA) kjer:

Y predstavlja O, S, CH₂ ali NR⁴ kjer:

R⁴ predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, aril, aril substituiran z eno ali več kot so skupine nižji alkil, halogen, nitro, amino, nižji alkil amino, perhalo nižji alkil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi, nižji alkoksi nižji alkil; ali

-COR^{4 5}, kjer:

R⁵ predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, nižji alkoksi, aril, aril substituiran z eno ali več nižje alkilnimi, perhalo-nižje alkilnimi, hidroksi nižje alkilnimi, nižje alkoksi nižje alkilnimi skupinami;

in njihove farmacevtsko sprejemljive soli in solvati.

2. Spojine po zahtevku 1, označen s tem, kjer je omenjeni nižji alkil (C_M)alkil, je omenjeni nižji alkoksi (C₁₄)alkoksi in je omenjeni nižji alkenil (C^jalkenil.

3. Spojine po zahtevku 1 ali zahtevku 2, označene s tem, da:

R¹ in R² vzeto skupaj tvorita heterociklično skupino, izbrano iz skupin, ki sestojijo iz aziridina, azetidina, pirolidina, piperidina, heksametilenimina, imidazolidina, pirazolidina, izoksazolidina, piperazina, N-metilpiperazina, homopiperazina, N-metilhomopiperazina, tiazolidina, izotiazolidina, morfolina ali tiomorfolina.

4. Spojine po kateremkoli od zahtevkov 1 άσ3, označene s tem, da n predstavlja celo število 1 ali 2; in

i) R¹ in R² predstavljata neodvisno vodik, nižji alkil ali hidroksi nižji alkil;

ii) R¹ predstavlja vodik in R² predstavlja -COR³, kjer R³ predstavlja perhalonižji alkil; ali iii) R¹ in R² vzeta skupaj z veznim dušikom, tvorita azetidin, pirolidin, piperidin, morfolin, tiomorfolin ali piperazin, v danem primeru N-substituiran z nižjim alkilom, fenil; fenil substituiran z eno ali več prehalo-nižjimi alkilnimi ali nižjimi alkoksi skupinami; ali -COR⁵, kjer R⁵ predstavlja nižji alkoksi.

5. Spojina, označena s tem, da jo izberemo iz skupine v kateri so:

7-dimetilaminometilen-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

7-dimetilaminometilen-10,1 l-metilendioksi-20(S)-kamptotecin,

7-dimetilaminometilen-10,ll-etiIendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

7-dimetilaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

7-morfolinometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

7-morfolinometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

7-pirolidinometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

7-piperidinometilen-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

7-piperidinometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

7-(4-metilpiperazinometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

7-(4-metilpiperazinometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

7-dietilaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

7-dietilaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

7-dietilaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

7-N-metiletanolaminometilen-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

7-N-metiletanolaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

7-dietanolaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

7-dietanolaminometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

7-azetidinometilen-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

7-azetidinometilen-10,ll-metilendioksi'20(S)-kamptotecin,

7-tiomorfolinometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

7-azetidinometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

7-4-metilpiperazinometilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin,

7-trifluoroacetaniidoiiietilen-10,1 l-etilendioksi-20(S)-kamptotecin,

7-trifluoroacetamidometilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin,

7-aminometilen-10,11 -etilendioksi-20(S)-kamptotecin dihidroklorid,

7-aminometilen-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin dihidroklorid,

7-terc.butiloksikarbonil-piperazinometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)kamptotecin, sol 7-piperazinometilen-10,ll-etilendioksi-(S)-kamptotecina in trifluoro ocetne kisline,

7-(a,a,a-trifluoro-m-tolil)-piperazinometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)kamptotecin,

7-(2-metoksifenil-piperazino)metilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin, in

7-fenilpiperazinometilen-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin.

in njene farmacevtsko sprejemljive soli in solvati.

6. Spojine po kateremkoli izmed zahtevkov 1 do 4, označene s tem, da so v S konfiguraciji.

7. Spojina s formulo (Γ)

HO 'o

O kjer n predstavlja celo število 1 ali 2; in

R^la in R²³ predstavljata:

i) neodvisno vodik, nižji alkil, (C_{3 7})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi nižji alkil, ali ii) vzeta skupaj z veznim dušikom tvorita heterociklično skupino s 3 do 7 atomi s formulo (IA’) (IA’) kjer

Y^a predstavlja O, S, CH₂, NH ali N(nižji alkil), in njene farmacevtsko sprejemljive soli.

8. Spojina po kateremkoli izmed zahtevkov 1 do 7, označena s tem, da jo uporabljamo pri zdravljenju.

9. Farmacevtski pripravek, označen s tem, da vključuje spojino iz zahtevka 1 ali njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali solvat, skupaj s farmacevtsko sprejemljivim nosilcem.

10. Postopek za inhibicijo encima topoizomeraze I encima, označen s tem, da spravimo v stik omenjen encim z učinkovito topoizomerazno I inhibitorsko količino spojine, po kateremkoli izmed zahtevkov 1 do 7.

11. Uporaba spojine po kateremkoli izmed zahtevkov 1 do 7 pri pripravi zdravila za uporabo pri zdravljenju tumorjev.

12. Postopek za pripravo spojine s formulo (I), kot je definirano v zahtevku 1 ali njene fiziološko sprejemljive soli ali solvate, označen s tem, da (a) presnovimo spojino s formulo (IV)

X

O

HO 'o kjer je X halogen, s spojino s formulo (V)

HNIVR² (V) kjer sta R¹ in R², kot je definirano za spojino s formulo (I); ali (b) presnovimo spojino s formulo (Ha)

NR¹R² /O (CH₂)_n (Ha) kjer sta R¹ in R² kot je definirano za spojino s formulo (I), s spojino s formulo (III)

HO 'd in če je nujno in/ali želeno izpostavimo tako pridobljeno spojino eni ali več nadaljnjim reakcijam, ki vključujejo:

(i) pretvorbo nastale spojine s formulo (I) ali njene soli ali zaščitenega derivata v drugo spojino s formulo (I) in/ali (ii) odstranitev katerihkoli zaščitnih skupin ali skupin in/ali (iii) pretvorbo spojine s formulo (I) ali njene soli v njeno fiziološko sprejemljivo sol ali solvat.

13. Spojina kot je definirana v kateremkoli izmed zahtevkov 1 do 7, označena s tem, daje R konfiguraciji.

14. Spojina kot je definirana v kateremkoli izmed zahtevkov 1 do 7, označena s tem, da je E obroč odprt.

15. Spojina s formulo (IV)

X

O

HO 0 kjer je n 1 ali 2 in je X halogen.

16. Spojina, označena s tem, da jo izberemo iz skupine v kateri so:

7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(R,S)-kamptotecin,

7-klorometil-10,ll-metilendioksi-20(S)-kamptotecin,

7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(R,S)-kamptotecin in

7-klorometil-10,ll-etilendioksi-20(S)-kamptotecin.

17. Postopek za inhibiranje encima topoizomeraze I, označen s tem, da omenjen encim spravimo v stik z učinkovito topoizomerazno I inhibitorsko količino spojine po zahtevku 15 ali zahtevku 16.

18. Spojina s formulo (IIA) kjer:

n predstavlja celo število 1 ali 2; in

i) R¹ in R² predstavljata vodik, nižji alkil, (C_{3 7})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi nižji alkil;

ii) R¹ predstavlja vodik, nižji alkil, (C_{3 7})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil ali nižji alkoksi nižji alkil, in

R² predstavlja -COR³, kjer:

R³ iii) predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, (C_{3 7})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi, nižji alkoksi nižji alkil; ali

R¹ in R² vzeta skupaj z veznim dušikom tvorita nasičeno heterociklično skupino s 3 do 7 atomi s formulo (LA) (IA) '42” kjer:

Y predstavlja O, S, CH₂ ali NR⁴ kjer:

R⁴ predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, aril, aril substituiran z eno ali več kot so skupine nižji alkil, halogen, nitro, amino, nižji alkil amino, perhalo nižji alkil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi, nižji alkoksi nižji alkil;

ali

-COR⁵, kjer:

R⁵ predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, nižji alkoksi, aril, aril substituiran z eno ali več nižje alkilnimi, perhalo-nižje alkilnimi, hidroksi nižje alkilnimi, nižje alkoksi nižje alkilnimi skupinami.

19. Spojina po zahtevku 18, označena s tem, da R¹ in R² vzeta skupaj, tvorita heterociklično skupino izbrano iz skupine, ki sestoje iz aziridina, azetidina, pirolidina, piperidina, heksametilenimina, imidazolidina, pirazolidina, izoksazolidina, piperazina, N-metilpiperazina, homopiperazina, N-metilhomopiperazina, tiazolidina, izotiazoli-dina, morfolina ali tiomorfolina.

20. Spojina s formulo (II) (II) kjer je n celo število 1 ali 2 in je X halogen,

22730-IV-93-KA

POVZETEK

Vodotopni kamptotecinski derivati

Predloženi izum se nanaša na vodotopne kamptotecinske derivate s formulo (I) kjer:

n predstavlja celo število 1 ali 2; in

i) R¹ in R² predstavljata neodvisno vodik, nižji alkil, (C_{3 7})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi nižji alkil;

ii) R¹ predstavlja vodik, nižji alkil, (C_{3 7})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil ali nižji alkoksi nižji alkil in

R² predstavlja -COR³, kjer:

R³ predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, (C_{3 7})cikloalkil, (C_{3 7})cikloalkil nižji alkil, nižji alkenil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi, nižji alkoksi nižji alkil; ali iii) R¹ in R² vzeta skupaj z veznim dušikom tvorita nasičeno heterociklično skupino s 3 do 7 atomi s formulo (IA) kjer: (,_A)

Y predstavlja O, S, 0¾ ali NR⁴ kjer:

R⁴ predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, aril, aril substituiran z eno ali več kot so skupine nižji alkil, halogen, nitro, amino, nižji alkil amino, perhalo nižji alkil, hidroksi nižji alkil, nižji alkoksi, nižji alkoksi nižji alkil;

ali

-COR⁵, kjer:

R⁵ predstavlja vodik, nižji alkil, perhalo-nižji alkil, nižji alkoksi, aril, aril substituiran z eno ali več nižje alkilnimi, perhalo-nižje alkilnimi, hidroksi nižje alkilnimi, nižje alkoksi nižje alkilnimi skupinami;

in njihove farmacevtsko sprejemljive soli; njihovo uporabo pri zdravljenju tumorjev in postopke za njihovo pripravo.