SI9011204A

SI9011204A - Process and apparatus for the receipt of mineral fibres

Info

Publication number: SI9011204A
Application number: SI9011204A
Authority: SI
Inventors: Hans Furtak; Wilfrid Naber; Raymond Lejeune
Original assignee: Saint Gobain Isover
Priority date: 1989-06-29
Filing date: 1990-06-19
Publication date: 1994-12-31
Also published as: NO920634D0; CN1026139C; KR0131319B1; US5268015A; CZ283887B6; IE902187A1; US5065478A; SK280747B6; AU5718390A; NO170294C; PT94519A; CA2020070C; NO170294B; ES2054294T3; ATE104374T1; NO174166C; HRP950202A2; TR25049A; JPH0340853A; EP0406107A1

Description

ISO VER SAINT-GOBAIN

Postopek in priprava za sprejem mineralnih vlaken

Izum obravnava postopke za sprejem mineralnih vlaken, ki se jih imenuje izolacijska mineralna vlakna, predvsem steklena vlakna, vpričo ločevanja vlaken in obdajajočih plinov, predvsem plinov, ki so bili uvedeni ali pa so služili za izvlačenje teh vlaken za stroji za fibriranje, da bi se izdelalo blazino iz mineralne volne.

Pomembna etapa pri izdelovanju izdelkov na osnovi mineralnih vlaken, kot so mineralna vlakna iz stekla, je etapa njihovega zbiranja za stroji za fibriraje. Namen tega postopka je predvsem ločevanje vlaken in velikih količin plinov, ki so nastali pri fibriranju z gorilniki in predvsem z uvajanjem zraka. To ločevanje se izvaja na dobro poznan način s sesanjem skozi pripravo za sprejem, ki je prepustna za pline in neprepustna za vlakna.

Ena vrsta priprave za tekoč sprejem, ki se imenuje sprejem na trak, je opisana npr. v patentnem spisu US-A-3 220 812, kjer je predlagano, da se sprejme vlakna, ki izvirajo iz vrste strojev za fibriranje na enotnem transporterju vrste brezkončnega traku, ki je prepusten za pline in pod katerim je nameščen podtlačni keson ali bolje množica neodvisnih podtlačnih kesonov. Pri tej vrsti sprejema se stroje za fibriranje lahko medsebojno zbliža prav do meja njihovih razsežnosti, kar dopušča, da so linije sorazmerno kratke; to pa ni zanemarljivo, če se ve, da določene izdelovalne linije lahko dosežejo devet strojev za fibriranje ali več, pri čemer je vsak stroj za fibriranje premera npr. reda velikosti 600 min. Razen tega je edina spodnja meja za gramažo (ali površinsko maso) izdelane klobučevine takšna, ki jo narekujejo problemi mehanske obstojnosti, kar torej obvladuje izdelovanje izdelkov, ki so najlažji, ki se jih lahko izdela.

Vendarle pa izdelovanje težkih izdelkov postavlja številne probleme, v nadaljevanju tega opisa mislimo na težke izdelke, katerih gramaža je npr. večja od 2,5 kg/m², pri čemer gre za izolacijska vlakna zelo visoke kakovosti, to je za izdelke iz steklene volne, katerih mikronaža je 3 do 5 g z izjemo gostih izdelkov, ki se jih dobi z oblikovanjem s kalupom in stiskajem, ki ne vstopata neposredno v okvir predloženega izuma. Ta težava pri izdelavi se lahko razloži z dejstvom, da je tem večja količina vlaken, ki se odlagajo na isto površino brezkončnega traku in torej tem večja upornost za prehod plinov, čim težja je blazina, ki se jo želi izdelati. Da bi se kompenziralo to manjšo prepustnost, je potrebno izvajati večji podtlak, ki ima za posledico stiskanje klobučevine s tlakom plinov, pri čemer je to stiskanje predvsem občutljivo v spodnjem predelu klobučevine, ki ustreza vlaknom, ki so bila izdelana prva. Zato so mehanske performanse izdelka, predvsem na nivoju ponovnega začetka debeline po stiskanju, slabše. Znižanje kakovosti izdelka, ki tako rezultira, je dobro zaznavna, brž ko je treba tlak dvigniti preko 8000 do 9000 Pa, medtem ko v določenih napravah že potrebujejo podtlak večji od 10000 Pa za blazine, katerih gramaža je okoli 2500 g/m².

Da bi se odpravilo to pomanjkljivost, se seveda sme le delno počrpati pline, da bi se omejilo podtlak na vrednost, ki ne poškoduje klobučevine, toda tedaj prihaja do pojava zastajanja vlaken v smeri strojev za fibriranje. Neglede na to, da škoduje dobremu vlečenju, povzroča to zadrževanje plinov povečanje temperature v pokrovu za fibriranje in torej nevarnost predhodne gelifikacije veziva, to se pravi polimerizacije veziva, medtem ko so vlakna še v posamičnem stanju, kar mu odvzame skoraj vsakršno aktivnost. Razen tega to zastajanje lahko povzroči nastajanje zank, to se pravi gostih skupkov aglomeriranih vlaken, ki ovirajo homogenost izdelka in znižujejo njegovo toplotno upornost.

Prav tako se lahko skuša zmanjšati hitrost prehajanja plinov skozi klobučevine, s tem da se razmakne stroje za fibriranje drugega od drugega. Vendarle je realna pridobitev zelo šibka, kajti povečanje dimenzije pokrova povzroča povečanje uvajanja zraka in torej količine zraka, ki ga je treba izsesati.

V znani varianti po patentni prijavi EP-A-102 385 je bilo predlagano, da se loči sprejem v dva dela, katerih vsak sprejema vlakna, ki so izdelana na vsakem drugem stroju. Sprejem torej obsega dva transporterja, ki sta orientirana drug proti drugemu, tako da se združuje dve stvoijeni polklobučevini. Ta vrsta sprejema predstavlja prednost v tem, da se izdelkom da lep zunanji videz zaradi tega, ker sta na obeh licih premazani zgornji plasti, ki izboljšujeta mehansko obstojnost izdelka. Vendarle je prostorska razsežnost sprejema večja kot pri običajnem sprejemu in se predvsem lahko izvaja za večje gramaže začetek polimerizacije veziva pred združevanjem polklobučevin, kar začenja delaminacijo izdelka.

Ta zamisel razdelitve sprejemov je bila sicer razvita v patentnem spisu US-A-4 120 676, ki predlaga, da se vsakemu stroju za fibriranje pridruži enoto za sprejem, pri čemer je izdelovalna linija tako zasnovana v obliki soležnih osnovnih modulov, katerih vsak izdeluje sorazmerno drobno klobučevino, in se različne drobne klobučevine nato nalaga drugo na drugo, da stvorijo klobučevino velike debeline.

Ta modularna zasnova dopušča, da se vzdržuje stalne pogoje fibriranja neglede na izdelan produkt. Vendarle predpostavlja, da naj bodo najlažji izdelki, ki se jih dobi z uporabljeno linijo,' zelo močno pod svojo teoretično kapaciteto, kar ni zelo zanimivo z ekonomskega stališča.

Drugi primer modularizacije izdelovalnih linij za mineralno volno je dan s sprejemi, ki se jih imenuje sprejemi na bobne, ki so povezani z razgrinjalnikom. V tem primeru, ki ga predstavlja patentni spis US-A-2 785 728, se sprejem izvaja na vrtečih se organih vrste bobnov. Pripravi se osnovo šibke gramaže s pomočjo priprave za sprejem, ki leži nasproti enemu ali dvema strojema za fibriranje in je sestavljena iz para bobnov, ki se vrtita v medsebojno nasprotnih smislih in je njuna površina perforirana ter s tem dopušča sesanje plinov s primernimi pripravami, ki so nameščene v bobnih. Osnova nastaja v bobnih in pada po navpični ravnini, preden jo zgrabi razgrinjalnik, to se pravi nihalna priprava, ki jo odlaga v prepletenih plasteh na transporter, kjer se dobi klobučevino željene večje gramaže.

Te modularne zasnove sprejemov dopuščajo teoretično, da se predvidi razpon izdelkov precej večji, v kolikor se sistematično začenja z izdelovajem klobučevine šibke gramaže.

Vendarle to predpostavlja večjo začetno investicijo in vrhu tega pomnoževanje pridružene opreme (predvsem priprave za sesanje in izpiranje). Sicer pregradna sredstva za sprejem vodijo do velikega razmaka strojev za fibriranje in pride se do izdelovalnih strojev, ki so izjemno dolgi, kakor hitro se pomnoži število strojev za fibriraje.

Vrhu tega nevarnosti delaminacije in nehomogenosti izdelka prepovedujejo izdelovanje klobučevin bolj šibke granaže. Tako razgrinjalnik predpisuje osnovo z najmanj 100 g/m², pod katero bi bila mehanska odpornost nezadostna predvsem za prenašanje gibanj nihala, in zadostno število plasti, naloženih druga na drugo, da bi se doseglo optimiziranje porazdelitve z istim številom plasti na vsaki točki klobučevine.

Sistematično delo z istim pretokom fibrirane mase sicer seveda vodi do tega, da se namesti pod pogoji, ki omogočajo reproducibilnost parametrov fibriranja in prav tako njihovo optimizacijo, vendar gre predvsem za to, da se odreče izjemni zmogljivosti strojev za fibriranje, da delajo s pretoki fibrirane snovi od npr. 1 do 10..

Skratka izdelek z enakimi kakovostmi vlaken se komercializira z manjšo ceno, ko se njegova gramaža zmanjšuje. Zdi se torej nespametno, da se postavi prav v primer, ko linija izdeluje najmanjše tonaže.

Naloga izuma je izdelati nov koncept sprejemov enot za izdelovanje klobučevin iz mineralne volne, predvsem iz steklene volne, ki teži k temu, da se poveča razpon izdelkov, ki se jih lahko izdeluje z isto izdelovalno linijo; to povečanje razpona se hkrati razume proti manjšim in večjim gramažam, tako da se poveča polivalenco izdelovalne linije, medtem ko se ohrani ali celo izboljša kakovost dobljenih izdelkov. Razpon izdelanih produktov gre npr. od 300 g/m² do 4000 g/m² ali več, s tem da se eventuelno pridruži razgrinjalnik.

Izum predlaga postopek za sprejem za ločevanje vlaken in plinov, ki jih tvori večje število strojev za fibriranje, z namenom, da se dobi blazino iz mineralne volne, pri čemer so po tem postopku vlakna zbrana s sesanjem plinov in ima vsak stroj i za fibriranje svoje lastno področje Zi zbiranja in so vlakna zbirana v različnih zbiralnih področjih Zi in so odstranjevana izven zbiralnega področja z enega ali več področij Zi, pri čemer je ta postopek za sprejem značilen po tem, da površine zbiralnih področij Zi naraščajo v smislu povečevanja gramaže na omenjenih transportnih trakovih.

Z drugimi besedami, čim bližji je stroj i za fibriranje mestu končnega oblikovanja, tem večje je zbiralno področje Zi, ki mu je pridruženo, kar dopušča, da se kompenzira večji upor za prehajanje plinov zaradi odlaganja daljših vlaken, ki izhajajo iz strojev za fibriranje na iste transportne trakove.

Prednostno se dela s stalno stopnjo zastajanja.

Pod stopnjo zastajanja se razume odstotek plina, ki ni posesan na nivoju sprejema. Prednostno je ta stopnja enaka nič in to v skladu s patentnim zahtevkom 1 celo za stroje za fibriranje navzdolnje na liniji. Zbiralne površine so prednostno omejene po eni strani s samimi transportnimi trakovi, ki zato tvorijo sprejemne trakove. Kompenzira se povečanje upora za prehajanje plinov zaradi odlaganja vlaken, ki izhajajo iz strojev za fibriranje in ležijo navzgomje (vedno se obravnava linijo , da je orientirana v smislu potovanja osnove). Vedeti je treba, da so sprejemi po izumu skupni sprejemi za več strojev za fibriranje in prednostno za tri ali več strojev za fibriranje. Število sprejemov na izdelovalno linijo torej na splošno ne presega dveh, kar dopušča, da se izogne neugodnostim pretirane modularizacije.

Nasprotno pa povečanje zbiralne površine v področjih z visoko gramaža dopušča, da se v le-teh vzdržuje sorazmerno šibke nivoje podtlaka, npr. prednostno nižje od 4000 Pa, to se pravi od nivoja, ki je precej pod nivojem, za katerega se opazi prve poškodbe vlaken visoke kakovosti, kot so vlakna iz stekla, katerih mikronaža je npr. 3 do 5 g.

Prednostno se izbere delovanje z istim nivojem podtlaka za vse zbiralne površine. Z drugimi besedami kompenzira se v celoti od enega področja za zbiranje do drugega manjša prepustnost klobučevine zaradi debeline klobučevine, ki je bila že naložena, izhajajoč iz drugih strojev za fibriranje in to brez oviranja sesanja, kajti kot je bilo predhodno omenjeno, se posesa le del plina, ki bi vodil do zastajanja vlaken in razen tega do tvorjenja zank in torej do izdelka manj dobre kakovosti.

Predloženi izum obravnava bolj podrobno primere, kjer se višine padanja vlaken razlikujejo po njihovih izvornih strojih za fibriranje, to se pravi vse primere, ko imajo transportni trakovi trajektorijo, ki ni vodoravna, ampak je na splošno konveksna. Po izumu površine zbiralnih področij Zi naraščajo s srednjo razdaljo, ki jo morajo prepotovati vlakna, da dosežejo ta zbiralna področja Zi.

Prednostno se torej ničesar ne spreminja na mestu strojev za fibriranje in torej pri dimenzijah svitkov (vlaken in zraka), ki izhajajo iz teh strojev za fibriranje, pač pa se spreminja kot nagiba glede na normalo na površino za zbiranje z ozirom na rotacijsko os svitkov. Čim večji je ta kot nagiba, tem večja je površina zbiralnega traku, ki prestreza svitek, in se tako dopušča izvajati izum brez bistvene modifikacije medosne razdalje strojev za fibriranje.

Na prednosten način se to spreminjanje nagibnega kota doseže kontinuirano tako, da se izogne hitrim kotnim spremembam, ki bi lahko motile končno kakovost klobučevine. Sprejemni trak, na katerem se odlagajo vlakna, ki izhajajo iz različnih strojev za fibriranje, tako sledi trajektorijo, ki je vsaj v delu svojega končnega področja takšne konveksne krivulje, npr. eliptične.

Eventuelno se lahko prav tako kombinira uporabo konveksnih sprejemnih površin s povečanjem medosne razdalje med dvema strojema za fibriranje, ki sta nameščena v področju z najmočnejšimi gramažami, in/ali s postopnim nagibanjem rotacijskih osi strojev za fibriranje, pri čemer tadva postopka dopuščata tudi naraščanje površin zbiralnih področij.

Prednostno so stroji za fibriranje porazdeljeni po skupinah, npr. po trije ali štirje, ki tvorijo toliko modulov za sprejem, kot je skupin: vsakemu modulu ustreza tako osnova in vse stvoijene osnove so nato zbrane, preden se jih vodi v obliki skupne klobučevine v prostor za polimerizacijo veziva. Na splošno sta potrebna največ dva sprejemna modula celo za izdelovalne linije visoke tonaže. Tako se dobi modularizacijo sprejema, vendar modularizacijo, za katero se želi, da je omejena v razmerah, ki so mnogo manjše kot po stanju tehnike.

Glede na primere so lahko sprejemni moduli razporejeni v vrsto drug za drugim z enim samim kanalom za napajanje s steklom za vse stroje za fibriranje ali vzporedno, v tem primeru s toliko kanali za napajanje z raztaljenim steklom, kot je sprejemnih modulov. Zato se združevanje osnov izvaja s superpozicijo v vzporedne plasti ali v prepletene plasti, pri čemer se izbiro med dvema načinoma superpozicije izvrši predvsem v odvisnosti od željenih gostot za dokončne izdelke.

Prav tako je lahko prednostno, da se za vsak sprejemni modul ne razpolaga s samo enim, vendar z dvema konvergentnima sprejemnima trakovoma, ki si ležita drug nasproti drugemu in sta simetrična drug glede na drugega, pri čemer se odlagana vlakna na en ali drug trak združuje v enotno klobučevino na skupnem koncu sprejemnih trakov. V tem primeru je mesto končnega oblikovanja klobučevine nameščeno na mestu stika dveh sprejenih trakov.

Ker je potrebna moč za poganjanje sprejemnih trakov odvisna od mase vloženih vlaken na vsakega izmed njih, je prednostno, da se porazdeli število strojev za fibriranje v enake dele za vsak sprejemen trak, kar dopušča, da se poenostavi sinhronizacijo hitrosti dveh sprejemnih trakov, pri čemer je sinhronizacija potrebna, da se izogne, da ne bi dve izoblikovani osnovi drseli druga po drugi. Če je število strojev za fibriranje neparno, ima zadnji stroj za fibriranje prednostno zbiralno površino porazdeljeno med dva sprejemna trakova, pri čemer simetrija izhajajočega svitka stroja za fibriraje dopušča razdelitev v dva enaka dela, če se sprejemna trakova namesti tako, da njuna simetrijska ravnina obsega simetrijsko os svitka središčnega stroja.

Krivulja, ki jo opiše trajektorija enega sprejemnega traku, je prednostno krog, pri čemer pa krožne trajektorije seveda niso optimalne izračunane trajektorije, npr. pod predpostavko enakega podtlaka v vseh zbiralnih področjih, so pa s praktičnega stališča mnogo preprostejše za izvedbo. V tem primeru so sprejemni trakovi sestavljeni iz obodne površine enega ali dveh bobnov.

Posebno prednostni izvedbeni primer je ta, pri katerem ima sprejemni modul dvojni boben na skupino treh strojev za fibriranje s tvorjenjem osnove med obema bobnoma. Ko izdelovalna linija obsega n x 3 stroje za fibriranje, se ima tedaj n modulov za sprejem, ki tvorijo n osnov, ki so nato združene v enotno blazino, preden se sproži polimerizacijo smole, kije namenjena, da poveže vlakna.

Združevanje osnov, ki izhajajo iz različnih modulov, se lahko torej dobi, kot je bilo predhodno naznačeno, s tem da se drugo nad drugo nalaga posamezne plasti. Združevanje, npr. na vodoravnem transporterju, izdelanih osnov v navpični ravnini med bobnoma se lahko izvaja skoraj neposredno pod bobnoma, tako daje življenska doba teh osnov zelo kratka, in da se pri končnih izdelkih ne ugotavlja pojava delaminacije. Združevanje je lahko prav tako doseženo s pomočjo razgrinjalnikov.

Tako definirana shema za sprejem, trije stroji za fibriranje za dva bobna, je dejansko zelo različna od znanih shem po stanju tehnike, kjer se ima bodisi zbiralno površino, ki je porazdeljena na dva sprejemna trakova (en stroj - dva bobna) bodisi en transporten trak, ki deluje kot sprejemna površina, ki pripada vsakemu stroju (dva stroja - dva bobna), in nikoli transportna trakova nista skupna več strojem za fibriranje. Dejansko ima razen neposrednega interesa, da se zmanjša število modulov za sprejem za isto izdelovalno linijo, prednostna rešitev po izumu številne prednosti.

Ker je po izumu vsak sprejem normalno napajan s tremi stroji za fibriranje, je najmanjša gramaža, ki se jo lahko dobi npr. z eno linijo s šest stroji za fibriranje 200 g/m², pri čemer se razume, da mora vsak sprejem obvezno proizvajati osnovo z vsaj 100 g/m²zaradi mehanske odpornosti. Za primerjavo sprejem vrste dveh bobnov na stroj za fibriranje ali dveh bobnov na dva stroja za fibriranje ne more proizvajati blazine iz mineralne volne, katere gramaža je ustrezno najmanj 600 ali 300 g/m². Dejansko je ta meja, ki je pod 200 g/m², nižja od meje v pogledu lahkosti izdelkov, ki so naprodaj.

Bobni sicer tvorijo zelo velike zbiralne površine z močnimi pretoki, ki dobro ustrezajo možnostim strojev za fibriranje. Avtorji predloženega izuma so prav tako ugotovili, da je zelo dobro izvedljivo, da se neposredno proizvaja osnovo povečane gramaže, ne da bi se sistematično vračali k razgrinjalnikom, katerih znana neugodnost je sorazmerno nizka hitrost, ki omejuje celotno hitrost izdelovalne linije.

Druga predvsem prednostna točka izuma je ta, da zelo velika učinkovitost sesanja vodi do zelo velikega ohlajanja klobučevine; ali, čim bolj hladna je klobučevina, manjša je nevarnost, da se vezivo polimerizira, preden pride v prostor za polimerizacijo, kar vodi do končnih izdelkov, ki imajo boljšo mehansko obstojnost, pri čemer večji delež smole efektivno služi povezavi vlaken, medtem ko prehitra polimerizacija vodi praktično do čiste izgube, pri čemer debelina klobučevine še ni nadzorovana na tej stopnji postopka. Ta zelo nizka temperatura vodi vrhu tega do manjšega izhlapevanja lepila, katerega zelo visoka kakovost se odraža v končnem izdelku, kar zmanjšuje stroške depolucije plinov.

Za izvajanje tega prednostnega primera postopka obsega priprava, ki je povezana z vsako skupino treh strojev za fibriranje, pokrov, ki izolira vsak sprejem, v katerem je nameščen par bobnov, ki so perforirani po vsej svoji periferni površini in opremljeni s pripravami za centriranje in sukanje in z notranjimi fiksnimi kesoni za sesanje, ko se bobni vrtijo. Sesalna površina, ki ustreza obodni površini bobna, ki je nameščena v notranjosti pokrova in glede na notranji sesalni keson.

Pogon vsakega bobna se doseže prednostno s pomočjo parov valjčkov, npr. podpiranih, ki prav tako služijo za osno vodenje, pri čemer je vsak par sestavljen iz prostega valjčka in pogonskega valjčka, katerega vrtenje je npr. nadzorovano z motorjem, ki je pritrjen na njegovi osi, pri čemer so valjčki prednostno opremljeni s preobleko, ki ima dober koeficient trenja. Pogon z valjčki ne more voditi do poslabšanja drugih organov za sprejem in predvsem teh, ki služijo za izvedbo tesnosti sprejemne komore in sicer pušča v celoti prost notranji prostor bobna, ki je torej v celoti na razpolago za montažo sesalnega kesona.

Da se izogne blokadi sprejema aglomeriranih vlaken, prilepljenih na stene pokrova, so le-te prednostno ohlajane, tako da naj bo temperatura s tem vedno nižja od temperature za polimerizacijo veziva. Vrhu tega je pokrov prednostno iz dveh delov. Spodnji del, ki je bližji bobnom, je izveden iz ohlajanih plošč, ki so očitno opremljene ustrezno namestitvi bobnov. Zgornji del je vrste vrteče se pregrade, ki je pridružena zunanjim pripravam za čiščenje pri pokrovu, tako da naj bodo vlakna, ki se lepijo na pregrade dokončno odstranjena izven sprejemnega pokrova.

Sicer so predvidena sredstva, kot so gibke zavese, ki zagotavljajo tesnost med pokrovom in bobnom po eni strani in med notranjim sesalnim kesonom in bobnom po drugi strani, pri čemer prav vlakna zadoščajo, da se zagotovi tesnost med bobni.

Razen tega je prednostno, da se vsak boben opremi z rampo za pihanje zraka pod pritiskom, pri čemer je pihani curek usmerjen na izhod bobnov tako, da pospešuje razlepljenje vlaken in tvorjenje osnove pod bobni.

Prednostno se predvidi sredstva za modificiranje dolžine in namestitve glede na stroje za fibriranje sesalnih področij. Ta sredstva so npr. priprave, ki dopuščajo, da se obrača notranje kesone, ki so v tem primeru centrirani na rotacijski osi bobnov, tako da se premakne obodno področje bobna glede na notranji keson.

Končno je prednostno to, da se poveže s sprejemnim modulom za vsako osnovo vlečni valjček, ki je poganjan z obodno hitrostjo, ki je strogo enaka hitrosti vodoravnega transporterja, ki sprejema različne oblikovane osnove, pri čemer je obodna hitrost bobnov uravnavana zelo malo pod hitrostjo vodoravnega transporteija, da bi se upoštevalo tečenje vlaken, ki se pojavi pod učinkom teže med vertikalno potjo osnov.

Razen tega so sesalni kesoni in sami bobni opremljeni s primernimi sredstvi za čiščenje in sušenje, to predvsem, da bi se izognilo mečkanju finih vlaken.

Druge podrobnosti in prednostne značilnosti izuma so opisane v nadaljnjem, sklicujoč se na priložene risbe, ki predstavljajo na sl. 1 splošno shemo, ki prikazuje princip postopka po izumu sl. 2 izvedbeno shemo sprejemnega modula po prednostnem izvedbenem primeru izuma, sl. 3 perspektiven pogled na linijo, ki obsega šest strojev za fibriranje in dva modula za sprejem po sl. 2 z vzporednim združevanjem osnov, sl. 4 identičen pogled kot na sl. 3, vendar z združevanjem osnov s pomočjo razgrinjalnikov.

Sl. 1 shematično prikazuje princip postopka za sprejem po izumu za izdelovalno linijo za stekleno volno, pri čemer ta linija obsega tri stroje 1, 2, 3 za fibriranje, ki so nameščeni v isti vrsti. Ti stroji 1, 2, 3 za fibriranje so npr. sestavljeni iz centrifugatoijev, ki se vrtijo z veliko hitrostjo in so na svojem obodu opremljeni z velikim številom ustij, skozi katera izstopa raztaljen material, prednostno steklo, v obliki niti, ki so nato vlečene v vlakna s plinskim tokom, ki je koncentričen in vzporeden z osjo centrifugatorja in ga pri povišani temperaturi in hitrosti oddaja obročast gorilnik. Eventuelno so lahko druge priprave za fibriranje, ki so dobro poznane iz stanja tehnike, prav tako uporabljene, ki vse dopuščajo oblikovanje svitka vlaken, ki so centrirana na osi, pri čemer je svitek oblikovan z vlečnimi plini predvsem s plini, ki so uvedeni v zelo veliki količini.

Sprejem vlaken, ki je namenjen ločevanju le-teh od plinov, se doseže s pomočo brezkončnega traku 4, kije prepusten za pline in se ga kontinuirano poganja. Pokrov 5 stransko omejuje zbiralno področje za vlakna. Sesanje plinov se doseže s kesoni 5, ki so pod podtlakom in so neodvisni. Vsakemu stroju 1 za fibriranje je tukaj pridružen keson 6. Pokrov 5 je prav tako zaprt tesno, kar se le da, in je zato predviden na izstopu stiskalni valjček 7, ki eventuelno zagotavlja določen vlek na klobučevini, da jo pomaga izvleči iz pokrova.

V skladu z izumom ustreza vsakemu stroju i za fibriranje zbiralno področje Zi, ki je omejeno na spodnji strani z brezkončnim trakom 4. Ta področja Zi naraščajo s svojim indeksom in so torej toliko večja, kot so bližja izhodu.

Predlagan je bil sprejem, ki obsega toliko kesonov, kot je strojev za fibriranje, v kolikor izum dopušča homogenizacijo vrednosti podtlaka, se lahko, seveda, ne da bi se zapustilo okvir izuma, uporablja skupne kesone za več strojev za fibriranje. V limiti se lahko uporablja en sam keson za vso vrsto strojev 1, 2, 3.

Prednostno je medosna razdalja E med stroji stalna, torej ni povečevanja uvedenega zraka in torej obstoji manjša nevarnost zastajanja plinov in tvorjenja zank.

Trajektorija, ki je predstavljena na sl. 1, je fiktivna: dejansko se dela s trajektorijami, ki niso ravne, ampak so konveksne, npr. eliptične, pri čemer je najenostavnejša izvedbena oblika krožna trajektorija, kije povezana z uporabo bobnov.

Prednostno je število strojev za fibriranje za sprejem enako 3 do 4, tako da se bo pomembno izdelovalno linijo uporabljajo dva sprejemna modula.

Primer takšnega modula je shematsko prikazan na sl. 2 in je predviden za sprejem vlaken, ki so izdelana na treh strojih za fibriranje. Za strojem 8 za fibriranje sta razmeščena dva bobna 10, 19, ki se vrtita v dveh nasprotnih smislih in sicer drug proti drugemu. Ta bobna 10,19 sta nameščena pod pokrov 11.

Pokrov 11 obsega spodnji del 12, ki je ohlajan s primernimi sredstvi, ki so očitno v obliki krožnih lokov za namestitev bobnov. Zgornji del 13 je lahko prav tako sestavljen iz fiksnih ohlajanih plošč ali bolje iz vrtečih se pregrad, ki so vrste navpičnega brezkončnega traku, katerih zadnjih del (to se pravi zunanji del sprejemne enote) je opremljen prednostno s sredstvi za čiščenje. Sredstva za ohlajanje preprečujejo, da ne pride do popolne blokade sprejema z aglomeriranimi vlakni; vrteče se pregrade izboljšujejo kakovost klobučevine, v kolikor se izogne, da se ne tvorijo majhni šopi vlaken, pri čemer lahko ti šopi poleg tega da povzročijo blokiranje naprave, prav tako motijo pri homogenosti klobučevine, kajti ti šopi, ko se končno odlepijo od stene, tvorijo v klobučevini področje močnejše vsebnosti veziva, kar se spozna po bolj temni barvi, ki daje videz madežev.

Tesnost sprejema je kritična in se prednostno doseže s pomočjo poliuretanske prevleke.

Bobna 10 in 19 sta nameščena v jami pod strojema za fibriranje na višini, ki je izračunana tako, da je najmanjši padec vlaken večji od 2500 mm, da bi se izognilo, da bi bila srednja hitrost, s katero vlakna zadevajo boben, izračunana v središču svitka, večja od 20 m/s. Prednostno ta višina padca ne presega 5000 mm, da bi se izognilo oblikovanju velikih šopov vlaken, ki bi lahko vplivali na dobro kakovost izolacijske blazine.

Bobna 10 in 19 imata obodno površino, ki je preluknjana, prehodno za pline. Sestavljena sta npr. iz dveh okroglih končnih plošč, ki sta togi in na katerih je pritrjena perforirana pločevina, pri čemer so premeri ustij izbrani v odvisnosti od vrste izdelovanih vlaken. Opremljena sta s pripravami za centriranje in vodenje, npr. na valjčkih, pri čemer se njihovo sukanje izvede npr. z verigo ali prednostno z zunanjimi valjčki, ki vodijo boben aksialno, pri čemer so ti valjčki npr. preoblečeni s poliuretanom, da se zagotovi dobro trenje med bobnom in valjčki.

V teh bobnih so nameščeni notranji sesalni kesoni 14, ki so centrirani na rotacijskih gredeh bobnov in pritrjeni npr. na ceveh lopute, ki je predvidena za revizijo bobna. Kesoni 14 so omejeni s stranskimi stenami, ki so npr. nameščene po polmerih bobnov pod koti npr. 120 °, pri čemer so kesoni lahko poganjam okoli osi bobnov, tako da se modificira dolžino sesanja in namestitve sesalnega področja, zlasti ko morajo pogoji za sprejem biti modificirani s strani zaustavljanja središčnega stroja za fibriranje, kot je razloženo v nadaljnjem.

Prednostno se predvidi, da se integrira k tem kesonom elemente za čiščenje in sušenje površine bobnov, da se izogne, da nebi bila ustja omenjenih bobnov po dolžini zalepljena z najfinejšimi vlakni. Ti elementi za čiščenje in sušenje so npr. vrste ščetke, poleg tekoče šobe ali rampe na zrak za odlepljenje finih vlaken.

V vednost navajamo, da so bili dobri rezultati doseženi s sklopom za pranje, ki je sestavljen iz najlonske ščetke z dolgimi ščetinami, ki je nameščena v notranjosti bobna in poganjanja z njim, in z drobno ščetko, ki je nameščena na zunanji strani bobna, pri čemer sta ti dve ščetki eventuelno dopolnjeni navzdolnje (glede na smer rotacije bobna) s šobama za izpiranje in sušenje, ki prednostno delujeta le v presledkih in čistita kožico lepila, ki se po dolžini nalaga, s površine bobna.

Ti sesalni kesoni so priključeni s cevmi na enega ali več ventilatorjev, ki so primerni, da ustvarjajo potreben podtlak in tukaj niso predstavljeni.

Na tej sl. 2 se lahko sicer opazi os 15 in 16 stranskega stroja 8 za fibriranje, ki je stransko na vertikalo bobna 10 oz. 9, ki mu leži nasproti, pri čemer os 17 središčnega stroja za fibriranje sovpada z osjo središčne ravnine para bobnov. Ta razmestitev dopušča, da se dobi koristno površino sesanja kar se da veliko. V teh pogojih mora biti premer D bobnov izbran enak dvakratniku medosna razdalja E med dvemi stroji za fibriranje ali bolj natančno rahlo manjši od le-tega, da bi se ohranilo prosti prostor npr. 100 mm med dvemi valjčki.

Do konca drugega odstavka na str. 16 vlakna, ki so izdelana s stranskimi stroji za fibriranje s sprejemom, padajo v sesalna področja, ki so shematsko prikazana z dvojnimi puščicami L_p medtem ko so vlakna, ki so izdelana s središčnim strojem, padajo na en ali drug boben v sprejemnem področju L₂. To področje L₂ je praktično dvojne dolžine področja L_r Tako se izravna - in prav tako zelo na široko - upor za prehod hlapov iz središčnega stroja, ki jih tvorijo vlakna, ki izhajajo iz stranskih strojev in so že odložena na površino bobna, ko le-ta doseže področje L₂.

Sprejem lahko deluje z reguliranjem hitrosti, da se kompenzira izgube v gramaži, ko je eden izmed stranskih strojev zaustavljen. Če se zaustavitev nanaša na središčni stroj za fibriranje, je prednostno, da se malo premakne sesalna področja proti stranem tako, da se omeji povečanje uvedenega zraka, ki nastane z vakuumom na sredini, in predvsem, da se izogne tvorbi zank, ki se zavijajo same okrog sebe v bližini bobnov. Ta možnost fibriranja tvori prednost zelo velikih sprejemnih modulov po izumu, kajti upošteva dobre in slabe strani delovanja strojev za fibriranje.

Paradoksalno je, da sprejemni modul po prednostnem izvedbenem primeru izuma dopušča dosezanje izdelkov s kakovostmi, ki so višje od le-teh pri produktih, ki se jih lahko dobi, ko se predvidi dva bobna za sprejem za dva stroja za fibriranje. To se lahko razloži z dejstvom, da svitek, ki izhaja iz stroja za fibriranje, ni popolnoma homogen; analiza hitrostnega profila plinov dejansko pokaže, da je hitrost največja okrog rotacijske osi stroja za fibriranje in pada na robovih svitka. Ko se uporablja enega ali samo dva stroja za fibriranje, nastane na obodu sprejemne površine zračni tok, ki je tangenten na površino; z zelo močnim sesanjem na stranskih delih, ki so manj obremenjeni z vlakni. Ta tangentni tok pritiska vlakna, ki se kotalijo poleg teh in tvorijo zanke. Ko se ocenjuje število strojev za fibriranje, tako da se ohrani majhno medosno razdaljo med njimi, se dobi podtlačen profil, ki je izomorfen s profilom hitrosti - in kot posledico boljšo homogenost izdelkov.

Sl. 3 in 4 prikazujeta uporabo sprejemnih modulov po izumu za izdelovalni liniji, ki obsegata šest strojev za fibriranje. Sl. 3 ustreza dvojnemu sprejemu na liniji, to se pravi, da je 6 strojev za fibriranje napajanih z raztaljenim steklom z istim glavnim kanalom in da je tukaj izvedeno združevanje osnov z nalaganjem v vzporedne plasti.

Pod 6 stroji 20 za fibriranje sta razporejena dva sprejema, ki obstojita iz dveh parov 22, 23 po dveh bobnov 21, ki se vrtita v medsebojno nasprotnem smislu, pri čemer vsak sprejem sprejema vlakna, ki so proizvedena z eno skupino 3 strojev za fibriranje, pri čemer je središčni stroj za fibriranje dane skupine orientiran v smeri središčne ravnine glede na oba bobna za sprejem. Vsak par bobnov je izoliran od drugih parov bobnov s pokrovom, sprejemi so torej tukaj neodvisni. Vsaka enota za sprejem torej tvori osnovni modul, ki se tolikokrat ponovi, kot je potrebno zaradi zmogljivosti izdelovalne linije, pri čemer mora medsebojna razporeditev modulov drugega glede na drugega vendarle upoštevati sredstva za napajanje s staljenim steklom za različne stroje za fibriranje, to se pravi, število predvidenih kanalov za napajanje s staljenim steklom ob izstopu iz talilne peči in razporeditev le-teh v linijo, kot je tukaj predstavljeno, ali pa vzporedno, kot sledi iz sl. 4.

Vlakna, ki jih je izdelal dani par bobnov, tvorijo osnovo 24 oz. 25, ki pada v navpični ravnini in jo nato sprejme vodoraven transporter 26 vrste brezkončnega traku, ki ni perforiran in je nameščen na dnu jame in se nanj začneta nalagati v vzporednih plasteh 27, 28 osnovi 24, 25, ki izhajata iz različnih skupin po 3 strojev za fibriranje. Končno nagnjeni transporter, ki tukaj ni predstavljen, odnaša formirano klobučevino izven sprejemne jame.

Ob svojem navpičnem padanju proti vodoravnemu transporterju ima osnova rahlo težnjo, da se podaljša, toliko bolj, kot je gramaža nizka. Da bi se izognilo, da klobučevina ne bi tvorila zank, mora torej biti vodoraven transporter poganjan s hitrostjo, ki je rahlo nad obodno hitrostjo bobnov; glede na gramaže je teoretična razlika, ki jo je treba upoštevati, med 0 in 1 %. Ker je sorazmerno težko delati natančno z medsebojnima hitrostima, ki ustrezata tej teoretični vrednosti, je prednostno, da se napravo opremi z vlečnimi valjčki, ki so nameščeni prav pod vodoravnim transporterjem in tukaj niso predstavljeni, pri čemer ti vlečni valjčki najpogosteje izvajajo rahel vlek na klobučevino in so poganjani natančno s hitrostjo vodoravnega transporterja.

Sl. 4 ustreza dvojnemu sprejemu na paralelen način, ki je povezan z združevanjem osnov z nalaganjem v prepletene plasti.

Predstavljena sta torej sprejemna modula 30, 31, ki sta povezana z razgrinjalnikoma 32, 33. Vsak modul je tako povezan z organom za nihajno gibanje in vodi k njemu tračni transporter 34, 35, tako da osnova zaporedno doživi dve spremembi v smeri za 90°. Nihajni organ 32 oz. 33 je sestavljen iz dveh brezkončnih trakov 36, 37, med katerima potujejo osnove. Nihajni organ 32 je povezan s sistemom gonilni drog - pogonska ročica na pogonski motor, ki povzroča gibanje nihala, tako da se osnova odlaga na transporter 38 v obliki prepletenih plasti klobučevine, pri čemer ima omenjeni transporter 38 smer potovanja pravokotno na začetno smer osnov. Brezkončna trakova prav tako igrata vlogo vlečenja klobučevine, to je vlogo, ki je lahko za sprejeme, ki niso opremljeni z nihajnimi organi, prednostno izpolnjena z vlečnim trakom ali valjčkom 7, kije razviden s sl. 1. Vlečenje dopušča, da se izogne kopičenju klobučevine znotraj pokrova.

Priprava po sl. 4 omogoča izvedbo izdelkov, katerih gramaža je npr. večja od 10 kg/m², medtem ko priprava s sl. 4 v celoti zadovoljuje pri najpogostejših izdelkih, katerih gramaža je npr. okoli 4000 g/m², kar je bilo že obravnavano za izolacijski izdelek iz steklene volne kot težki izdelek.

Performanse sprejemov po izumu so bile sicer ugotovljeno kvantitativno.

Sprva se je uporabilo šest strojev za fibriranje, ki so bili razmaknjeni za fiksno medosno razdaljo 2000 mm, s tem da se je uporabljalo različne vrste modulov za sprejem in različno število modulov. Doseglo se je naslednje rezultate:

Poskus	1	2	3	4	5	6
št. modulov	1	6	1	3	1	2
bobni/trak	trak	boben	boben	boben	boben	boben
št.bobnov	-	12	12	6	6	4
premer bobnov, mm	-	950	950	1950	1950	2575
količina plinov, %	100	98	107	99	107	79
podtlak, max., Pa	13140	480	550	1260	1410	1520
moč, %	100	22	24	29	33	52

Vsi poskusi so bili izvajani na isti izdelovalni liniji, ki obsega 6 strojev za fibriranje vrste centrifugatorja za 20 ton raztaljenega stekla na dan in s končno gramažo blazine iz steklene volne 2500 g/m².

Prvi poskus ustreza sprejemu s trakovi, ki dopuščajo, da se določi referenčno osnovo 100 za celoten pretok plinov, ki jih je treba posesati, in celotno moč, ki se porabi na nivoju naprave. V informacijo se navaja, da pretok plinov pri 100 % ustreza pretoku plinov (vlečnega plina in uvedenih plinov) v višini 360000 do 450000 Nm³/h.

Poskusa 2 in 3 ustrezata sprejemom z dvemi bobni za vsak stroj za fibriranje, pri čemer so ti sprejemi ločeni drug od drugega ali pa niso ločeni drug od drugega za oblikovanje različnih modulov. Maksimalen podtlak, ki mu je podvržena klobučevina, je zelo pod tlakom referenčnega poskusa in je precej nižji od vrednosti, za katere se lahko ugotovi prve poškodbe. Celotna porabljena moč je prav tako bolj šibka, vendar prednost ni neposredno primerljiva le s to, ki se jo doseže na nivoju podtlakov, to pa zaradi izgub ob večjih obremenitvah zaradi pomnoževanja pridružene opreme, kot so vodi, čistilniki, itd.

Sicer pa se ugotovi, da se najboljše rezultate dobi z estremno modularizacijo (6 modulov na 6 strojev za fibriranje), kar povzroči pomnoževanje pokrovov in torej področja stiskanja, ki zaradi pomanjkanja primernega čiščenja puščajo, da padajo prahovi ali skupki povezanih vlaken, ki po svoje poslabšujejo kakovost izdelka. Ko se zmanjša to modularizacijo (poskus št. 3), se dobi zelo močno povečanje pretoka plinov, kar se opravi z rahlim povečanjem največjega podtlaka, ki se ga izvaja na klobučevino, zato da se jih posesa. Razen tega je, in tega ne prikazuje zgornja tabela, kakovost vlaken nižja in je zato zmanjšana izolacijska zmožnost končne klobučevine.

Iste sklepe se dobi pri poskusih 4 in 5, kjer ustrezata dvema strojema za fibriranje za dva bobna, če je potrebno omeniti samo tvorbo zank iz vlaken, ki se navijajo z ene in druge strani bobnov in povzročajo zelo razločno poslabšanje končne kakovosti klobučevine.

Če pa se po drugi strani postopa v skladu z izumom (poskus št. 6), se ugotovi iste pogoje s stališča energetske bilance in ponovno zelo nizke vrednosti podtlaka - medtem ko ima samo dva sprejemna modula in torej zelo nizke začetne investicije.

Končno je zanimivo, primerjati dve izdelovalni liniji, pri čemer je prva linija tradicionalna z vodoravnim sprejemnim trakom, ki pa vendarle ustreza zahtevam patentnega zahtevka 1, to se pravi za katero so zbiralna področja naraščajoča v smislu povečevanja gramaže, pri čemer se to povečevanje doseže z zaporednim povečevanjem medsebojne razdalje med osmi strojev za fibriranje; ta linija obsega dva sprejemna modula, ki sta izvedena s konvergentnima sprejemnima trakovoma (poskusa 7 in 9); druga linija je v skladu s shemo na sl. 3 (poskusa 8 in 10).

Poskus	7	8	9	10
premer D bobnov, mm		2575		2575
medosna razd. strojev, min. 1500		1300	1500	1300
sesalna dolžina L, mm	2600	2653	2650	2653
količina plinov %	100	79	100	78
hitrost, m/s	3,29	2,36	3,29	2,35
podtlak, maks., Pa	4890	1520	8140	2470
celotna moč, %	100	52	100	45

L predstavlja dolžino zbiralnih področij, ki ustrezajo največji gramaži. Poskusa 7 in 8 sta obravnavala izdelovanje klobučevine z gramažo, ki je enaka 2500 g/m², poskusa 9 in 10 pa z gramažo 4000 g/m², v obeh primerih z 2 x 3 centrifugatorji, skozi katere se vzpostavi pretok 201 staljenega stekla na dan.

V obeh primerih se brez težave dobi goste izdelke, ne da bi se bilo potrebno povrniti na razgrinjalnik. Vendarle pa primerjava hitrosti prehoda plinov skozi klobučevino in podtlakov na nivoju področij z močnejšo gramažo nesporno pokaže premoč prednostnega izvedbenega primera po izumu.

Možnost, da se postopa z razdaljami med osmi, ki niso stalne, je lahko prav tako za primer sprejemov po izumu, ki ustrezajo različnim višinam padcev v odvisnosti od strojev za fibriranje, npr. v sprejemni shemi po sl. 1. Najbolj zadovoljivi rezultati pa so vendarle dobljeni z n moduli za sprejem z dvemi bobni za 3 n strojev za fibriranje.

Zadnji prednostni aspekt izuma je v tem, da vodi k oblikovanju sorazmerno hladnih klobučevin, to pa zato, ker so osnove ohlajane s prostim zrakom, preden se jih vrne z vodoravnim transporterjem, in predvsem, ker je sesanje prav tako učinkovito v področju višjih gramaž kot v področju nižjih gramaž, kar preprečuje zastajanje vročih plinov. Izdelki, ki so dobljeni po izumu, imajo značilno temperaturo na vhodu sušilnice nižjo za 20 do 50 °C od temperature izdelkov po stanju tehnike, pri čemer so bile večje razlike opažene za težje izdelke. Zato prihaja do manjše predpolimerizacije veziva, kar vodi do znatno izboljšanih mehanskih odpornosti.

Vrhu tega precej nizka temperatura - povezana s precej veliko začetno debelino vlaken, ki niso stisnjena zaradi sesanja v sprejemnem področju - prispeva precej visoko stabilnost izdelovanja, predvsem precej visoko stalnost debeline izdelkov, kar dopušča, da se zmanjša presežke v debelini, ki niso funkcionalni, ampak so preprosto namenjeni, da se kupcu zagotovi navedeno nominalno debelino.

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Postopek za sprejem za ločevanje vlaken in plinskih produktov za veliko število strojev za fibriranje za izdelavo blazine iz mineralne volne, po katerem so vlakna zbrana s sesanjem plinov in ima vsak stroj i za fibriranje svoje lastno zbiralno področje Zi in so zbrana vlakna odstranjena izven zbiralnega področja z enim ali več transportnih trakov,ki so skupni več zbiralnim področjem Zi, označen s tem, da površine zbiralnih področij Zi naraščajo v smislu povečevanja gramaže na omenjenih transportnih trakovih.
2. Postopek za sprejem za ločevanje vlaken in plinskih produktov za veliko število strojev za fibriranje, da bi se dobilo blazino iz mineralne volne, po katerem se vlakna odstranjuje z dveh konvergentnih transportnih trakov, po zahtevku 1, označen s tem, da površine zbiralnih področjih Zi naraščajo v smislu mesta formiranja končne skupne klobučevine.
3. Postopek za sprejem po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da je stopnja zastajanja stalna.
4. Postopek za sprejem po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da je stopnja zastajanja enaka nič.
5. Postopek za sprejem po enem izmed zahtevkov 1 ali 2, označen s tem, da so zbiralna področja Zi sestavljena iz delov transportnih trakov.
6. Postopek za sprejem po enem izmed zahtevkov 1 do 5, označen s tem, da je podtlak, ki se ga izvaja na klobučevino, isti za vsa področja Zi zbiranja.
7. Postopek za sprejem po enem izmed zahtevkov 1 do 6, označen s tem, da so višine padca vlaken različne glede na njihove izvorne stroje za fibriranje.
8. Postopek za sprejem po enem izmed zahtevkov 1 do 6, označen s tem, da je trajektorija transportnih trakov konveksna.
9. Postopek za sprejem po enem izmed zahtevkov 1 do 8, označen s tem, da je povečevanje zbiralnih področij Zi doseženo s spreminjanjem nagibnega kota normale na sprejemno površino glede na rotacijsko os stroja za fibriranje, kije pridružen zbiralni površini.
10. Postopek za sprejem po zahtevku 9, označen s tem, da se povečanje površin zbiralnih področij Zi doseže razen tega s povečevanjem medosne razdalje dveh strojev za fibriranje.
11. Postopek za sprejem po enem izmed zahtevkov 9 ah 10, označen s tem, da je povečanje površin področij za zbiranje doseženo razen tega s postopnim nagibanjem rotacijskih osi strojev za fibriranje.
12. Postopek za sprejem po enem izmed predhodnih zahtevkov, označen s tem, da se izvaja vlečenje osnove, da se pomaga njeni odstranitvi izven zbiralnega področja.
13. Postopek za sprejem po enem izmed zahtevkov 1 do 12, označen s tem, da so stroji za fibriranje porazdeljeni po skupinah npr. 3 do 4 stroje, pri čemer vsaki skupini strojev ustreza sprejemni modul.
14. Postopek za sprejem po zahtevku 13, označen s tem, da so omenjeni sprejemni moduli razporejeni zaporedno.
15. Postopek za sprejem po zahtevku 13, označen s tem, da so omenjeni sprejemni moduli razporejeni vzporedno.
16. Postopek za sprejem mineralnih vlaken po zahtevku 14 ali 15, označen s tem, da so osnove, ki jih stvori vsak modul za sprejem, zbrane z nalaganjem druga na drugo v vzporedne plasti.
17. Postopek za sprejem mineralnih vlaken po zahtevku 14 ali 15, označen s tem, da so osnove, kijih tvori vsak modul za sprejem, zbrane z nalaganjem vsaj 6 prepletenih plasti osnov.
18. Postopek za sprejem po zahtevkih 7 do 17, označen s tem, da so zbiralne površine predstavljene z bobni.
19. Postopek za sprejem mineralnih vlaken, ki so izolacijska mineralna vlakna, predvsem vlaken iz stekla, z ločevajem za stroji za fibriranje vlaken in plinov, ki jih obdajajo, za izdelavo blazine iz mineralne volne, po katerem se mineralna vlakna zbere na rotacijskih organih vrste bobna, da bi se oblikovalo osnove, ki se jih pozneje združi, vendar preden se sproži polimerizacijo smole, ki je namenjena, da poveže vlakna, označen s tem, da se predvidi par bobnov na skupino treh strojev za fibriranje.
20. Postopek za sprejem mineralnih vlaken po enem izmed zahtevkov 18 ali 19, označen s tem, da je najmanjša višina padca mineralnih vlaken takšna, da je hitrost zadevanja vlaken na bobne manjša od 20 m/s.
21. Postopek za sprejem mineralnih vlaken po zahtevku 20, označen s tem, da je najmanjša omenjena višina padca med 2500 in 5000 mm.
22. Priprava za sprejem mineralnih vlaken, ki se jih imenuje izolacijska vlakna, predvsem vlaken iz stekla, za ločevanje za stroji za fibriranje vlaken in obdajajočih jih plinov za izdelavo blazine iz mineralne volne, ki obsega v povezavi z vsako skupino treh strojev za fibriranje en sprejem, ki je izveden s pokrovom, v katerem je nameščen par bobnov, ki sta perforirana po vsej svoji obodni površini in sta opremljena s centrimimi pripravami in pripravami za sukanje ter notranjimi kesoni za sesanje.
23. Priprava po zahtevku 22, označena s tem, da so bobni in kesoni za sesanje opremljeni s pripravami za čiščenje in sušenje.
24. Priprava po enem izmed zahtevkov 22 do 23, označen s tem, da med drugim obsega transporter na brezkončnem trak, ki je nameščen pod različnimi bobni, od katerih neposredno sprejme osnove.
25. Priprava po enem izmed zahtevkov 22 do 24, označena s tem, da razen tega obsega razgrinjalnik.
26. Priprava po zahtevku 22, označena s tem, da je vsak boben poganjan s parom valjčkov.
27. Priprava po enem izmed zahtevkov 22 do 26, označena s tem, da vlečni valjček izvaja rahel vlek na osnovo, preden je le-ta zgrabljena s strani transporterja na brezkončen trak.