SI26378A - Nosilni podstavek mobilnega hidravličnega dvigala - Google Patents

Abstract

Namen izuma je ustvariti nosilni podstavek (1) mobilnega hidravličnega dvigala (9), ki bo omogočal nemoteno delovanje dvigala (9) ob ugodnem prenosu obremenitev z dvigala (9) na šasijo (7) vozila. V primerjavi z doslej znanimi nosilnimi podstavki je podstavek (1) po izumu možno lažje in natančneje izdelovati tudi v serijski proizvodnji, obenem pa je omogočena tudi večja prilagodljivost podstavka (1) različnim zahtevam in v pogledu vgradnje ali tudi premontaže dvigala (9) na različne vrste vozil. Nosilnipodstavek (1) po izumu obsega osrednji del (2), ki je prirejen za vgradnjo stebra (91) dvigala (9), kot tudi primarni nosilec (3) in sekundarni nosilec (4), ki sta prirejena za pritrditev dvigala (9) na šasijo (7) vozila. Osrednji del (2) ter primarni in sekundarni nosilec (3, 4) so vsak zase izvedeni kot enoviti deli, pri tem pa je osrednji del (2) po eni strani s pomočjo ustrezne vijačne zveze (23) razstavljivo povezan s primarnim nosilcem (3), po drugi strani pa prav tako s pomočjo ustrezne vijačnezveze (24) in razstavljivo tudi s sekundarnim nosilcem (4).

Description

Nosilni podstavek mobilnega hidravličnega dvigala

Izum se nanaša na nosilni podstavek mobilnega hidravličnega dvigala, namreč dvigala, ki je tako med prevažanjem v zloženem oz. neaktivnem stanju kot tudi med samim delovanjem v delovnem stanju pritrjeno na šasiji motornega vozila. Tovrstno dvigalo je načeloma gnano s hidravličnimi pogonskimi sredstvi, ki so povezljiva v hidravlični tokokrog, ki je z energijo oskrbovan iz pogonskega agregata samega vozila.

Po Mednarodni patentni klasifikaciji (MPK^{2022 1}) so tovrstni izumu v okviru transporta in dviganja razvrščeni na področje zložljivih konzolnih dvigal in torej v razred B 66 C 23/42.

Pri tem je izum osnovan na problemu, kako koncipirati nosilni podstavek mobilnega hidravličnega dvigala, ki bo omogočal nemoteno delovanje dvigala ob ugodnem prenosu obremenitev z dvigala na šasijo vozila, ki ga bo v primerjavi z doslej znanimi nosilnimi podstavki možno lažje in natančneje izdelovati tudi v serijski proizvodnji, in ki bo hkrati omogočal tudi večje možnosti prilagajanja različnim zahtevam in v pogledu vgradnje ali tudi premontaže dvigala na različne vrste vozil.

Upoštevajoč položaj dvigala med njegovo regularno uporabo na vozilu, ki se vsaj med delovanjem samega dvigala, t.j. med prenašanjem bremena s pomočjo dvigala, nahaja na vodoravni podlagi in je na primeren način stabilizirano in zavarovano proti nagibanju, pogrezanju, prevračanju in tudi proti nehotenemu premikanju v horizontalni ravnini, v nadaljevanju vsakršna uporaba izraza »horizontalna smer« ali »horizontalna ravnina« pomeni smer ali ravnino, ki glede na položaj dvigala med njegovo regularno uporabo poteka v ravnini podlage ali pa vzporedno z ravnino vodoravne podlage. Povsem analogno pa izraz »vertikalna ravnina« ali »vertikalna smer« pomeni ravnino ali smer, ki glede na položaj dvigala med njegovo regularno uporabo poteka pravokotno glede na omenjeno ravnino podlage.

Izraz »nosilni podstavek« mobilnega hidravličnega dvigala označuje sklop, ki predstavlja eno izmed ključnih komponent samega dvigala in s pomočjo katerega je dvigalo pritrdljivo na šasijo vsakokratnega vozila. Mobilno hidravlično dvigalo kot tako torej obsega omenjen nosilni podstavek, v katerem je okoli vertikalne geometrijske osi zasukljivo vgrajen nosilni steber dvigala, ki je v omenjenem nosilnem podstavku tudi konzolno vpet na tak način, da je dvigalo sploh zmožno dvigniti in prenašati breme. Na prostem koncu nosilnega stebra je k slednjemu okoli horizontalne geometrijske osi zasukljivo priključen primarni krak, na prostem koncu primarnega kraka pa je k slednjemu prav tako okoli horizontalne geometrijske osi zasukljivo priključen sekundarni krak, kije po izbiri teleskopsko zasnovan. Na prostem koncu sekundarnega kraka je členkasto, bodisi neposredno ali pa posredno preko rotacijske enote pritrjeno prijemalo za prijemanje bremena. Primarni krak je na stebru podprt s hidravličnim cilindrom, ki je po eni strani členkasto povezan s stebrom in po drugi strani s primarnim krakom. Podobno je sekundarni krak na primarnem kraku podprt s hidravličnim cilindrom, ki je po eni strani členkasto povezan s primarnim krakom in po drugi strani s sekundarnim krakom. Omenjena hidravlična cilindra sta skupaj s pripadajočimi krmilnimi komponentami povezljiva v hidravlični tokokrog dvigala, ki je hidravlično povezljiv s hidravličnim agregatom na vozilu, na katerem je pritrjeno dvigalo.

Kot je bilo omenjeno, je nosilni steber okoli vertikalne geometrijske osi zasukljivo vgrajen v nosilnem podstavku. V ta namen je v osrednjem delu nosilnega podstavka predvidena smiselno cilindrična odprtina, v katero je vstavljiv smiselno cilindričen odsek nosilnega stebra, med steno omenjene odprtine in površino omenjenega odseka stebra pa sta na zadostnem medsebojnem razmiku v vertikalni smeri običajno vgrajena vsaj dva ležaja. Tak koncept vgradnje stebra v podstavek zagotavlja po eni strani čvrsto konzolno vpetje stebra in po drugi strani tudi možnost zasuka stebra okoli vertikalne geometrijske osi. Za potrebe sukanja stebra okoli omenjene vertikalne geometrijske osi je steber bodisi na svojem obodu ali pa na svoji pročelni površini v notranjosti nosilnega podstavka opremljen z valjastim zobnikom, ki je razporejen v horizontalni ravnini in prirejen za sodelovanje z dvojico med seboj vzporedno razmaknjenih in v horizontalni ravnini zobnika protismerno premakljivih zobatih letev. Vsaka izmed omenjenih zobatih letev je gnana s hidravličnim cilindrom, tako da sta v območju nosilnega podstavka vgrajena med seboj vzporedna in protismerno delujoča hidravlična cilindra. V ta namen je nosilni podstavek opremljen z dvema med seboj vzporednima, v eni in isti horizontalni ravnini razporejenima skoznjima prehodoma, v katerih sta sem ter tja premakljivo vgrajeni batnici omenjenih hidravličnih cilindrov vključno s pripadajočima zobatima letvama za sodelovanje z zobnikom nosilnega stebra.

Omenjen osrednji del nosilnega podstavka torej predstavlja ključno komponento za vpetje nosilnega stebra ob sočasnem zagotavljanju njegove zasukljivosti okoli vertikalne geometrijske osi. Zaradi pozicioniranja in povezave osrednjega dela in s tem tudi samega dvigala s šasijo motornega vozila je osrednji del na eni strani omenjene smiselno cilindrične odprtine opremljen s primarnim nosilcem, na diametralno nasprotni strani pa s sekundarnim nosilcem. Šasija vozila, ki je v večini primerov primerna za vgradnjo obravnavanega dvigala, vsaj v območju vgradnje sestoji iz dveh v horizontalni ravnini na odmiku od podlage razporejenih, med seboj vzporedno razmaknjenih in v vzdolžni smeri vozila potekajočih nosilcev, ki sta v prečnem prerezu lahko profila I, U, C ali podobna, ali pa cevi oz. škatlasta profila, npr. pravokotni ali kvadratni cevi oz. profila. Za potrebe vgradnje dvigala zadostuje, če vsak izmed omenjenih nosilcev na od podlage vstran obrnjeni strani obsega dovolj obsežno ravno in gladko površino, ki se nahaja v horizontalni ravnini, zgornji površini nosilcev pa ta običajno koplanami.

Primarni nosilec nosilnega podstavka je strokovnjakom s tega področja najbrž znan tudi pod izrazom »most«, sekundarni nosilec pa pod izrazom »tehtnica«. Primarni nosilec smiselno predstavlja dovolj tog linijski nosilec, ki je prirejen za naleganje na od podlage vstran obrnjeni ravni površini vsakega izmed nosilcev šasije, obenem pa je tudi cevasto zasnovan. Cevasta zasnova primarnega nosilca, ki je na šasiji vozila sicer razporejen v prečni smeri glede na nosilca šasije in je položen preko slednjih, namreč omogoča vgradnjo podpornih nog dvigala, namenjenih za podpiranje in zagotavljanje stabilnosti dvigala med njegovim delovanjem. Vsaka izmed podpornih nog obsega horizontalni nosilec, ki je vstavljiv v omenjeno cevasto odprtino primarnega nosilca nosilnega podstavka, in vertikalno, v smeri proti podlagi obrnjeno teleskopsko hidravlično podporno nogo. Horizontalni nosilec podporne noge je v zloženem stanju dvigala med prevažanjem dvigala pomaknjen v notranjost cevasto zasnovanega primarnega nosilca nosilnega podstavka in zavarovan proti nehotenemu izvlečenju. Pred uporabo dvigala pa horizontalni nosilec do določene mere izvlečejo in ga potem zavarujejo proti nadaljnjemu premikanju, nakar s podaljševanjem teleskopske podporne noge in primernim naleganjem le-te na podlago zagotovijo stabilno podporo dvigala še v vsaj dveh točkah, ki lahko segata precej daleč izven tlorisa samega vozila. Ker pa mora primarni nosilec nosilnega podstavka zagotavljati tudi zanesljivo pritrditev samega nosilnega podstavka na šasijo vozila, je v ta namen opremljen tudi z vsaj dvema pritrdiščema, ki sta vsako zase tako prirejeni, da omogočata vzpostavitev zanesljive vijačne zveze med vsakim izmed nosilcev šasije in nosilnim podstavkom. V praksi pa je vsekakor treba računati tudi s tem, da dvigalo kot tako običajno predstavlja samostojen komercialni produkt z določenimi performansami, ki ga je možno nabaviti in vgraditi na različna vozila. Običajno ima vsak proizvajalec dvigal v ponudbi več različnih tipov dvigal, ki se med seboj razlikujejo po nosilnosti, načinu zlaganja krakov, položaju vgradnje na vozilu, lokaciji kabine oz. operaterjevega delovišča, in podobno. V ta namen naj bi torej omenjena pritrdišča na primarnem nosilcu nosilnega podstavka zagotavljala dovolj fleksibilnosti v smislu možnosti vgradnje dvigala na različna vozila različnih proizvajalcev, načeloma pa tudi možnost premontaže dvigala z enega na drugo vozilo, do česar lahko pride ob zamenjavi vozila npr. zaradi poškodbe, dotrajanosti ali prodaje, ali pa tudi zaradi zamenjave samega dvigala, npr. zaradi posodobitve.

Glede na osrednji del nosilnega podstavka primarnemu nosilcu diametralno nasproti razporejen in smiselno vzporedno s primarnim nosilcem potekajoč sekundarni nosilec nosilnega podstavka je namenjen predvsem za naleganje nosilnega podstavka na šasiji vozila in za vzpostavitev zanesljive vijačne zveze med nosilnim podstavkom in vsaj enim nosilcem šasije vozila. To v kombinaciji s primarnim nosilcem načeloma zadostuje za vzpostavitev čvrste medsebojnem povezave med dvigalom in šasijo vozila. V ta namen je sekundarni nosilec opremljen z vsaj enim pritrdiščem, ki mora biti na sekundarnem nosilcu tako razporejeno, da se nahaja v območju nad nosilcem šasije vozila, s katerim naj bi bil preko vijačne zveze povezan. Podobno kot je bilo to opisano v zvezi s primarnim nosilcem, je tudi v tem primeru potrebno upoštevati možnost vgradnje dvigala na različna vozila različnih proizvajalcev.

V praksi so znane različne izvedbe sekundarnih nosilcev. Pri togi izvedbi primarnega nosilca je ta togo povezan z osrednjim delom in je običajno na voljo z dvema med seboj razmaknjenima pritrdiščema. V uporabi pa je tudi nihajna izvedba sekundarnega nosilca, ki pa predstavlja izvedbo, pri kateri je sicer tog sekundarni nosilec v svojem osrednjem območju v primernem vrtišču okoli horizontalne osi zasukljivo povezan z osrednjo enoto. Take vrste sekundarni nosilec je bodisi v enem samem pritrdišču, po izbiri pa lahko tudi v dveh vsak na svoji strani omenjenega vrtišča razporejenih pritrdiščih, vijačno povezan z vsakokrat pripadajočim nosilcem šasije, pri čemer pa se v takem primeru sekundarni nosilec med delovanjem dvigala lahko v smislu vage nagiba v eno ali drugo smer, s tem pa se lahko bolje prilagaja deformacijam šasije vozila, do katerih prihaja med delovanjem dvigala. To je še zlasti v pogledu prenašanja dinamičnih obremenitev z dvigala na vozilo lahko zelo ugodno, ker se deformacije šasije vozila lahko postopno in z manj sunki vršijo v skladu z obremenitvami z dvigala, zato so učinki dinamičnih obremenitev v takem primeru blažji, interakcija med dvigalom in podvozjem vozila v smislu prenašanja obremenitev in deformacij je ugodnejša, temu primemo manjše pa je potem tudi tveganje poškodb na vozilu in tudi na dvigalu zaradi trajnih dinamičnih obremenitev.

Mobilno hidravlično dvigalo, ki je opisano npr. v SI 26015 A oz. WO 2021/251901 Al, obsega nosilni podstavek za pritrditev dvigala na šasijo vozila.

Nosilni podstavek mobilnega hidravličnega dvigala je kot tak predstavljen npr. v SI 25450 Al oz. WO 2018/222143 Al in obsega osrednji del, ki je predviden za prejem in zasukljivo uležajenje nosilnega stebra dvigala, k omenjenemu osrednjemu delu pa sta na diametralno nasprotnih straneh priključena med seboj smiselno vzporedna primarni nosilec in sekundarni nosilec. Primarni nosilec je cevasto zasnovan in prirejen za prejem podpornih nog, obenem pa je opremljen z med seboj ustrezno razmaknjenima pritrdiščema. Sekundami nosilec, ki je prav tako opremljen z med seboj ustrezno razmaknjenima pritrdiščema, je v tem primeru togo povezan z osrednjim delom nosilnega podstavka. Pri obravnavani rešitvi omenjen osrednji del s smiselno cilindrično odprtino za prejem nosilnega stebra dvigala, cevasto zasnovan primarni nosilec in sekundarni nosilec predstavljajo enovito celoto, namreč v geometrijskem smislu izjemno kompleksen in tudi dimenzijsko dokaj obsežen kos, ki je zvarjen iz cevi in številnih predhodno obdelanih in primemo oblikovanih kosov pločevine. V izdelavo tako zapletene komponente dvigala je torej vloženo ogromno materiala ob znatnih izgubah zaradi odpadkov, ogromno varjenja in tudi ogromno kasnejše termične in mehanske obdelave. Treba je namreč vedeti, da že priprava vseh teh različno oblikovanih cevi in kosov pločevine terja ogromno časa in energije. Temu sledeče varjenje vseh delov sicer privede do približne in zelo grobe oblike nosilnega podstavka, ki pa ni dokončna. Povrhu vsega je tako kompleksen zvarjen kos zaradi varjenja in zaostalih napetosti lahko precej deformiran in se zaradi postopnega sproščanja napetosti lahko deformira še tudi kasneje, celo med delovanjem dvigala. S primerno termično obdelavo, npr. z žarenjem, je sicer ta problem do neke mere rešljiv, ne pa vedno v celoti in za vedno. Poseben problem predstavlja tudi mehanska obdelava, s katero pri tako grobo oblikovanem zvarjencu lahko sploh zagotovijo funkcionalnost, namreč možnost enakomernega in stabilnega naleganja na ravni podlagi, npr. na nosilcih šasije vozila, možnost vgradnje ležajev in stebra dvigala, možnost vgradnje zobnika in hidravličnih cilindrov z batnicama in zobatima letvama za sukanje stebra, in podobno. Mehanska obdelava tako kompleksnega zvarjenca je izjemno zapletena in terja uporabo težke in natančne strojne opreme, kar je povezano z enormnimi ekonomskimi vlaganji. Ob upoštevanju vsega navedenega pa v praksi nastopi še dodaten problem, ker so zahteve uporabnikov dvigal glede na njihove potrebe in ob upoštevanju možnosti vgradnje dvigala na različna vozila različnih proizvajalcev precej različne. Kot je bilo omenjeno, gre v splošnem za različne tipe dvigal, ki so na vozilu razločno razporejena ali pa se zlagajo na različne načine. Pri nekaterih dvigalih je lahko osrednji del razporejen natančno v sredini primarnega nosilca, pri nekaterih dvigalih pa mora biti ob upoštevanju prisotnosti tudi sekundarnega nosilca premaknjen iz sredine primarnega nosilca v eno ali drugo smer. To pa seveda pomeni, daje ob vsej kompleksnosti izdelave tovrstnega nosilnega podstavka treba računati tudi z več različnimi izvedbami le-tega, ki jih je potrebno zvariti in obdelovati vsako na svoj način in jih potem imeti tudi vselej pravi čas na zalogi, ker mora biti ob montaži dvigala po izbiri kupca na voljo pač tudi ustrezen tip nosilnega podstavka. Iz vsega povedanega torej izhaja, da je obstoječ koncept enovite izvedbe nosilnega podstavka vsaj v smislu funkcionalnosti sicer načeloma kar zadovoljivo rešen, obenem pa tudi povezan z ogromnimi problemi v smislu same izdelave in še zlasti tudi učinkovite in racionalne prilagodljivosti nosilnega podstavka različnim zahtevam uporabnikov glede na različne razpoložljive izvedbe dvigal in tudi glede na različnost vozile, na katera so vgradljiva tovrstna dvigala.

Podobni enovito izvedeni nosilni podstavki hidravličnih mobilnih dvigal so nadalje razvidni tudi iz nekaterih drugih virov iz stanja tehnike, npr. iz EP 2 947 037 Al in EP 2 947 037 Al (EPSILON Kran GmbH) ter iz WO 2018/108523 Al (CARGOTEC PATENTER AB).

Obravnavani izum se nanaša na nosilni podstavek mobilnega hidravličnega dvigala, tovrsten nosilni nastavek pa v splošnem obsega

- osrednji del, ki je opremljen z osrednjo cilindrično odprtino, ki je prirejena za prejem in uležajenje cilindričnega odseka dvigala in katere osrednja geometrijska os poteka v vertikalni smeri, kot tudi dva v horizontalni ravnini potekajoča in med seboj razmaknjena skoznja prehoda, ki sta prirejena za prejem cilindrov z batnicama in zobatima letvama za pogon zobnika, s pomočjo katerega je v območju omenjene cilindrične odprtine vrtljiv steber dvigala,

- cevasto zasnovan primarni nosilec, ki je razporejen na eni strani osrednjega dela in poteka smiselno vzporedno z omenjenima prehodoma v osrednjem delu in na svojih konceh obsega odprtini za prejem podpornih nog, razen tega pa je opremljen s spodnjo horizontalno površino, ki je primerna za naleganje na nosilcih šasije vozila, na katero je v območju nosilnega podstavka pritrdljivo dvigalo, obenem pa omenjen primarni nosilec obsega tudi vsaj dve pritrdišči, ki sta na voljo na vertikalni bočni površini, ki je obrnjena vstran od osrednjega dela, in ki sta razporejeni v predvidenih območjih naleganja primarnega nosilca na omenjenih nosilcih šasije vozila, in sekundarni nosilec, ki je glede na omenjena prehoda hidravličnih cilindrov v osrednjem delu nosilnega podstavka razporejen na nasprotni strani osrednjega dela kot primarni nosilec in obsega proti podlagi obrnjeno spodnjo horizontalno površino, kije primerna za naleganje omenjenih nosilcih šasije vozila, na katero je v območju nosilnega podstavka pritrdljivo dvigalo, obenem pa omenjen sekundarni nosilec obsega tudi vsaj eno pritrdišče, ki je na voljo na vertikalni bočni površini, ki je obrnjena vstran od osrednjega dela, in ki je razporejeno v predvidenem območju naleganja sekundarnega nosilca na vsaj enem izmed omenjenih nosilcev šasije vozila.

V kontekstu rešitve uvodoma zastavljenega tehničnega problema pa je po izumu predlagano

- daje osrednji del nosilnega podstavka zasnovan kot samostojen in enovit kos, ki je opremljen z omenjeno vertikalno cilindrično odprtino za prejem stebra dvigala in z omenjenima horizontalnima prehodoma za prehod cilindrov za kontrolirano sukanje stebra okoli vertikalne geometrijske osi,

- da je primarni nosilec zasnovan kot samostojen in enovit cevast kos, ki je na svojih konceh opremljen z omenjenima odprtinama za prejem podpornih nog, razen tega pa je opremljen tudi s spodnjo horizontalno površino, prirejeno za naleganje na nosilcih šasije vozila, kot tudi z vsaj dvema omenjenima nosilcema ustrezno razporejenima pritrdiščema na omenjeni vertikalni, stran od osrednjega dela obrnjeni bočni površini,

- da je sekundarni nosilec zasnovan kot samostojen in enovit kos, ki obsega spodnjo horizontalno površino, ki je primerna za naleganje na nosilcih šasije vozila, kot tudi vsaj eno pritrdišče, ki je na voljo na njegovi stran od osrednjega dela obrnjeni vertikalni bočni površini in ki je razporejeno v predvidenem območju naleganja sekundarnega nosilca na vsaj enem izmed omenjenih nosilcev šasije vozila, pri tem pa je osrednji del nosilnega podstavka v območju izven obsega vzdolž vertikalne geometrijske osi potekajoče osrednje cilindrične odprtine in izven omenjenih horizontalnih prehodov, namreč na eni strani omenjenih prehodov s primarnim nosilcem oblikosklepno sestavljiv in s pomočjo vijačne zveze togo, obenem pa tudi razstavljivo, povezan z omenjenim primarnim nosilcem, ki je pri tem tako orientiran, da je bočna površina s pritrdiščema obrnjena stran od osrednjega dela, medtem ko je na nasprotni strani omenjenih horizontalnih prehodov osrednji del prav tako oblikosklepno sestavljiv s sekundarnim nosilcem in obenem s pomočjo vijačne zveze tudi razstavljivo povezan z omenjenim sekundarnim nosilcem, pri tem pa sta primarni nosilec in sekundarni nosilec razpoiejena na tak način, da sta med seboj smiselno vzporedna, obenem pa sta njuni spodnji horizontalni površini smiselno koplanarni.

Pri eni od izvedb izuma je lahko sekundarni nosilec z osrednjim delom sicer povezan s pomočjo omenjene vijačne zveze, vendar pa je obenem tudi zasukljiv okoli horizontalne geometrijske osi, ki poteka pravokotno glede na vzdolžni geometrijski osi omenjenih med seboj vzporednih prehodov v osrednjem delu.

Omenjen osrednji del nosilnega podstavka po eni strani obsega v vertikalni smeri potekajoče smiselno cevasto območje, v katerem se nahaja omenjena cilindrična odprtina, po drugi strani pa vznožno območje, skozi katero potekata omenjena med seboj vzporedno razmaknjena prehoda. V omenjenem vznožnem območju sta na vsaki strani omenjenih prehodov na voljo po dva med seboj razmaknjena in v horizontalni smeri smiselno pravokotno vstran od omenjenih prehodov štrleča nastavka, vsak izmed omenjenih nastavkov pa je opremljen z vertikalno skoznjo luknjo. Razen tega so si omenjeni nastavki po višini, torej vertikalni dimenziji v smeri omenjene geometrijske osi, med seboj enaki. Pri tem so omenjene skoznje luknje prednostno razporejene simetrično glede na vzdolžno geometrijsko os osrednje odprtine in v ogliščih navideznega kvadrata, katerega stranice so vzporedne/pravokotne glede na omenjena prehoda. Pri tem je še zlasti tudi prednostno, če je v območju med nastavkoma na vsaki strani omenjenih skoznjih prehodov na voljo vbočen nased, ki ga tvorita obe ravni, druga proti drugi obrnjeni in med seboj vzporedni notranji vertikalni površini vsakokrat sosednjih nastavkov na isti strani omenjenih skoznjega prehoda skupaj z med omenjenima površinama razporejeno vertikalno površino vznožnega območja osrednjega dela, glede na katero sta omenjeni notranji površini nastavkov pravokotni.

Razen tega je primarni nosilec v območju vmes med omenjenima pritrdiščema, gledano v njegovi vzdolžni smeri, na svoji spodnji horizontalni površini opremljen s ploščatim pritrdilnim ušesom, na svoji zgornji horizontalni površini pa s ploščatim pritrdilnim ušesom. Omenjeni pritrdilni ušesi sta vsako zase usmerjeni horizontalno in vstran od omenjenih pritrdišč. Obenem sta omenjeni pritrdilni ušesi med seboj vzporedni in razmaknjeni za razdaljo, ki ustreza višini t.j. vertikalni dimenziji nastavkov osrednjega dela. Vsako izmed pritrdilnih ušes je opremljeno s po dvema med seboj razmaknjenima skoznjima luknjama, tako da sta luknji na enem pritrdilnem ušesu soosni z luknjama na preostalem pritrdilnem ušesu, razdalja med njima pa je usklajena z razdaljo med luknjama v nastavkih osrednjega dela, ki se nahajata na isti strani skoznjih prehodov v osrednjem delu.

Razen tega je v območju med omenjenima pritrdilnima ušesoma na primarnem nosilcu voljo v smeri vstran od omenjenih pritrdišč štrleča izbočitev, ki je tesno prilegajoče se vstavljiva v enega izmed omenjenih nasedov med vsakokrat sosednjima nastavkoma vznožnega območja na isti strani skoznjih prehodov.

Po drugi strani pa je tudi omenjen sekundami nosilec v območju na svoji spodnji horizontalni površini opremljen s ploščatim pritrdilnim ušesom, prav tako pa je s pritrdilnim ušesom opremljen tudi na svoji zgornji horizontalni površini. Omenjeni pritrdilni ušesi sta usmerjeni horizontalno in vstran od pritrdišč na vertikalni bočni površini, Razen tega sta omenjeni pritrdilni ušesi obe usmerjeni v isto smer in med seboj vzporedni ter razmaknjeni za razdaljo, ki ustreza višini t.j. vertikalni dimenziji nastavkov osrednjega dela. Vsako izmed omenjenih pritrdilnih ušes je opremljeno s po dvema med seboj razmaknjenima skoznjima luknjama, tako da sta luknji na enem pritrdilnem ušesu soosni z luknjama na preostalem pritrdilnem ušesu, razdalja med njima pa je usklajena z razdaljo med luknjama v nastavkih osrednjega dela na isti strani skoznjih prehodov v osrednjem delu.

Tudi na sekundarnem nosilcu je v območju med omenjenima pritrdilnima ušesoma na voljo izbočitev, ki je tesno prilegajoče se vstavljiva v enega izmed omenjenih nasedov med vsakokrat sosednjima nastavkoma vznožnega območja na isti strani skoznjih prehodov.

V primeru, ko je sekundami nosilec zasukljivo povezan z osrednjim delom nosilnega podstavka, omenjen sekundami nosilec sestoji iz pritrdilnega dela in naležnega dela. Pritrdilni del obsega omenjeni pritrdilni ušesi vključno z omenjeno izbočitvijo, poleg tega pa obsega tudi tečajni čep, ki je razporejen na vertikalni površini pritrdilnega dela v območju med pritrdilnima ušesoma in štrli v nasprotno smer kot omenjeni pritrdilni ušesi. Naležni del je opremljen s skoznjo luknjo in v območju slednje zasukljivo povezljiv s pritrdilnim delom, pri tem pa sta vsaj eno pritrdišče na vertikalni bočni površini in vsaj ena spodnja horizontalna naležna površina, ki je prirejena za namestitev na vsaj enega izmed nosilcev vozila, na voljo na omenjenem naležnem delu sekundarnega nosilca.

Vijačna zveza med osrednjim delom in primarnim nosilcem, katerega izbočitev je vstavljena v vbočenem nasedu vznožnega območja na osrednjem delu, pri čemer se dva izmed nastavkov vznožnega območja osrednjega dela nahajata med zgornjim in spodnjim pritrdilnim ušesom primarnega nosilca, je vzpostavljena s pomočjo vijakov, ki sta vstavljena skozi vertikalni skoznji luknji nastavkov na isti strani vzdolžnih prehodov v osrednjem delu in obenem tudi skozi luknje v pritrdilnih ušesih primarnega nosilca, in sta opremljena s pripadajočima maticama in podložkama.

Vijačna zveza med osrednjim delom in sekundarnim nosilcem, katerega izbočitev je vstavljena v vbočenem nasedu vznožnega območja na osrednjem delu, pri čemer se dva izmed nastavkov vznožnega območja osrednjega dela nahajata med zgornjim in spodnjim pritrdilnim ušesom sekundarnega nosilca, je vzpostavljena s pomočjo vijakov, ki sta vstavljena skozi vertikalni skoznji luknji nastavkov na isti strani vzdolžnih prehodov v osrednjem delu in obenem tudi skozi luknje v pritrdilnih ušesih primarnega nosilca, in sta opremljena s pripadajočima maticama in podložkama.

Pri eni izmed izvedb primarnega nosilca in posredno tudi samega nosilnega podstavka sta omenjeni pritrdilni ušesi, gledano vzdolž primarnega nosilca, razporejeni v osrednjem območju primarnega nosilca.

Pri preostalih možnih izvedbah primarnega nosilca in posredno tudi samega nosilnega podstavka pa sta omenjeni pritrdilni ušesi, gledano vzdolž primarnega nosilca, razporejeni izven osrednjega območja primarnega nosilca, tako da je osrednji del nosilnega podstavka lahko razporejen bližje enemu ali drugemu koncu primarnega nosilca.

Primarni nosilec sam zase predstavlja enovit kos, ki sestoji iz medsebojno zvarjenih kovinskih komponent, namreč iz komponent, ki so vsaka zase izrezane in oblikovane iz kovinske pločevine ter medsebojno zvarjene.

Pri izvedbi nosilnega podstavka z zasukljivim sekundarnim nosilcem pa omenjen naležni del sekundarnega nosilca, ki je opremljen z vsaj enim pritrdiščem in horizontalno naležno površino ter zasukljivo povezan s pritrdilnim delom sekundarnega nosilca, sam zase predstavlja enovit kos, ki sestoji iz medsebojno zvarjenih kovinskih komponent, namreč iz komponent, ki so vsaka zase izrezane in oblikovane iz kovinske pločevine ter medsebojno zvarjene.

Prav tako pa je po izumu predvideno, da tudi osrednji del nosilnega podstavka sam zase predstavlja enovit kos, ki sestoji iz medsebojno zvarjenih kovinskih komponent, namreč iz vsaj enega cevastega kovinskega odseka in komponent, ki so vsaka zase izrezane in oblikovane iz kovinske pločevine ter zvarjene med seboj in obenem tudi z omenjenim vsaj enim cevastim odsekom. Pri alternativnih izvedbah izuma pa lahko osrednji del sam zase predstavlja tudi bodisi mehansko obdelan ulitek ali pa celo mehansko obdelan odkovek.

Razen tega je po izumu zlasti v primeru sidranja in uležajenja stebra preprostejšega dvigala možna uporaba že zgolj samega predhodno opisanega osrednjega dela brez potrebe po prisotnosti primarnega in sekundarnega nosilca. V takem primeru je osrednji del sam kot tak v območju svojih vertikalnih skoznjih lukenj s pomočjo vijakov razstavljivo povezljiv s togo nosilno ploščo, ki je opremljena s skoznjimi luknjami, ki so razporejene ustrezno z luknjami na osrednjem delu, tako da so pri sestavljanju osrednjega dela in omenjene nosilne plošče z njimi soosne. Pri tem pa omenjena nosilna plošča lahko predstavlja integralni del ogrodja oz. šasije motornega vozila ali prikolice, na katero je s pomočjo omenjenega osrednjega dela nosilnega podstavka vgradljivo dvigalo.

Izum bo v nadaljevanju podrobneje obrazložen na osnovi primerov izvedbe in v povezavi s priloženo skico, kjer kažejo

Sl. 1 shematično v narisu ponazorjeno mobilno hidravlično dvigalo z nosilnim podstavkom, in sicer v položaju, v kakršnem je med uporabo vgrajeno na neprikazanem vozilu;

Sl. 2 prav tako v narisu prikazano dvigalo z nosilnim podstavkom po Sl. 1, tokrat v zloženem stanju in pripravljeno za prevoz, vključno s shematično ponazoritvijo pritrditve dvigala na šasijo vozila;

SL 3 v izometriji ponazorjeno obstoječo izvedbo nosilnega podstavka po stanju tehnike, uporabljivo pri dvigalu po Sl. 1 in 2;

Sl. 4 prvi tip v izometriji ponazorjenega in iz stanja tehnike znanega nosilnega podstavka s centralno razporejenim osrednjim delom;

Sl. 5 drugi tip v izometriji ponazorjenega in iz stanja tehnike znanega nosilnega podstavka osrednjim delom, razporejenim bližje prvem koncu podstavka;

Sl. 6 tretji tip v izometriji ponazorjenega in iz stanja tehnike znanega nosilnega podstavka osrednjim delom, razporejenim bližje drugemu koncu podstavka;

Sl. 7 izvedbo nosilnega podstavka po izumu s togim sekundarnim nosilcem, v eksplozijskem prikazu in v izometriji;

Sl. 8 nosilni podstavek po Sl. 7, tokrat v sestavljenem stanju in v izometriji;

Sl. 9 nadaljnjo izvedbo nosilnega podstavka po izumu z nihajno vpetim sekundarnim nosilcem, v eksplozijskem prikazu in v izometriji;

Sl. 10 nosilni podstavek po Sl. 9, tokrat v sestavljenem stanju in v izometriji;

Sl. 11 posebej v izometriji ponazorjen osrednji del nosilnega podstavka po izumu, kije sicer v sestavu ponazorjen na Sl. 7 - 10;

Sl. 12 eksplozijski prikaz nosilnega podstavka po izumu v konfiguraciji znanega nosilnega podstavka po Sl. 4;

Sl. 13 eksplozijski prikaz nosilnega podstavka po izumu v konfiguraciji znanega nosilnega podstavka po Sl. 5;

Sl. 14 eksplozijski prikaz nosilnega podstavka po izumu v konfiguraciji znanega nosilnega podstavka po Sl. 6;

Sl. 15 pa možnost alternativne uporabe zgolj osrednjega dela nosilnega podstavka brez primarnega in sekundarnega nosilca pri vgradnji preprostejših dvigal.

Mobilno hidravlično dvigalo 9 (Sl. 1 in 2) je kot tako znano iz stanja tehnike in obsega nosilni podstavek 1, v katerem je okoli vertikalne geometrijske osi zasukljivo vgrajen nosilni steber 91 dvigala 9, ki je v omenjenem nosilnem podstavku 1 konzolno vpet. Na prostem koncu 910 nosilnega stebra 91 je k slednjemu okoli horizontalne geometrijske osi 912 zasukljivo priključen primarni krak 92, na prostem koncu 920 primarnega kraka 92 pa je k slednjemu prav tako okoli horizontalne geometrijske osi 923 zasukljivo priključen sekundami krak 93, ki je po izbiri teleskopsko zasnovan. Na prostem koncu 930 sekundarnega kraka 93 je členkasto, bodisi neposredno ali pa posredno preko rotacijske enote 94 pritrjeno prijemalo 95. Primarni krak 92 je na stebru 91 podprt s hidravličnim cilindrom 931, ki je po eni strani členkasto povezan s stebrom 91 in po drugi strani s primarnim krakom 92. Podobno je sekundami krak 93 na primarnem kraku 92 podprt s hidravličnim cilindrom 932, ki je po eni strani členkasto povezan s primarnim krakom 92 in po drugi strani s sekundarnim krakom 93. Omenjena hidravlična cilindra 931, 932 sta skupaj s pripadajočimi krmilnimi komponentami, ter po izbiri z rotacijsko enoto 94 in hidravličnimi komponentami prijemala 95 povezljiva v neprikazan hidravlični tokokrog dvigala, ki je po izbiri hidravlično povezljiv s hidravličnim agregatom na neprikazanem vozilu, na katerem je pritrjeno dvigalo 9.

Kot rečeno, je nosilni steber 91 okoli vertikalne geometrijske osi 90 zasukljivo vgrajen na nosilnem podstavku 1. V ta namen je v osrednjem delu 2 nosilnega podstavka 1 predvidena smiselno cilindrična odprtina 20 (Sl. 3), ki je usmerjena vzdolž omenjene vertikalne geometrijske osi 90 stebra 91 in v katero je vstavljiv smiselno cilindričen odsek 900 nosilnega stebra 91, med njima pa sta na zadostnem medsebojnem razmiku v vertikalni smeri vgrajena vsaj dva ležaja. Tak koncept vgradnje stebra 91 v nosilni podstavek 1 zagotavlja po eni strani čvrsto konzolno vpetje stebra 91 in po drugi strani tudi možnost zasuka stebra 91 okoli vertikalne geometrijske osi 90. Za potrebe sukanja stebra 91 okoli omenjene vertikalne geometrijske osi 90 je steber 91 bodisi na svojem obodu ali pa na svoji pročelni površini v notranjosti osrednjega dela 2 podstavka 1 opremljen z na skici neprikazanim zobnikom, ki je zasukljiv skupaj s stebrom 91 in razporejen v horizontalni ravnini ter prirejen za sodelovanje z dvojico med seboj vzporedno razmaknjenih in v horizontalni ravnini omenjenega zobnika protismerno premakljivih zobatih letev, ki na skici prav tako nista posebej prikazani. Vsaka izmed omenjenih zobatih letev je gnana s hidravličnim cilindrom 201, 202, tako da sta v območju osrednjega dela 2 nosilnega podstavka 1 vgrajena med seboj vzporedna in protismerno delujoča hidravlična cilindra 201, 202. V ta namen je osrednji del 2 nosilnega podstavka 1 opremljen z dvema med seboj vzporednima, v eni in isti horizontalni ravnini razporejenima skoznjima prehodoma 201', 202', v katerih sta na znan način sem ter tja premakljivo vgrajeni na skici neprikazani batnici omenjenih hidravličnih cilindrov vključno s pripadajočima zobatima letvama za sodelovanje s prav tako neprikazanim zobnikom nosilnega stebra 91, ki na skici prav tako nista prikazani.

Zaradi pozicioniranja in povezave osrednjega dela 2 s šasijo 7 vozila je osrednji del 2 na eni strani omenjene smiselno cilindrične odprtine 20 opremljen s primarnim nosilcem 3, na diametralno nasprotni strani pa s sekundarnim nosilcem 4. Šasija 7 vozila (Sl. 2), ki je običajno primerna za vgradnjo obravnavanega dvigala 9, vsaj v območju vgradnje sestoji iz dveh v horizontalni ravnini na odmiku od podlage razporejenih, med seboj vzporedno razmaknjenih in v vzdolžni smeri vozila potekajočih nosilcev 71, 72, ki sta v prečnem prerezu lahko profila I, C ali podobno, ali pa cevi, npr. pravokotni ali kvadratni cevi. Za potrebe vgradnje dvigala 9 zadostuje, če vsak izmed omenjenih nosilcev 71, 72 na od podlage vstran obrnjeni strani obsega dovolj obsežno ravno in gladko površino, površini obeh nosilcev 71, 72 pa sta načeloma tudi koplanami.

Primarni nosilec 3 nosilnega podstavka 1, takoimenovan most, smiselno predstavlja dovolj tog linijski nosilec, ki je prirejen za naleganje na od podlage vstran obrnjeni ravni površini vsakega izmed nosilcev 71, 72 šasije 7, obenem pa je tudi cevasto zasnovan. Cevasta zasnova primarnega nosilca 3, ki je na šasiji 7 vozila razporejen v prečni smeri in v območju svoje proti podlagi obrnjene spodnje horizontalne površine 33' položen preko omenjenih nosilcev 71, 72 šasije 7, namreč omogoča vgradnjo podpornih nog 61, 62 dvigala 9, namenjenih za podpiranje in zagotavljanje stabilnosti dvigala 9 med njegovim delovanjem. Vsaka izmed podpornih nog 61, 62 obsega horizontalni nosilec 611, 621 , ki je vstavljiv v pripadajočo cevasto odprtino 30', 30 primarnega nosilca 3 nosilnega podstavka 1, obenem pa tudi vertikalno, v smeri proti podlagi obrnjeno teleskopsko podaljšljiv hidravlično podporni steber 612, 622. Horizontalni nosilec 611, 621, podporne noge 61, 62 je v zloženem stanju dvigala 9 med prevažanjem le-tega (Sl. 2) vstavljen v cevasto zasnovanem primarnem nosilcu 3 nosilnega podstavka 1 in zavarovan proti nehotenemu izvlečenju. Pred uporabo dvigala 9 pa horizontalna nosilca 611, 621 podporne noge 61, 62 do določene mere izvlečejo in ju potem zavarujejo proti nadaljnjemu premikanju, nakar s podaljševanjem teleskopske podporne noge 612, 622 in primernim naleganjem le-te na podlago zagotovijo podporo dvigala 9 še v vsaj dveh točkah, ki segata izven tlorisa samega vozila. Ker pa mora primarni nosilec 3 nosilnega podstavka 1 zagotavljati tudi zanesljivo pritrditev samega nosilnega podstavka 1 na šasijo 7 vozila, je v ta namen na svoji vstran od osrednjega dela 2 obrnjeni vertikalni bočni površini 33 opremljen tudi z vsaj dvema temu ustrezno razporejenima pritrdiščema 31, 32, ki sta vsako zase tako prirejeni, da omogočata vzpostavitev zanesljive vijačne zveze med vsakim izmed nosilcev 71, 72 šasije 7 in nosilnim podstavkom 1. Izraz »pritrdišče« je v kontekstu te prijave treba razumeti kot ustrezno togo in stabilno ter v ta namen ojačeno mesto na nosilcu, ki kot tako lahko potem omogoča prenos znatnih statičnih in tudi dinamičnih obremenitev na nosilec v razmeroma omejenem površinskem območju, ne da bi pri tem prišlo do preobremenitve ali prekomernih deformacij samega materiala nosilca.

Dvigalo 9 kot tako je možno vgraditi na različna vozila. Pritrdišči 31, 32 na primarnem nosilcu 3 nosilnega podstavka 1 sta tako izvedeni, da zagotavljata dovolj fleksibilnosti v smislu možnosti vgradnje dvigala 9 na različna vozila različnih proizvajalcev, načeloma pa tudi možnost premontaže dvigala 9 z enega na drugo vozilo, do česar lahko pride ob zamenjavi vozila npr. zaradi poškodbe, dotrajanosti ali prodaje bodisi vozila ali pa tudi samega dvigala 9. V prikazanem primeru (Sl. 2) je primarni nosilec 3 v vsakem izmed omenjenih pritrdišč 31, 32 nosilnega podstavka 1 dvigala 9 položen preko pripadajočega nosilca 71, 72 šasije 7 vozila ter s pomočjo dvokrakega, kot črka C oblikovanega navojnega stremena 38, primemo toge podložne plošče 38' in ustreznih matic 38 s pripadajočimi podložkami čvrsto privijačen na nosilec 71, 72. Na tak način je med dvigalom 9 in šasijo 7 vozila ustvarjena tehnično povsem korektna povezava z razmeroma jasnim in tudi matematično obvladljivim obremenitvenim stanjem, ki je lahko tudi protikorozijsko zaščitena in po potrebi hitro in preprosto razstavljiva. Strokovnjaku pa bo vsekakor razumljivo, da so možni tudi drugačni načini pritrditve dvigala 9 na šasijo 7 vozila.

Glede na osrednji del 2 nosilnega podstavka 1 primarnemu nosilcu 3 diametralno nasproti razporejen in smiselno vzporedno s primarnim nosilcem 2 potekajoč sekundarni nosilec 4 je namenjen predvsem za naleganje nosilnega podstavka 1 na omenjenih nosilcih 71, 72 šasije 7 vozila in obenem tudi vzpostavitev zanesljive vijačne zveze med nosilnim podstavkom 1 in vsaj enim nosilcem 71, 72 šasije 7 vozila. To v kombinaciji s primarnim nosilcem 2 načeloma zadostuje za vzpostavitev čvrste medsebojnem povezave med dvigalom 9 in šasijo 7 vozila. V ta namen je tudi sekundami nosilec 4 opremljen z vsaj enim pritrdiščem 41, 42, ki je na sekundarnem nosilcu 4 tako razporejeno, da se nahaja v območju nosilca 71, 72 šasije 7 vozila, s katerim naj bi bil preko vijačne zveze povezan. Tudi v tem primeru je potrebno upoštevati možnost vgradnje dvigala 9 na različna vozila različnih proizvajalcev, omenjena vijačna povezava pa je izvedljiva na smiselno enak način kot v primeru primarnega nosilca 3, torej z navojnim stremenom, podložno ploščo in ustreznimi maticami.

V praksi so znane različne izvedbe sekundarnih nosilcev 4. Pri togi izvedbi sekundarnega nosilca 4 je ta togo povezan z osrednjim delom 2 in običajno na voljo z dvema med seboj razmaknjenima pritrdiščema 41, 42. Nihajna izvedba sekundarnega nosilca 4 pa predstavlja izvedbo, pri kateri je sicer tog sekundarni nosilec 4 v svojem osrednjem območju okoli horizontalne osi v primernem vrtišču zasukljivo povezan z osrednjim delom 2. Take vrste sekundami nosilec 4 je bodisi v enem samem pritrdišču 41, po izbiri v dveh vsak na svoji strani omenjenega vrtišča razporejenih pritrdiščih 41, 42, vijačno povezan z vsakokrat pripadajočim nosilcem 71, 72 šasije 7, pri čemer pa se med delovanjem dvigala 9 s smislu vage lahko nagiba v eno ali drugo smer in se s tem bolje prilagaja deformacijam šasije 7 vozila, do katerih prihaja med delovanjem dvigala 9. To je zlasti v pogledu prenašanja dinamičnih obremenitev lahko zelo ugodno, ker se deformacije vsakega izmed nosilcev 71, 71 šasije 7, vsaj do določene mere celo neodvisno drugega od drugega, lahko postopno in z manj sunki vršijo v skladu z obremenitvami z dvigala 9, zato so učinki dinamičnih obremenitev v takem primeru blažji, interakcija med dvigalom 9 in šasijo 7 vozila v smislu prenašanja obremenitev in sprememb deformacijskega stanja pa je lahko znatno ugodnejša, zato je tudi tveganje poškodb na vozilu in tudi na dvigalu 9 zaradi trajnih dinamičnih obremenitev temu primemo manjše.

V kontekstu pričujočega izuma gre torej za nosilni podstavek 1 mobilnega hidravličnega dvigala 9, ki kot tak obsega osrednji del 2, primarni nosilec 3 in sekundarni nosilec 4. Podobno kot pri doslej znanih rešitvah iz stanja tehnike (SL 1 -6 ) je osrednji del 2 nosilnega podstavka 1 opremljen z osrednjo cilindrično odprtino 20, ki je prirejena za prejem in uležajenje cilindričnega odseka 900 dvigala 9 in katere osrednja geometrijska os 90 poteka v vertikalni smeri, razen tega pa z dvema v horizontalni ravnini potekajočima in med seboj razmaknjenima skoznjima prehodoma 20 Γ, 202', ki sta prirejena za prejem cilindrov 201, 202 z neprikazanima batnicama in zobatima letvama za pogon prav tako neprikazanega zobnika, s pomočjo katerega je v območju omenjene cilindrične odprtine 20 vrtljiv steber 90 dvigala 9. Tako kot pri doslej znanih rešitvah iz stanja tehnike je cevasto zasnovan primarni nosilec 3 nosilnega podstavka 1 razporejen na eni strani osrednjega dela 2 in poteka smiselno vzporedno z omenjenima prehodoma 20 T, 202' v osrednjem delu 2 in na svojih konceh obsega odprtini 30', 30 za prejem podpornih nog 61, 62. Primarni nosilec 3 je opremljen s spodnjo horizontalno površino 33', ki je primerna za naleganje na nosilcih 71, 72 šasije 7 vozila, na katero je v območju nosilnega podstavka 1 pritrdljivo dvigalo 9. Poleg tega pa omenjen primarni nosilec 3 obsega tudi vsaj dve pritrdišči 31, 32, ki sta na voljo na vertikalni bočni površini 33, ki je obrnjena vstran od osrednjega dela 2, in ki sta razporejeni v predvidenih območjih naleganja primarnega nosilca 3 na omenjenih nosilcih 71, 72 šasije 7 vozila. Tako kot pri znanih rešitvah iz stanja tehnike je tudi sekundarni nosilec 4 nosilnega podstavka 1 glede na omenjena prehoda 201', 202' hidravličnih cilindrov 201, 202 v osrednjem delu 2 nosilnega podstavka 1 razporejen na nasprotni strani osrednjega dela 2 kot omenjen primarni nosilec 3 in obsega proti podlagi obrnjeno spodnjo horizontalno površino 44', ki je primerna za naleganje omenjenih nosilcih 71, 72 šasije 7 vozila, na katero je v območju nosilnega podstavka 1 pritrdljivo dvigalo 9. Hkrati pa omenjen sekundarni nosilec 4 obsega tudi vsaj eno pritrdišče 41, 42, ki je na voljo na njegovi vertikalni bočni površini 44, kije obrnjena vstran od osrednjega dela 2, vsakokratno vrtišče 41, 42 pa je razporejeno v predvidenem območju naleganja sekundarnega nosilca 4 na vsaj enem izmed omenjenih nosilcev 71, 72 šasije 7 vozila.

V kontekstu rešitve uvodoma izpostavljenega tehničnega problema pa je po izumu predvideno (Sl. 7 - 15), daje osrednji del 2 nosilnega podstavka 1 zasnovan kot samostojen in enovit kos, ki je opremljen z omenjeno vertikalno cilindrično odprtino 20 za prejem stebra 91 dvigala 9 in z omenjenima horizontalnima prehodoma 201', 202' za prehod cilindrov 201, 202 za kontrolirano sukanje stebra 91 okoli vertikalne geometrijske osi 90. Obenem je po izumu tudi predvideno, da je tudi primarni nosilec 3 zasnovan kot samostojen in enovit cevast kos, ki je na svojih konceh opremljen z omenjenima odprtinama 30', 30 za prejem podpornih nog 61, 62, razen tega pa je opremljen tudi s spodnjo horizontalno površino 33', ki je prirejena za naleganje na nosilcih 71, 72 šasije 7 vozila, kot tudi z vsaj dvema omenjenima nosilcema 71, 72 ustrezno razporejenima pritrdiščema 31, 32 na svoji vertikalni, stran od osrednjega dela 2 obrnjeni bočni površini 33. Hkrati pa je po izumu tudi predvideno daje tudi sekundarni nosilec 4 zasnovan kot samostojen in enovit kos, ki obsega spodnjo horizontalno površino 44', ki je primerna za naleganje na nosilcih 71, 72 šasije 7 vozila, kot tudi vsaj eno pritrdišče 41,42, kije na voljo na njegovi stran od osrednjega dela 2 obrnjeni vertikalni bočni površini 44 in ki je razporejeno v predvidenem območju naleganja sekundarnega nosilca 4 na omenjenih nosilcih 71, 72 šasije 7 vozila. Po izumu pa je s tem v zvezi predlagano, da je osrednji del 2 nosilnega podstavka 1 v območju izven obsega vzdolž vertikalne geometrijske osi 90 potekajoče osrednje cilindrične odprtine 20 in izven omenjenih horizontalnih prehodov 20 Γ, 202', namreč na eni strani omenjenih prehodov 20Γ, 202', oblikosklepno sestavljiv s primarnim nosilcem 3 in s pomočjo vijačne zveze 23 togo, obenem pa tudi razstavljivo, povezan z omenjenim primarnim nosilcem 3, ki je pri tem tako orientiran, da je bočna površina 33 s pritrdiščema 31, 32 obrnjena stran od osrednjega dela 2. Prav tako je predlagano, da je na nasprotni strani omenjenih horizontalnih prehodov 20Γ, 202' omenjen osrednji del 2 prav tako oblikosklepno sestavljiv s sekundarnim nosilcem 4 in s pomočjo vijačne zveze 24 tudi razstavljivo povezan z omenjenim sekundarnim nosilcem 4, pri tem pa sta primarni nosilec 3 in sekundarni nosilec 4 razporejena na tak način, da sta med seboj smiselno vzporedna, obenem pa sta njuni spodnji horizontalni površini 33', 44' smiselno koplanarni. Podrobnosti glede same izvedbe oblikosklepne sestavljivosti in razstavljive povezljivosti osrednjega dela 2 po eni strani s primarnim nosilcem 3 in po drugi strani s sekundarnim nosilcem 4 bodo opisane v nadaljevanju.

Po izumu je predviden primer izvedbe nosilnega podstavka 1, pri katerem je (Sl. 9 in 10) sekundarni nosilec 4 z osrednjim delom 2 sicer oblikosklepno sestavljen in razstavljivo povezan s pomočjo omenjene vijačne zveze 24, obenem pa je tudi zasukljiv okoli horizontalne geometrijske osi 40, ki poteka pravokotno glede na vzdolžni geometrijski osi omenjenih med seboj vzporednih prehodov 20 Γ, 201 v osrednjem delu 2. V takem primeru je sekundarni nosilec 4 togo povezan po eni strani z osrednjim delom 2 in po drugi strani s šasijo 7 vozila, vendar je smiselno, če je s sekundarnim nosilcem 4 v enem samem pritrdišču 41 na enem kraku na eni strani vrtišča povezan zgolj eden izmed nosilcev 71, 72 šasije, medtem ko preostali krak sekundarnega nosilca 4 na nasprotni strani vrtišča zgolj nalega na enem izmed nosilcev šasije 71, 72, vendar pa z njim ni povezan.

V kontekstu iskanja učinkovite rešitve medsebojne oblikosklepne sestavIjivosti osrednjega dela 2 ter primarnega nosilca 3 in sekundarnega nosilca 3 je po izumu (Sl. 7 in 8) nadalje predvideno, da osrednji del 2 obsega v vertikalni smeri potekajoče smiselno cevasto območje 251, v katerem se nahaja omenjena cilindrična odprtina 20, in vznožno območje 252, skozi katero potekata omenjena med seboj vzporedno razmaknjena prehoda 201', 202'. V omenjenem vznožnem območju 252 pa sta na vsaki strani omenjenih prehodov 201', 202' na voljo po dva med seboj razmaknjena in v horizontalni smeri smiselno pravokotno vstran od omenjenih prehodov 20Γ, 202' štrleča nastavka 26Γ, 262'; 261, 262. Vsak izmed omenjenih nastavkov 26Γ, 262'; 261, 262 je opremljen z vertikalno skoznjo luknjo 27Γ, 272'; 271, 272, razen tega pa so si omenjeni nastavki 26T, 262'; 261, 262 po višini, torej vertikalni dimenziji v smeri omenjene geometrijske osi 90, med seboj enaki. Pri prednostni izvedbi izuma so omenjene skoznje luknje 27Γ, 272'; 271, 272 razporejene simetrično glede na vzdolžno geometrijsko os 90 osrednje odprtine 20 in v ogliščih navideznega kvadrata, katerega stranice so vzporedne/pravokotne glede na omenjena prehoda 20 Γ, 202'. Obenem je v območju med nastavkoma 261', 262'; 261, 262 na vsaki strani omenjenih skoznjih prehodov 201', 202' na voljo vbočen nased 28, 28', ki ga tvorita obe ravni, druga proti drugi obrnjeni in med seboj vzporedni vertikalni notranji površini 281, 282 vsakokrat sosednjih nastavkov 26Γ, 262'; 261, 262 na isti strani omenjenih skoznjega prehoda 20 Γ, 202' skupaj z med omenjenima vertikalnima površinama 281, 282 razporejeno vertikalno površino 280 vznožnega območja 252 osrednjega dela 2, glede na katero sta omenjeni notranji površini 281, 282 nastavkov 261', 262'; 261, 262 pravokotni.

Po drugi strani pa je primarni nosilec 3 v območju vmes med omenjenima pritrdiščema 31, 32 na svoji spodnji horizontalni površini 33' opremljen s ploščatim pritrdilnim ušesom 36', na svoji zgornji horizontalni površini 34' pa s ploščatim pritrdilnim ušesom 36. Omenjeni pritrdilni ušesi 36', 36 sta vsako zase usmerjeni horizontalno in vstran od omenjenih pritrdišč 31, 32. Razen tega sta omenjeni pritrdilni ušesi 36', 36 med seboj vzporedni in razmaknjeni za razdaljo, ki ustreza višini t.j. vertikalni dimenziji nastavkov 26 Γ, 262'; 261, 262 osrednjega dela 2. Vsako izmed pritrdilnih ušes 36', 36 je opremljeno s po dvema med seboj razmaknjenima skoznjima luknjama 361' 362'; 361, 362, tako da sta luknji 36Γ, 362' na enem pritrdilnem ušesu 36' soosni z luknjama 361, 362 na preostalem pritrdilnem ušesu 36, razdalja med njima pa je usklajena z razdaljo med luknjama 27Γ, 272'; 271, 272 v nastavkih 26Γ, 262'; 261, 262 osrednjega dela 2 na isti strani skoznjih prehodov 20Γ, 202'. Obenem je v območju med omenjenima pritrdilnima ušesoma 36', 36 na voljo v smeri vstran od omenjenih pritrdišč 31, 32 štrleča izbočitev 37, ki je tesno prilegajoče se vstavljiva v enega izmed omenjenih nasedov 28, 28' med vsakokrat sosednjima nastavkoma 26 T, 262'; 261, 262 vznožnega območja 252 na isti strani skoznjih prehodov 20 Γ, 202'.

Povsem analogno je tudi sekundami nosilec 4 v območju na svoji spodnji horizontalni površini 43' opremljen s ploščatim pritrdilnim ušesom 46', na svoji zgornji horizontalni površini 44' pa s ploščatim pritrdilnim ušesom 46, pri čemer sta omenjeni pritrdilni ušesi 46', 46 usmerjeni horizontalno in vstran od pritrdišč 41, 42 na vertikalni bočni površini 43. Razen tega sta omenjeni pritrdilni ušesi 46', 46 obe usmerjeni v isto smer, obenem pa sta med seboj vzporedni in razmaknjeni za razdaljo, ki ustreza višini t.j. vertikalni dimenziji nastavkov 26Γ, 262'; 261, 262 osrednjega dela 2. Vsako izmed pritrdilnih ušes 46', 46 je

Tl opremljeno s po dvema med seboj razmaknjenima skoznjima luknjama 46 T 462'; 461, 462, tako da sta luknji 461', 462' na enem pritrdilnem ušesu 46' soosni z luknjama 461, 462 na preostalem pritrdilnem ušesu 36, razdalja med njima pa je usklajena z razdaljo med luknjama 27Γ, 272'; 271, 272 v nastavkih 26Γ, 262'; 261, 262 osrednjega dela 2 na isti strani skoznjih prehodov 20 Γ, 202'. V območju med omenjenima pritrdilnima ušesoma 46', 46 pa je spet na voljo izbočitev 47, ki je tesno prilegajoče se vstavljiva v enega izmed omenjenih nasedov 28, 28' med vsakokrat sosednjima nastavkoma 26 Γ, 262'; 261, 262 vznožnega območja 252 na isti strani skoznjih prehodov 20Γ, 202'.

S tem, ko je primarni nosilec 3 s svojo izbočitvijo 37 vstavljiv v vbočen nased 28 na eno strani osrednjega dela 2, sekundarni nosilec 4 pa je s svojo izbočitvijo 47 vstavljiv v vbočen nased 28, 28' na osrednjem delu 2, je dosežena oblikosklepna povezava med osrednjim delom 2 in vsakim izmed omenjenih nosilcev 3, 4, ki se jo potem z vzpostavitvijo vijačne zveze 23, 24 zgolj še dodatno utrdi. Vzpostavitev omenjene oblikosklepne sestavljivosti je ključna pri zagotavljanju togosti nosilnega podstavka 1, ki je primerljiva s togostjo enovitega nosilnega podstavka 1 iz stanja tehnike.

Pri alternativni izvedbi nosilnega podstavka 1 z zasukljivim sekundarnim nosilcem 4 oz. tkzv. vago, pa omenjen sekundarni nosilec 4 sestoji iz pritrdilnega dela 410, in naležnega dela 420. Pritrdilni del 410 obsega omenjeni pritrdilni ušesi 46', 46 vključno z omenjeno izbočitvijo 47, razen tega pa tudi tečajni čep 47, ki je razporejen na vertikalni površini 41' pritrdilnega dela 410 v območju med pritrdilnima ušesoma 46', 46 in štrli v nasprotno smer kot omenjeni pritrdilni ušesi 46', 46. Naležni del 420 sekundarnega nosilca 4 pa je opremljen s skoznjo luknjo 47' in v območju slednje namestljiv na omenjen čep 47 ter s tem zasukljivo povezljiv s pritrdilnim delom 410. Omenjeno vsaj eno pritrdišče 41, 42 na vertikalni bočni površini 44 in vsaj ena spodnja horizontalna naležna površina 44', ki je prirejena za namestitev na vsaj enega izmed nosilcev 71, 72 vozila 7, sta na voljo na naležnem delu 420 sekundarnega nosilca 4.

Vijačna zveza 23 med osrednjim delom 2 in primarnim nosilcem 3, katerega izbočitev 37 je vstavljena v nasedu 28 vznožnega območja 252 na osrednjem delu 2, pri čemer se dva izmed nastavkov 26Γ, 262'; 261, 262 vznožnega območja 252 osrednjega dela 2 nahajata med zgornjim in spodnjim pritrdilnim ušesom 36', 36 primarnega nosilca 3, t.j. razstavljiva medsebojna vijačna zveza 23 pred tem že oblikosklepno sestavljenih osrednjega dela 2 in primarnega nosilca 3, je vzpostavljena s pomočjo vijakov 51, 52, ki sta vstavljena skozi vertikalni skoznji luknji 27Γ, 272' nastavkov 261', 262' na isti strani vzdolžnih prehodov 201', 202' in obenem tudi skozi luknje 361' 362'; 361, 362 v pritrdilnih ušesih 36', 36 na primarnem nosilcu 3, omenjena vijaka 51, 52 pa sta opremljena s pripadajočima maticama 5Γ, 52' in podložkama.

Povsem analogno je tudi vijačna zveza 24 med osrednjim delom 2 in sekundarnim nosilcem 4, katerega izbočitev 47 je vstavljena v nasedu 28' vznožnega območja 252 na osrednjem delu 2, pri čemer se dva izmed nastavkov 261', 262'; 261, 262 vznožnega območja 252 osrednjega dela 2 nahajata med zgornjim in spodnjim pritrdilnim ušesom 46', 46 sekundarnega nosilca 4, t.j. razstavljiva medsebojna vijačna zveza 24 pred tem že oblikosklepno sestavljenih osrednjega dela 2 in sekundarnega nosilca 4, je vzpostavljena s pomočjo vijakov 53, 54, ki sta vstavljena skozi vertikalni skoznji luknji 271', 272' nastavkov 261', 262' na isti strani vzdolžnih prehodov 201', 202' in obenem tudi skozi luknje 46Γ 462'; 461,

462 v pritrdilnih ušesih 46', 46 primarnega nosilca 3, in opremljena s pripadajočima maticama 53', 54' in podložkama.

Gledano vzdolž primarnega nosilca 3 sta omenjeni pritrdilni ušesi 36', 36, lahko razporejeni v osrednjem območju primarnega nosilca 3 (Sl. 12) ali pa sta razporejeni izven osrednjega območja primarnega nosilca 3 (Sl 13 in 14). V praksi je od te izbire odvisen položaj osrednjega dela 2 glede na primarni nosilec 3 in nosilca 71, 72 šasije 7 vozila. To pomeni, da je možno v skladu z rešitvijo po izumu en in isti osrednji del 2 po izbiri kombinirati s katerim koli izmed primarnih nosilcev po Sl. 12 - 14 in tudi s katerim koli izmed sekundarnih nosilcev po Sl. 7 in 8 ali pa po Sl. 9 in 10.

Še nadalje je po izumu predvideno, da primarni nosilec 3 sam zase predstavlja enovit kos, ki sestoji iz medsebojno zvarjenih kovinskih komponent, namreč iz komponent, ki so vsaka zase izrezane in oblikovane iz kovinske pločevine ter medsebojno zvarjene. Prav tako je predvideno, da tudi tog sekundarni nosilec, v primeru zavihtljivega sekundarnega nosilca pa njegov z vsaj enim pritrdiščem 41, 42 in horizontalno naležno površino 43' opremljen ter zasukljivo s pritrdilnim delom 410 povezljiv naležni del 420 sam zase predstavlja enovit kos, ki sestoji iz medsebojno zvarjenih kovinskih komponent, namreč iz komponent, ki so vsaka zase izrezane in oblikovane iz kovinske pločevine ter medsebojno zvarjene. Razen tega pa tudi omenjen osrednji del 2 sam zase predstavlja enovit kos, ki sestoji iz medsebojno zvarjenih kovinskih komponent, namreč iz vsaj enega cevastega kovinskega odseka in komponent, ki so vsaka zase izrezane in oblikovane iz kovinske pločevine ter zvarjene med seboj in obenem tudi z omenjenim vsaj enim cevastim odsekom. Po drugi strani pa rešitev po izumu omogoča, da osrednji del sam zase predstavlja mehansko obdelan ulitek, po izbiri pa celo kar odkovek.

Iz povedanega izhaja, da je izdelava vsake izmed samostojnih komponent nosilnega podstavka 1, namreč osrednjega dela 2, primarnega nosilca 3 in sekundarnega nosilca 4, bistveno manj zapletena in je tudi v serijski proizvodnji izvedljiva na precej bolj smotrne načine kot izdelava kompleksnega enovitega nosilnega podstavka 1 iz stanja tehnike. Omenjena možnost kombiniranja različnih izvedb primarnega nosilca 3 in/ali sekundarnega nosilca 4 z enim in istim osrednjim delom 2 pa k temu prispeva še dodatne sinergijske učinke, ki proizvajalcu dvigal olajšajo celo vrsto problemov in znatno pripomorejo tudi k ekonomičnosti.

V praksi pa po drugi strani obstojijo tudi preprostejša dvigala manjše nosilnosti, ki so vgradljiva bodisi na vozilo ali pa kar na prikolico, npr. na traktorsko prikolico ali gozdarsko prikolico za prevoz hlodovine. V takem primeru je lahko osrednji del 2 uporabljiv kot tak in brez potrebe po prisotnosti primarnega nosilca 3 in sekundarnega nosilca 4. V ta namen je osrednji del 2 sam kot tak v območju svojih vertikalnih skoznjih lukenj 27 Γ, 272'; 271, 272 v nastavkih 27 Γ, 272'; 271, 272 vznožnega območja 252 s pomočjo vijakov 51, 52, 53, 54 razstavljivo povezljiv s togo nosilno ploščo 8, kije opremljena s skoznjimi luknjami 81, 82, 83, 84, ki so razporejene ustrezno z luknjami 27 Γ, 272'; 271, 272 na osrednjem delu 2, tako da so pri sestavljanju osrednjega dela 2 in omenjene plošče 8 z njimi soosne. Kot rečeno, lahko omenjena nosilna plošča 8 predstavlja integralni del ogrodja oz. šasije motornega vozila ali prikolice.

Claims (22)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Nosilni podstavek (1) mobilnega hidravličnega dvigala (9), obsegajoč

   - osrednji del (2), ki je opremljen z osrednjo cilindrično odprtino (20), ki je prirejena za prejem in uležajenje cilindričnega odseka (900) dvigala (9) in katere osrednja geometrijska os (90) poteka v vertikalni smeri, kot tudi dva v horizontalni ravnini potekajoča in med seboj razmaknjena skoznja prehoda (20 Γ, 202'), ki sta prirejena za prejem cilindrov (201, 202) z batnicama in zobatima letvama za pogon zobnika, s pomočjo katerega je v območju omenjene cilindrične odprtine (20) vrtljiv steber (91) dvigala (9),

   - cevasto zasnovan primarni nosilec (3), ki je razporejen na eni strani osrednjega dela (2) in poteka smiselno vzporedno z omenjenima prehodoma (20 Γ, 202') v osrednjem delu (2) in na svojih konceh obsega odprtini (30', 30) za prejem podpornih nog (61, 62), razen tega pa je opremljen s spodnjo horizontalno površino (33'), kije primerna za naleganje na nosilcih (71, 72) šasije (7) vozila, na katero je v območju nosilnega podstavka (1) pritrdljivo dvigalo (9), obenem pa omenjen primarni nosilec (2) obsega tudi vsaj dve pritrdišči (31, 32), ki sta na voljo na vertikalni bočni površini (33), ki je obrnjena vstran od osrednjega dela (2), in ki sta razporejeni v predvidenih območjih naleganja primarnega nosilca (3) na omenjenih nosilcih (71, 72) šasije (7) vozila,

   - sekundarni nosilec (4), kije glede na omenjena prehoda (20 Γ, 202') hidravličnih cilindrov (201, 202) v osrednjem delu (2) nosilnega podstavka (1) razporejen na nasprotni strani osrednjega dela (2) kot primarni nosilec (3) in obsega proti podlagi obrnjeno spodnjo horizontalno površino (44'), ki je primerna za naleganje omenjenih nosilcih (71, 72) šasije (7) vozila, na katero je v območju nosilnega podstavka (1) pritrdljivo dvigalo (9), obenem pa omenjen sekundarni nosilec (4) obsega tudi vsaj eno pritrdišče (41, 42), kije na voljo na vertikalni bočni površini (44), ki je obrnjena vstran od osrednjega dela (2), in ki je razporejeno v predvidenem območju naleganja sekundarnega nosilca (4) na vsaj enem izmed omenjenih nosilcev (71, 72) šasije (7) vozila, označen s tem,

   - daje osrednji del (2) nosilnega podstavka (1) zasnovan kot samostojen in enovit kos, ki je opremljen z omenjeno vertikalno cilindrično odprtino (20) za prejem stebra (91) dvigala (9) in z omenjenima horizontalnima prehodoma (20 Γ, 202') za prejem cilindrov (201, 202) za kontrolirano sukanje stebra (91) okoli vertikalne geometrijske osi (90),

   - da je primarni nosilec (3) zasnovan kot samostojen in enovit cevast kos, ki je na svojih konceh opremljen z omenjenima odprtinama (30', 30) za prejem podpornih nog (61, 62), razen tega pa je opremljen tudi s spodnjo horizontalno površino (33'), prirejeno za naleganje na nosilcih (71, 72) šasije (7) vozila, kot tudi z vsaj dvema omenjenima nosilcema (71, 72) ustrezno razporejenima pritrdiščema (31, 32) na omenjeni vertikalni, stran od osrednjega dela (2) obrnjeni bočni površini (33),

   - da je sekundarni nosilec (4) zasnovan kot samostojen in enovit kos, ki obsega spodnjo horizontalno površino (44'), ki je primerna za naleganje na nosilcih (71, 72) šasije (7) vozila, kot tudi vsaj eno pritrdišče (41, 42), kije na voljo na njegovi stran od osrednjega dela (2) obrnjeni vertikalni bočni površini (44) in ki je razporejeno v predvidenem območju naleganja sekundarnega nosilca (4) na omenjenih nosilcih (71, 72) šasije (7) vozila, pri tem pa je osrednji del (2) nosilnega podstavka (1) v območju izven obsega vzdolž vertikalne geometrijske osi (90) potekajoče osrednje cilindrične odprtine (20) in izven omenjenih horizontalnih prehodov (20 Γ, 202'), namreč na eni strani omenjenih prehodov (201', 202') oblikosklepno sestavljiv s primarnim nosilcem (3) in s pomočjo vijačne zveze (23) togo, obenem pa tudi razstavljivo, povezan z omenjenim primarnim nosilcem (3), ki je pri tem tako orientiran, da je bočna površina (33) s pritrdiščema (31, 32) obrnjena stran od osrednjega dela (2), medtem ko je na nasprotni strani omenjenih horizontalnih prehodov (201', 202') osrednji del (2) prav tako oblikosklepno sestavljiv s sekundarnim nosilcem (4) in s pomočjo vijačne zveze (24) tudi razstavljivo povezan z omenjenim sekundarnim nosilcem (4), pri tem pa sta primarni nosilec (3) in sekundami nosilec (4) razporejena na tak način, da sta med seboj smiselno vzporedna, obenem pa sta njuni spodnji horizontalni površini (33', 44') smiselno koplanarni.
2. 2. Nosilni podstavek (1) po zahtevku 1, označen s tem, da je sekundarni nosilec (4) z osrednjim delom (2) oblikosklepno sestavljen in razstavljivo povezan s pomočjo omenjene vijačne zveze (24), obenem pa je tudi zasukljiv okoli horizontalne geometrijske osi (40), ki poteka pravokotno glede na vzdolžni geometrijski osi omenjenih med seboj vzporednih prehodov (201', 201) v osrednjem delu (2).
3. 3. Nosilni podstavek (1) po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da osrednji del (2) obsega v vertikalni smeri potekajoče smiselno cevasto območje (251), v katerem se nahaja omenjena cilindrična odprtina (20), in vznožno območje (252), skozi katero potekata omenjena med seboj vzporedno razmaknjena prehoda (201', 202'), v omenjenem vznožnem območju (252) pa sta na vsaki strani omenjenih prehodov (201', 202') na voljo po dva med seboj razmaknjena in v horizontalni smeri smiselno pravokotno vstran od omenjenih prehodov (20 Γ, 202') štrleča nastavka (261', 262'; 261, 262), vsak izmed omenjenih nastavkov (261', 262'; 261, 262) pa je opremljen z vertikalno skoznjo luknjo (271', 272'; 271, 272), razen tega pa so si omenjeni nastavki (261', 262'; 261, 262) po višini, torej vertikalni dimenziji v smeri omenjene geometrijske osi (90), med seboj enaki.
4. 4. Nosilni podstavek (1) po zahtevku 3, označen s tem, da so omenjene skoznje luknje (27 Γ, 272'; 271, 272) razporejene simetrično glede na vzdolžno geometrijsko os (90) osrednje odprtine (20) in v ogliščih navideznega kvadrata, katerega stranice so vzporedne/pravokotne glede na omenjena prehoda (20 Γ, 202').
5. 5. Nosilni podstavek (1) po zahtevku 3 ali 4, označen s tem, daje v območju med nastavkoma (26 Γ, 262'; 261, 262) na vsaki strani omenjenih skoznjih prehodov (201', 202') na voljo vbočen nased (28, 28'), ki ga tvorita obe ravni, druga proti drugi obrnjeni in med seboj vzporedni vertikalni notranji površini (281, 282) vsakokrat sosednjih nastavkov (26Γ, 262'; 261, 262) na isti strani omenjenih skoznjega prehoda (20 Γ, 202') skupaj z med omenjenima vertikalnima površinama (281, 282) razporejeno vertikalno površino (280) vznožnega območja (252) osrednjega dela (2), glede na katero sta omenjeni notranji površini (281, 282) nastavkov (26 Γ, 262'; 261, 262) pravokotni.
6. 6. Nosilni podstavek (1) zahtevkih 1 - 5, označen s tem, daje primarni nosilec (3) v območju vmes med omenjenima pritrdiščema (31, 32) na svoji spodnji horizontalni površini (33') opremljen s ploščatim pritrdilnim ušesom (36), na svoji zgornji horizontalni površini (34') pa s ploščatim pritrdilnim ušesom (36'), pri čemer sta omenjeni pritrdilni ušesi (36', 36) vsako zase usmerjeni horizontalno in vstran od omenjenih pritrdišč (31, 32), in pri čemer sta omenjeni pritrdilni ušesi (36', 36) med seboj vzporedni in razmaknjeni za razdaljo, ki ustreza višini t.j. vertikalni dimenziji nastavkov (26 Γ, 262'; 261, 262) osrednjega dela (2), in pri čemer je vsako izmed pritrdilnih ušes (36', 36) opremljeno s po dvema med seboj razmaknjenima skoznjima luknjama (36Γ 362'; 361, 362), tako da sta luknji (36Γ, 362') na enem pritrdilnem ušesu (36') soosni z luknjama (361, 362) na preostalem pritrdilnem ušesu (36), razdalja med njima pa je usklajena z razdaljo med luknjama (27 Γ, 272'; 271”, 272) v nastavkih (26 Γ, 262'; 261, 262) osrednjega dela (2) na isti strani skoznjih prehodov (20Γ, 202').
7. 7. Nosilni podstavek (1) po zahtevku 6, označen s tem, daje v območju med omenjenima pritrdilnima ušesoma (36', 36) na voljo v smeri vstran od omenjenih pritrdišč (31, 32) štrleča izbočitev (37), kije tesno prilegajoče se vstavljiva v enega izmed omenjenih nasedov (28, 28') med vsakokrat sosednjima nastavkoma (26Γ, 262'; 261, 262) vznožnega območja (252) na isti strani skoznjih prehodov (201', 202').
8. 8. Nosilni podstavek (1) po zahtevkih 1 - 5, označen s tem, daje sekundarni nosilec (4) v območju na svoji spodnji horizontalni površini (43') opremljen s ploščatim pritrdilnim ušesom (46), na svoji zgornji horizontalni površini (44') pa s ploščatim pritrdilnim ušesom (46'), pri čemer sta omenjeni pritrdilni ušesi (46', 46) usmerjeni horizontalno in vstran od pritrdišč (41, 42) na vertikalni bočni površini (43), in pri čemer sta omenjeni pritrdilni ušesi (46', 46) obe usmerjeni v isto smer, obenem pa sta med seboj vzporedni in razmaknjeni za razdaljo, ki ustreza višini t.j. vertikalni dimenziji nastavkov (261', 262'; 261, 262) osrednjega dela (2), in pri čemer je vsako izmed pritrdilnih ušes (46', 46) opremljeno s po dvema med seboj razmaknjenima skoznjima luknjama (461' 462'; 461, 462), tako da sta luknji (46 Γ, 462') na enem pritrdilnem ušesu (46') soosni z luknjama (461, 462) na preostalem pritrdilnem ušesu (36), razdalja med njima pa je usklajena z razdaljo med luknjama (27 Γ, 272'; 271, 272) v nastavkih (26 Γ, 262'; 261, 262) osrednjega dela (2) na isti strani skoznjih prehodov (20 Γ, 202').
9. 9. Nosilni podstavek (1) po zahtevku 8, označen s tem, daje v območju med omenjenima pritrdilnima ušesoma (46', 46) na voljo izbočitev (47), ki je tesno prilegajoče se vstavljiva v enega izmed omenjenih nasedov (28, 28') med vsakokrat sosednjima nastavkoma (26 Γ, 262'; 261, 262) vznožnega območja (252) na isti strani skoznjih prehodov (20 Γ, 202').
10. 10. Nosilni podstavek (1) po zahtevkih 2 in 9, označen s tem, da sekundami nosilec (4) sestoji iz pritrdilnega dela (410), ki obsega omenjeni pritrdilni ušesi (46', 46) vključno z omenjeno izbočitvijo (47), razen tega pa tudi tečajni čep (47), ki je razporejen na vertikalni površini (41') pritrdilnega dela (410) v območju med pritrdilnima ušesoma (46', 46) in štrli v nasprotno smer kot omenjeni pritrdilni ušesi (46', 46), kot tudi iz naležnega dela (420), ki je opremljen s skoznjo luknjo (47') in v območju slednje namestljiv na omenjen čep (47) ter s tem zasukljivo povezljiv s pritrdilnim delom (410), pri čemer sta vsaj eno pritrdišče (41, 42) na vertikalni bočni površini (44) in vsaj ena spodnja horizontalna naležna površina (44'), prirejena za namestitev na vsaj enega izmed nosilcev (71, 72) šasije (7) vozila, na voljo na naležnem delu (420) sekundarnega nosilca (4).
11. 11. Nosilni podstavek (1) po zahtevkih 1 - 10, označen s tem, daje vijačna zveza (23) med osrednjim delom (2) in primarnim nosilcem (3), katerega izbočitev (37) je vstavljena v nasedu (28) vznožnega območja (252) na osrednjem delu (2), pri čemer se dva izmed nastavkov (261', 262'; 261, 262) vznožnega območja (252) osrednjega dela (2) nahajata med zgornjim in spodnjim pritrdilnim ušesom (36', 36) primarnega nosilca (3), vzpostavljena s pomočjo vijakov (51, 52), ki sta vstavljena skozi vertikalni skoznji luknji (27 Γ, 272') nastavkov (26 Γ, 262') na isti strani vzdolžnih prehodov (20Γ, 202') in obenem tudi skozi luknje (361' 362'; 361, 362) v pritrdilnih ušesih (36', 36) primarnega nosilca (3), in opremljena s pripadajočima maticama (5Γ, 52') in podložkama.
12. 12. Nosilni podstavek (1) po zahtevkih 1-11, označen s tem, daje vijačna zveza (24) med osrednjim delom (2) in sekundarnim nosilcem (4), katerega izbočitev (47) je vstavljena v nasedu (28') vznožnega območja (252) na osrednjem delu (2), pri čemer se dva izmed nastavkov (26Γ, 262'; 261, 262) vznožnega območja (252) osrednjega dela (2) nahajata med zgornjim in spodnjim pritrdilnim ušesom (46', 46) sekundarnega nosilca (4), vzpostavljena s pomočjo vijakov (53, 54), ki sta vstavljena skozi vertikalni skoznji luknji (27 Γ, 272') nastavkov (26 T, 262') na isti strani vzdolžnih prehodov (20 Γ, 202') in obenem tudi skozi luknje (461' 462'; 461, 462) v pritrdilnih ušesih (46', 46) primarnega nosilca (3), in opremljena s pripadajočima maticama (53', 54') in podložkama.
13. 13. Nosilni podstavek (1) po kateremkoli od zahtevkov 1-12, označen s tem, da sta omenjeni pritrdilni ušesi (36', 36), gledano vzdolž primarnega nosilca (3), razporejeni v osrednjem območju primarnega nosilca (3).
14. 14. Nosilni podstavek (1) po kateremkoli od zahtevkov 1 - 12, označen s tem, da sta omenjeni pritrdilni ušesi (36', 36), gledano vzdolž primarnega nosilca (3), razporejeni izven osrednjega območja primarnega nosilca (3).
15. 15. Nosilni podstavek (1) po kateremkoli od zahtevkov 1-14, označen s tem, da primarni nosilec (3) sam zase predstavlja enovit kos, ki sestoji iz medsebojno zvarjenih kovinskih komponent, namreč iz komponent, ki so vsaka zase izrezane in oblikovane iz kovinske pločevine ter medsebojno zvarjene.
16. 16. Nosilni podstavek (1) po kateremkoli od zahtevkov 2, 9 in 10, označen s tem, da z vsaj enim pritrdiščem (41, 42) in horizontalno naležno površino (43') opremljen ter zasukljivo s pritrdilnim delom (410) povezljiv naležni del (420) sekundarnega nosilca (4) sam zase predstavlja enovit kos, ki sestoji iz medsebojno zvarjenih kovinskih komponent, namreč iz komponent, ki so vsaka zase izrezane in oblikovane iz kovinske pločevine ter medsebojno zvarjene.
17. 17. Nosilni podstavek (1) po kateremkoli od zahtevkov 1-16, označen s tem, da osrednji del (2) sam zase predstavlja enovit kos, ki sestoji iz medsebojno zvarjenih kovinskih komponent, namreč iz vsaj enega cevastega kovinskega odseka in komponent, ki so vsaka zase izrezane in oblikovane iz kovinske pločevine ter zvarjene med seboj in obenem tudi z omenjenim vsaj enim cevastim odsekom.
18. 18. Nosilni podstavek (1) po kateremkoli od zahtevkov 1-15, označen s tem, da osrednji del (2) sam zase predstavlja mehansko obdelan ulitek.
19. 19. Nosilni podstavek (1) po kateremkoli od zahtevkov 1-15, označen s tem, da osrednji del (2) sam zase predstavlja mehansko obdelan odkovek.
20. 20. Nosilni podstavek (1) po zahtevku 3-4 ter 17 - 19, označen s tem, daje osrednji del (2) sam kot tak v območju svojih vertikalnih skoznjih lukenj (271', 272'; 271, 272) s pomočjo vijakov (51, 52, 53, 54) razstavljivo povezljiv s togo nosilno ploščo (8), ki je opremljena s skoznjimi luknjami (81, 82, 83, 84), ki so razporejene ustrezno z luknjami (271', 272'; 271, 272) na osrednjem delu (2), tako da so pri sestavljanju osrednjega dela (2) in omenjene plošče (8) z njimi soosne.
21. 21. Nosilni podstavek po zahtevku 20, označen s tem, da omenjena nosilna plošča (8) predstavlja integralni del ogrodja oz. šasije motornega vozila.
22. 22. Nosilni podstavek po zahtevku 20, označen s tem, da omenjena nosilna plošča (8) predstavlja integralni del ogrodja oz. šasije prikolice.