SI20637A

SI20637A - Aril- in heterociklil-substituirani pirimidinski derivati kot antikoagulanti

Info

Publication number: SI20637A
Application number: SI9920090A
Authority: SI
Inventors: David D. Davey; Gary B. Phillips
Original assignee: Berlex Laboratories, Inc.
Priority date: 1998-12-04
Filing date: 1999-12-03
Publication date: 2002-02-28
Also published as: LV12783B; NZ512104A; CA2354040A1; LT2001061A; LT4912B; US6372751B1; HUP0104508A3; IL143347A; SK7632001A3; CN1329491A; BG105557A; HRP20010499A2; WO2000033844A1; MXPA01005656A; RU2001118466A; CZ20011932A3; LV12783A; RO120971B1; PL348034A1; ZA200104235B

Abstract

Ta izum se nanaša na aril- in heterociklil-substituirane pirimidinske derivate izbranih iz formul (I), (II) in (III), pri čemer so Z1, Z2, R1, R2, R3, R4, R5 in R6 definirani v besedilu. Te spojine se uporabljajo kot antikoagulanti.ŕ

Description

ARIL- IN HETEROCIKLIL-SUBSTITUIRANI PIRIMIDINSKI DERIVATI KOT ANTIKOAGULANTI

Področje izuma

Pričujoči izum se nanaša na aril- in heterociklil-substituirane pirimidinske derivate in na njihove farmacevtsko sprejemljive soli, ki inhibirajo encim, faktor Xa, zaradi česar se uporabljajo kot antikoagulanti. Nanaša se tudi na farmacevtske pripravke, ki vsebujejo derivate ali njihove farmacevtsko sprejemljive soli in metode za njihovo uporabo.

OZADJE IZUMA

Faktor Xa je član tripsinu podobnega serinskega proteaznega razreda encimov. Vez ena-proti-ena faktorjev Xa in Va s kalcijevimi ioni in fosfolipidom tvori kompleks protrombinaze, ki pretvarja protrombin v trombin. Trombin pa pretvarja fibrinogen v fibrin, ki polimerizira in tvori netopljivfibrin.

V koagulacijski kaskadi je kompleks protrombinaze konvergentna točka intrinzične (površinsko aktivirane) in ekstrinzične (faktor tkiva žilne poškodbe) poti (Biochemistry (1991), zvezek 30, str. 10363; in Celi (1998), zvezek 53, str. 505-518). Model koagulacijske kaskade je bil nadalje izboljšan z odkritjem načina akcije inhibitorja poti tkivnega faktorja (tissue factor pathway inhibitor TFPI) (Seminars in Hematology (1992), zvezek 29, str. 159-161). TFPI je cirkulirajoči večdomenski serinski proteazni inhibitor s tremi domenami Kunitzovega tipa, ki tekmuje s faktorjem Va za prosti faktor Xa. Ko je oblikovan, postane binarni kompleks faktorja Xa in TFPI močan inhibitor faktorja Vila in kompleksa tkivnega faktorja.

Faktor Xa lahko aktiviramo z dvema različnima kompleksoma, s kompleksom tkivnega faktorja Vila na »Xa razpočeni« poti in s kompleksom faktorja IXa-Vllla (TENaza) »zadržane Xa« poti v koagulacijski kaskadi. Po poškodbi žile se aktivira »Xa razpočena« pot prek tkivnega faktorja (TF). Regulacija navzgor po koagulacijski kaskadi se odvije prek proizvodnje povečanega faktorja Xa prek »zadržane Xa« poti. Regulacija navzdol po koagulacijski kaskadi se pojavi s tvorbo faktorja kompleksa Xa-TFPI, ki ne le odstrani faktor Xa, ampak tudi inhibira nadaljnjo tvorbo faktorja prek »Xa razpočene« poti. Zato koagulacijsko kaskado naravno regulira faktor Xa.

Primarna prednost inhibicijskega faktorja Xa nad trombinom, s čimer preprečimo koagulacijo, je osrednja vloga faktorja Xa v primerjavi z mnogovrstnimi funkcijami trombina. Trombin ne le katalizira pretvorbo fibrinogena v fibrin, faktorja Vlil v VIHA, faktorja V v Va in faktorja XI v Xla, ampak tudi aktivira ploščice, je monocitni kemotaktični faktor in mitogen za limfocite ter gladke mišične celice. Trombin aktivira protein C, in vivo antikoagulantni inaktivator faktorjev Va in Vlila, kadar so vezani na trombomodulin. V obtoku antitrombin III (ATII) in heparinski kofaktor II (HC1I) hitro inaktivirata trombin v reakciji, ki jo katalizira heparin ali drugi s proteoglikanom povezani glikozaminoglikani, pri čemer se trombin v tkivih inaktivira s proteazo, neksinom. Trombin izvaja svoje številne celične aktivacijske funkcije z enkratnim »privezanim (tethered) ligand« trombinskim receptorjem (Celi (1991), zvezek 64, str. 1057), ki zahteva isto anionsko vezavno mesto v fibrinogenski vezavi in cepitvi ter s trombomodulinsko vezjo in aktivacijo proteina C. Tako tekmujejo različne skupine in vivo molekularnih tarč za vezavo trombina in zato bodo imeli naknadni proteolitski dogodki zelo različne fiziološke posledice, odvisno od tega, kateri tip celice in kateri receptor, modulator, substrat ali inihibitor veže trombin.

Objavljeni podatki s proteinskim antistazinom in klopovim antikoagulantskim peptidom (tičk anti-coagulant peptide - TAP) kažejo, da so inhibitorji faktorja Xa učinkoviti antikoagulanti (Thrombosis and Haemostasis (1992), zvezek 67, str. 371-376; in Science (1990), zvezek 248, str. 593-596).

Aktivno mesto faktorja Xa lahko blokira inhibitor na osnovi mehanizma ali tesni vezavni inhibitor (tesni vezavni inhibitor se razlikuje od inhibitorja na osnovi mehanizma po tem, da nima kovalentne vezi med encimom in inhibitorjem). Znana sta dva tipa inhibitorjev na osnovi mehanizma, reverzibilni in ireverzibilni, ki se med seboj razlikujeta po preprostosti hidrolize vezi encimskega inhibitorja (Thrombosis Res. (1992), zvezek 67, str. 221-231), in Trends Pharmacol. Sci.

(1987), zvezek 8, str. 303-307). Vrsta guanidino spojin so primeri tesno vezavnih inhibitorjev (Thrombosis Res. (1980), zvezek 19, str. 339-349. Derivati arilsulfonil-arginin-piperidin-karboksilne kisline so tudi prikazani kot tesno vezavni inhibitorji trombina (Biochem. (1984), zvezek 23, str. 85-90), kakor tudi vrsta spojin, ki vsebujejo arilamidin, vključno z derivati 3-amidinofenilarila (Thrombosis Res. (1983), zvezek 29, str. 635-642) in bis(amidino)benzil cikloketoni (Thrombosis Res. (1980), zvezek 17, str. 545-548). Vendar pa te spojine kažejo slabo selektivnost za faktor Xa.

Povezana odkritja

Evropska objavljena patentna prijava 0 540 051 (Nagahara et al.) opisuje aromatične derivate amidina. Ti derivati naj bi bili sposobni pokazati močan antikoagulantni učinek prek reverzibilne inhibicije faktorja Xa.

Sinteza a,ct'-bis(amidinobenziliden)cikloalkanonov in a,a'-bis(amidinobenzil)cikloalkanonov je opisana v Pharmazie (1977), zvezek 32, št. 3, str. 141-145. Te spojine naj bi bile serinsko proteazni inhibitorji.

Patent U.S. št. 5,451,700 (Morrissey et al.) opisuje amidino spojine. Te spojine naj bi bile koristne kot selektivni LTB₄ receptorski antagonisti.

Patent U.S. št. 5,612,363 (Mohan et al.) opisuje /V,/V-di(aril) ciklične derivate sečnine. Te spojine naj bi bile inhibitorji faktorja Xa, zaradi česar so koristni kot antikoagulanti.

Patent U.S. št. 5,633,381 (Dallas et al.) opisuje (Z,Z), (Z,E) in (E,Z) izomere substituiranih b/s(fenilmetilen)cikloketonov. Te spojine naj bi bile inhibitorji faktorja Xa, zaradi Česar so koristni kot antikoagulanti.

Objavljena PCT patentna prijava VVO/96/28427 (Buckman et al.) opisuje derivate benzamidina. Te spojine naj bi bile inhibitorji faktorja Xa, zaradi česar so koristne kot antikoagulanti.

Objavljena PCT patentna prijava WO/97/21437 (Arnaiz et al.) opisuje z naftilom substituirane derivate benzimidazola. Te spojine naj bi bile inhibitorji faktorja Xa, zaradi česar so koristne kot antikoagulatni.

Objavljena PCT patentna prijava VVO/97/29067 (Kochanny et al.) opisuje derivate benzamidina, ki jih substituirajo derivati aminokisline in derivati hidroksi kisline. Te spojine naj bi bile inhibitorji faktorja Xa, zaradi česar so koristne kot antikoagulatni.

Gornje reference, objavljene patentne prijave in patenti U.S. so tukaj vstavljeni v celoti zaradi reference.

POVZETEK IZUMA

Ta izum se nanaša na spojine ali njihove farmacevtsko sprejemljive soli, ki inhibirajo humani faktor Xa in so zato uporabne kot farmakološka sredstva za zdravljenje obolenj, za katera je značilna trombotična aktivnost.

Skladno s tem v enem vidiku ta izum ponuja spojine, izbrane iz skupine, sestavljene iz naslednjih formul:

pri čemer:

Z¹ je -O-, -N(R⁷)-, -CH2O- ali -S(O)n- (kjer je n 0 do 2); Z² je -0-, -N(R⁷)-, -OCH2. ali -S(0) _n - (kjer je n O do 2);

R¹ in R⁴ sta vsak neodvisno vodik, halo, alkil, nitro, -OR⁷, -C(O)OR⁷, -C(O)N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)C(O)R⁷, ali -N(H)S(O)₂R⁹;

R² je -C(NH)NH2, -C(NH)N(H)OR⁷, -C(NH)N(H)C(O)OR⁹, -C(NH)N(H)C(O)R⁷, -C(NH)N(H)S(O)2R⁹, ali -C(NH)N(H)C(O)N(H)R⁷;

R³ je vodik, halo, alkil, haloalkil, nitro, ureido, guanidino, -OR⁷, -C(NH)NH₂, -C(NH)N(H)OR⁷, -C(O)N(R⁷)R⁸, -R¹⁰-C(O)N(R⁷)R⁸, -CH(OH)C(O)N(R⁷)R⁸,

-N(R⁷)R⁸, -R^1o-N(R⁷)R⁸, -C(O)OR⁷, -R¹⁰-C(O)OR⁷, -N(R⁷C(O)R⁷, (1.2) -tetrahidropirimidinil (po izbiri substituiran z alkilom), (1,2)-imidazolil (po izbiri substituiran z alkilom), ali (1.2) -imidazolinil (po izbiri substituiran z alkilom);

vsak R⁵ je neodvisno vodik, halo, alkil, haloakil, nitro, aralkoksi, -OR⁹, -R¹⁰-OR⁹, -N(R⁷)R⁸, -C(O)OR⁷, -R¹⁰-C(O)OR⁷, -C(O)N(R⁷)R⁸, -R¹⁰-C(O)N(R⁷)R⁸,

-C(O)N(R⁷)CH₂C(O)N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)C(O)N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)C(O)R⁸,

-N(R⁷)S(O)2R⁹, ali -N(R⁷)C(O)N(R⁷)-CH2C(O)N(R⁷)R⁸;

vsak R⁶ je aril (po izbiri substituiran s halojem, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), aralkil (pri čemer lahko aril po izbiri substituiramo s halojem, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), heterociklil (po izbiri substituiran s halojem, z alkilom, arilom, aralkilom, hidroksijem, alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), ali heterociklilalkil (pri čemer je heterociklil po izbiri substituiramo s halojem, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom);

Vsak R⁷ in R⁸ je neodvisno vodik, alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), ali aralkil (pri čemer je mogoče aril po izbiri substituirati s halojem, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom); vsak R⁹ je alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) ali aralkil (pri čemer je mogoče aril po izbiri substituirati s halojem, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) in vsak R¹⁰ je neodvisno alkilen ali alkilidenska veriga;

kot enostavni stereoizomer ali njegova mešanica; ali njegova farmacevtsko sprejemljiva sol.

Po drugem vidiku pa ta izum ponuja pripravke, ki so koristni pri zdravljenju človeka z obolenjem, za katerega je značilna trombotična aktivnost, ta pripravek pa vsebuje terapevtsko učinkovito količino spojine v smislu zgoraj opisanega izuma, ali njeno farmacevtsko sprejemljivo sol in farmacevtsko sprejemljiv ekscipient.

Še po enem vidiku pa ta izum ponuja metodo za zdravljenje človeka z obolenjem, za katerega je značilna trombotična aktivnost, ta metoda pa obsega dajanje človeku, ki to potrebuje, terapevtsko učinkovito količino spojine v smislu zgoraj opisanega izuma.

Še po dodatnem vidiku pa ta izum ponuja metodo za zdravljenje človeka z obolenjem, ki ga lajšamo z inhibicijo faktorja Xa, ta metoda pa obsega dajanje človeku, ki to potrebuje, terapevtsko učinkovito količino spojine v smislu zgoraj opisanega izuma.

Še po dodatnem vidiku pa ta izum ponuja metodo za inhibiranje humanega faktorja Xa in vitro z uporabo spojine v smislu izuma.

-7Ί

PODROBEN OPIS IZUMA

Definicije

Kot se uporabljajo v opisu in zahtevkih, če ni določeno drugače, imajo naslednji izrazi naslednji pomen:

»Alkil« se nanaša na ostanek z ravno ali razvejeno ogljikovodično verigo, ki je sestavljena samo iz ogljikovih in vodikovih atomov, ne vsebuje nenasičenosti, ima od enega do šest ogljikovih atomov in je priključena na preostalo molekulo z enojno vezjo, npr. metil, etil, n-propil, 1-metiletil(Zzo-propil), n-butil, n-pentil, 1,1-dimetiletil(f-butil) in podobno.

»Alkoksi« se nanaša na radikal formule -OR_a, pri čemer je R_a alkilni radikal, kot je definirano zgoraj, npr. metoksi, etoksi, n-propoksi, 1-metiletoksi (/zopropoksi), n-butoksi, n-pentoksi, 1,1-dimetiletoksi (f-butoksi) in podobno.

»Alkoksikarbonil« se nanaša na radikal formule -C(O)OR_a, pri čemer je R_aalkilni radikal, kot je definirano zgoraj, npr. metoksikarbonil, etoksikarbonil, n-propoksikarbonil, 1 -metiletoksikarbonil (/zo-propoksikarbonil), n-butoksikarbonil, n-pentoksikarbonil, 1,1-dimetiletoksikarbonil (f-butoksikarbonil), in podobno. »Alkanol« se nanaša na spojino formule R_a-OH, pri čemer je R_a alkilni radikal, kot je definirano zgoraj, npr. metanol, etanol, n-propanol, itd.

»Alkilenska veriga« se nanaša na bivalentni radikal ravne ali razvejane verige, ki je sestavljena samo iz ogljikovih in vodikovih atomov, ne vsebuje nenaničenosti in ima od enega do šest ogljikovih atomov, npr. metilen, etilen, propilen, n-butilen in podobno.

»Alkilidenska veriga« se nanaša na nenasičeni dvovalentni radikal ravne ali razvejane verige, ki je sestavljena samo iz ogljikovih in vodikovih atomov, ima od enega do šest ogljikovih atomov, pri čemer je nenaničenost prisotna samo kot dvojna vez in pri čemer lahko dvojna vez obstaja med prvim ogljikom verige in preostalo molekulo, npr. etiliden, propilidene, n-butiliden in podobno.

»Aril« se nanaša na fenilni ali naftilni radikal.

»Aralkil« se nanaša na radikal formule -R_aRb, pri čemer je R_a alkilni radikal, kot je definirano zgoraj, substituiran z R_b, arilnim radikalom, kot je definirano zgoraj, npr. benzil.

»Aralkoksi« se nanaša na radikal formule -OR_C, pri čemer je R_c aralkilni radikal, kot je definirano zgoraj, npr. benziloksi in podobno.

»Amidino« se nanaša na radikal -C(NH)NH₂.

»Aminokarbonil« se nanaša na radikal -C(O)NH₂.

»Dialkilamino« se nanaša na radikal formule -N(R_a)R_a, pri čemer je vsak R_aneodvisno alkilni radikal, kot je definirano zgoraj, npr. dimetilamino, metiletilamino, dietilamino, dipropilamino, etilpropilamino, in podobno. »Dialkilaminokarbonil« se nanaša na radikal formule -C(O)N(R_a)R_a, pri čemer je vsak R_a neodvisno alkilni radikal, kot je definirano zgoraj, npr. dimetilaminokarbonil, metiletilaminokarbonil, dietilaminokarbonil, dipropilaminokarbonil, etilpropilaminokarbonil, in podobno.

»Halo« se nanaša na bromo, kloro, jodo ali fluoro.

»Haloalkil« se nanaša na alkilni radikal, kot je definirano zgoraj, ki je substituiran z enim ali več halo radikali, kot definirano zgoraj, npr. trifluorometil, difluorometil, triklorometil, 2,2,2-trifluoroetil, 1-fluorometil-2-fluoroetil, 3-bromo-2fluoropropil,

1-bromometil-2-bromoetil in podobno.

»Heterociklil« se nanaša na stabilni radikal 3- do 15-členskega obroča, ki je sestavljen iz ogljikovih atomov in iz enega do pet heteroatomov, izbranih iz skupine, ki jo sestavljajo dušik, fosfor, kisik in žveplo. Za namene tega izuma heterociklilni radikal ni priklenjen na pirimidinilni del spojine s formulo (I), (II) in (lil) prek hetero atoma. Poleg tega je lahko za namen tega izuma heterociklilni radikal monociklični, biciklični ali triciklični obročni sistem, ki lahko vključuje kondenzirane ali premoščene obročne sisteme; dušikove, fosforove, ogljikove ali žveplove atome v heterocikličnem radikalu pa lahko po izbiri oksidiramo do različnih oksidacijskih stopenj. Poleg tega lahko dušikov atom v heterocikličnem radikalu po izbiri kvarterniziramo; heterociklilni radikal pa je lahko deloma ali popolno nasičen ali aromatičen. Primeri takih heterociklilnih radikalov vključujejo spodnje, vendar ne omejujoče: azetidinil, akridinil, benzodioksolil, benzodioksanil, benzofuranil, karbazoil, cinolinil, dioksolanil, indolizinil, naftiridinil, perhidroazepinil, fenazinil, fenotiazinil, fenoksazinil, ftalazinil, pteridinil, purinil, kvanazolinil, kvinoksilinil, kvinolinil, izokvinolinil, tetrazoil, tetrahidroizokvinolil, piperidinil, piperazinil, 2-oksopiperazinil, 2-oksopiperidinil, 2-oksopirolidinil, 2-oksoazepinil, azepinil, pirolil, 4-piperidonil, pirolidinil, pirazolil, pirazolidinil, imidazolil, imidazolinil, imidazolidinil, dihidropiridinil, tetrahidropiridinil, piridinil, pirazinil, pirimidinil, piridazinil, oksazolil, oksazolinil, oksazolidinil, triazolil, indanil, izoksazolil, izoksazolidinil, morfolinif, tiazolil, tiazolinil, tiazolidinil, izotiazolil, kvinuklidinil, izotiazolidinil, indolil, izoindolil, indolinil, izoindolinil, oktahidroindolil, oktahidroizoindolil, kvinolil, izokvinolil, dekahidroizokvinolil, benzimidazolil, tiadiazolil, benzopiranil, benzotiazolil, benzoksazolil, furil, tetrahidrofuril, tetrahidropiranil, tienil, benzotienil, tiamorfolinil, tiamorfolinil sulfoksid, tiamorfolinil sulfon, dioksafosfolanil in oksadiazolil.

»Heterociklilaklil« se nanaša na formulo -R_a-Rd, pri čemer je R_a alkilni radikal, kot je definirano zgoraj, R_d pa heterociklilni radikal, kot je definirano zgoraj, na primer (4-metilpiperazin-1-il)metil, (morfolin-4-il)metil, 2-(oksazolin-2-il)etil in podobno. »(1,2)-imidazolil« se nanaša na imidazolil radikal, priključen na 1- ali 2-položaj. »(1,2)-imidazolinil« se nanaša na 4,5-dihidroimidazolil radikal, priključen na 1- ali 2-položaj.

»Monoalkilamino« se nanaša na radikal formule -NHR_a, pri čemer je R_a alkilni radikal, kot definirano zgoraj, npr. metilamino, etilamino, propilamino in podobno.

»Monoalkilaminokarbonil« se nanaša na radikal formule -C(O)NHR_a, pri čemer je R_a alkilni radikal, kot definirano zgoraj, npr. metilaminokarbonil, etilaminokarbonil, propilaminokarbonil, in podobno.

»(1,2)-tetrahidropirimidinil« se nanaša na tetrahidropirimidinil radikal, priključen na 1- ali 2- položaj.

»Po izbiri« pomeni, da se naslednji opisani potek okoliščin lahko pojavi ali ne in da opis vključuje primere, kjer se omenjeni dogodek ali okoliščina pojavi, in primere, kjer se ne. Na primer »po izbiri substituirani aril« pomeni, da je lahko

-1010 radikal arila substituiran ali ne in da opis vključuje tako substituirane radikale arila kot radikale arila, ki nimajo substitucije.

»Farmacevtsko sprejemljiva sol« vključuje kislinske ali bazične adicijske soli. »Farmacevtsko sprejemljiva kislinska adicijska sol« se nanaša na tiste soli, ki ohranijo biološko učinkovitost in lastnosti prostih baz, ki niso biološko ali drugače neželene in jih tvorimo z anorganskimi kislinami, kot so klorovodikova kislina, bromovodikova kislina, žveplena kislina, dušikova kislina, fosforna kislina in podobno ter organske kisline, kot so ocetna kislina, trifluoroocetna kislina, propionska kislina, glikolna kislina, pirogrozdova kislina, oksalna kislina, maleinska kislina, malonična kislina, jantarna kislina, fumarjeva kislina, vinska kislina, citronska kislina, benzoična kislina, cimetova kislina, mandljeva kislina, metansulfonska kislina, etansulfonska kislina, p-toluensulfonska kislina, salicilna kislina in podobno.

»Farmacevtsko sprejemljiva bazična adicijska sol« se nanaša na tiste soli, ki ohranijo biološko učinkovitost in lastnosti prostih kislin, ki niso biološko ali drugače nezaželene. Te soli pripravljamo z dodajanjem anorganske baze ali organske baze k prosti kislini. Soli, dobljene iz anorganskih baz, vključujejo , a ne omejujoče: natrijeve, kalijeve, litijeve, amonijeve, kalcijeve, magnezijeve, železove, cinkove, bakrove, manganove, aluminijeve soli in podobno. Prednost imajo anorganske soli, kot so amonijeva, natrijeva, kalijeva, kalcijeva in magnezijeva sol. Soli, dobljene iz organskih baz vključujejo, vendar ne omejujoče, soli primarnih, sekundarnih in terciarnih aminov, substutuiranih aminov, ki vključujejo substituirane amine, ki se pojavljajo v naravi, ciklične amine ter bazične ionsko izmenjevalne smole, kot so izopropilamin, trimetilamin, dietilamin, trietilamin, tripropilamin, etanolamin, 2-dimetilaminoetanol, 2-dietilaminoetanol, dicikloheksilamin, lizin, arginin, histidin, kafein, prokain, hidrabamin, holin, betain, etilendiamin, glukozamin, metilglukamin, teobromin, purin, piperazin, piperidin, A/-etilpiperidin, poliaminske smole in podobno. Še posebno zaželene organske baze so izopropilamin, dietilamin, etanolamin, trimetilamin, dicikloheksilamin, holin in kafein. »Terapevtsko učinkovita količina« se nanaša na tako količino spojine v smislu izuma, ki - kadar jo damo človeku, ki jo potrebuje - je zadostna za učinkovito

-1111 zdravljenje, kot je definirano spodaj, za obolenja, za katera je značilna trombotična aktivnost. Količina spojine v smislu izuma, ki predstavlja »terapevtsko učinkovito količino«, se bo spreminjala glede na spojino, stanje obolenja in njegovo resnost ter na starost pacienta, lahko pa jo določimo rutinsko z običajno spretnostjo, na osnovi lastnega znanja in tega razkritja. »Zdravljenje«, kot se uporablja tukaj, pokriva zdravljenje obolenja na človeku, za čigar zdravstveno stanje je značilna trombotična aktivnost in vključuje:

(i) preprečevanje obolenja od pojava na človeku, še posebno kadar je tak človek nagnjen k obolenju, a še ni dobil diagnoze, da to obolenje ima;

(ii) inhibiranje obolenja, se pravi ustavitev njegovega razvoja; ali (iii) lajšanje obolenja, se pravi povzročanje regresije obolenja.

Rezultat vsake od opisanih reakcij je izražen kot odstotek teoretičnega rezultata.

Spojine v smislu izuma, ali njihove farmacevtsko sprejemljive soli, imajo lahko v svoji strukturi asimetrične ogljikove atome, oksidirane žveplove atome ali kvarternizirane dušikove atome. Spojine v smislu izuma in njihove farmacevtsko sprejemljive soli lahko torej obstajajo kot enostavni stereozomeri, racemati in kot mešanice enantiomerov in diastereomerov. Spojine lahko obstajajo tudi kot geometrični izomeri. Vse take enostavne stereoizomere, racemate in njihove mešanice ter geometrične izomere štejemo v obseg tega izuma.

Tukaj uporabljena nomenklatura je prikrojena oblika iz sistema I.U.P.A.C., kjer so spojine v smislu izuma imenovane kot pirimidinilni derivati benzamidina. Na primer spojina v smislu izuma, izbrana iz formule (I):

-1212 pri čemer sta Z¹ in Z² oba -0-, R¹ je hidroksi, R² je amidino, R³ je dimetilaminokarbonil, R⁴ je vodik, R⁵ je vodik in R⁶ je 4-metilfenil, se tukaj imenuje 4-hidroksi-3-[[6-(3-(dimetilaminokarbonil)fenoksi)-2-(4-metilfenil) pirimidin-4-il]oksi]benzamidin.

Za namene tega izuma se oklepaji uporabljajo za označevanje substituent glavnega atoma substituente. Na primer -C(NH)N(H)C(O)OR⁹ se nanaša na substituento s formulo:

NH H O

-C-N—C—0R“

Koristnost in dajanje

A. Koristnost

Spojine v smislu izuma so inhibitorji serinske proteaze, faktorja Xa in so zato koristni pri obolenjih, za katera je značilna trombotična aktivnost, ki temelji na vlogi faktorja Xa v koagulacijski kaskadi (glej Ozadje izuma zgoraj). Primarna indikacija za spojine je preprečevanje dolgoročnega tveganja po srčnem infarktu. Dodatne indikacije so preprečevanje globoke venske tromboze - DVT, ki nastopi po ortopedskem kirurškem posegu ali preprečevanju izbranih pacientov po prehodnem ishemičnem napadu. Spojine v smislu izuma so lahko koristne tudi za indikacije, pri kateri se trenutno uporablja kumadin, tako kot za DVT ali druge tipe kirurškega posega, kot sta aortno-koronarni obvod, in perkutana transluminalna angioplastika koronarnih arterij. Spojine so koristne tudi pri zdravljenju trombotičnih zapletov, povezanih z akutno promielocitno levkemijo, diabetesom, multiplo mielomazo, razpršeno intravaskularno koagulacijo, ki je povezana s septičnim šokom, infekcijo zaradi purpure fulminanas, sindromom respiratorne nevarnosti pri odraslih, nestabilno angino in trombozo povezano z aortno zaklopko ali protezo. Spojine so uporabne tudi za preprečevanje tromboze, še posebno pri pacientih, pri katerih obstaja visoka nevarnost za razvijanje take bolezni.

-1313

Poleg tega se spojine v smislu izuma uporabljajo tudi kot diagnostični reagenti in vitro in in vivo za selektivno inhibiranje faktorja Xa brez inhibiranja drugih komponent koagulacijske kaskade.

B. Testiranje

Primarni bio poskusi, ki so se uporabljali za prikaz inhibitornega učinka spojin v smislu izuma na faktorju Xa, so preprosti kromogenski poskusi, ki vključujejo samo serinsko proteazo, spojino po izumu, ki jo je treba testirati, substrat in pufer (glej, npr. Thrombosis Res. (1979), zvezek 16, str. 245-254). V primarnem bio poskusu se lahko uporabljajo, na primer, štiri tkivne humane serinske proteaze, prosti faktor Xa, protrombinaza, trombin (Ha) in tkivni plazminogeni aktivator (tissue plasminogen activator - tPA) . Poskus na tPA je bil uspešno opravljen v preteklosti, da bi prikazali neželene stranske učinke inhibicije fibrinolitičnega procesa (glej npr. J. Med. Chem (1993), zvezek 36, str. 314319).

Drugi bio poskus, ki je koristen za prikaz uporabnosti spojin v smislu izuma pri inhibiranju faktorja Xa, prikazuje moč spojin proti prostemu faktorju Xa v citriratni plazmi. Antikoagulacijski učinek spojin v smislu izuma bomo spremljali bodisi z merjenjem protrombinskega časa (PT) ali aktiviranega delnega tromboplastinskega časa (aPTA). Selektivnost učinkovin bomo spremljali z merjenjem časa strjevanja trombina (TCT). S korelacijo med K, v primarni encimski analizi in K, prostega faktorja Xa v citratni plazmi bomo spremljali spojine, ki vstopajo v reakcijo z ostalimi komponentami plazme, ali pa jih le-te inaktivirajo. Določanje K, skupno s PT je potrebna in vitro demonstracija, ki kaže, da se stopnja inhibicije prostega faktorja Xa odraža v kliničnih preiskavah strjevanja krvi. Poleg tega se lahko ekstenzija PT v citratni plazmi uporablja za merjenje trajanja akcije v naslednjih farmakodinamičnih študijah.

Za dodatno informacijo na poskusih, da bi prikazali aktivnost spojin v smislu izuma, glej R. Lottenberg et al., Methods in Enzymology (1981), zvezek 80, str. 341-361, in H. Ohno et al., Thrombosis Research (1980), zvezek 19, str. 579588.

-1414

C. Splošno dajanje

Dajanje spojin v smislu izuma, ali njihovih farmacevtsko sprejemljivih soli, v čisti obliki ali v ustreznem farmacevtskem pripravku, je mogoče izvesti po kateremkoli sprejetem načinu dajanja ali sredstvih za dajanje podobnih snovi. Dajanje je tako lahko, na primer, oralno, nazalno, parenteralno, lokalno, transdermalno ali rektalno v obliki trdnega, poltrdnega, liofiliziranega praška ali tekočine, kot so na primer tablete, supozitoriji, pilule, mehke elastične in trde želatinaste kapsule, praški, raztopine, suspenzije ali aerosoli in podobno, po možnosti v dozirni obliki, primerni za preprosto dajanje natančnih odmerkov. Pripravki bodo vključevali običajno farmacevtsko nosilno učinkovino ali ekscipient in spojino v smislu izuma kot edino ali neko aktivno sredstvo in, poleg tega, lahko vključuje druga medicinska sredstva, farmacevtska sredstva, nosilne učinkovine, adjuvanse, itd.

Na splošno bodo glede na nameravani način dajanja farmacevtsko sprejemljivi pripravki vsebovali okoli 1 mas.% do okoli 99 mas.% spojine (spojin) v smislu izuma ali njihovo farmacevtsko sprejemljivo sol in 99 mas.% do 1 mas.% primernega farmacevtskega ekcipienta. Prednostno bo pripravek vseboval okrog 5 mas.% do 75 mas.% spojine (spojin) v smislu izuma, ali njihovo farmacevtsko sprejemljivo sol, preostanek pa bodo ustrezni farmacevtski ekscipienti.

Prednostni način dajanja je oralen z uporabo ustreznega dnevnega režima odmerjanja, ki ga je mogoče prilagoditi glede na stopnjo obolenja, ki ga zdravimo. Za tako oralno dajanje oblikujemo farmacevtsko sprejemljiv pripravek, ki vsebuje spojino (spojine) v smislu izuma ali njihovo farmacevtsko sprejemljivo sol, s primešanjem kateregakoli običajno uporabljenega ekscipienta, kot na primer farmacevtske kvalitete manitola, laktoze, škroba, vnaprej želatiniranega škroba, magnezijevega stearata, natrijevega saharina, smukca, derivatov celuloznih etrov, glukoze, želatine, sukroze, citrata, propil galata in podobno. Take pripravke lahko pripravimo v obliki raztopin, suspenzij, tablet, pilul, kapsul, praškov, formulacij s podaljšanim sproščanjem in podobno. Prednostno bodo taki pripravki v obliki kapsule, kaplete ali tablete in bodo zato vsebovale razredčilo, kot so laktoza, sukroza, dikalcijev fosfat in podobno;

-1515 dezintegrant kot je natrijeva kroskarmeloza ali njeni derivati; mazivo kot je magnezijev stearat in podobno; in vezivo, kot so škrob, gumiarabikum, polivinilpirolidon, želatina, derivati celuloznega etra in podobno.

Spojine v smislu izuma, ali njihove farmacevtsko sprejemljive soli, lahko pripravimo tudi v obliki supozitorija z uporabo na primer 0,5% do okrog 50% aktivne sestavine, ki je vključena v nosilno učinkovino, ki se počasi raztaplja v telesu, npr. polioksietilen glikoli in polietilen glikoli (PEG), npr. PEG 1000 (96%) in PEG 4000 (4%).

Tekoče farmacevtske pripravke za dajanje lahko na primer pripravimo z raztapljanjem, pršenjem, itd. spojine (spojin) v smislu izuma (okrog 0,5% do okrog 20%), ali njihove farmacevtsko sprejemljive soli in poljubnih farmacevtskih adjuvansov v nosilni učinkovini, kot so na primer voda, fiziološka raztopina soli, vodna dekstroza, glicerol, etanol in podobno, da bi dobili raztopino ali suspenzijo.

Po želji lahko farmacevtski pripravek v smislu izuma vsebuje manjše količine pomožnih snovi, kot so vlažilna ali emulzijska sredstva, pH pufrska sredstva, antioksidanti in podobno, kot so na primer citronska kislina, sorbitan monolavreat, trietanolamin oleat, butiliran hidroksitoluen, itd.

Dejanske metode pripravljanja takih oblik za doziranje so poznane in bodo strokovnjaku očitne; na primer glej RemingtoiTs Pharmaceutical Sciences, 18. izdaja, (Mačk Publishing Company, Easton, Pennsylvania, 1990). Pripravek za dajanje bo v vsakem primeru vseboval terapevtsko učinkovito količino spojine v smislu izuma ali njeno farmacevtsko sprejemljivo sol za zdravljenje obolenja, ki ga lajšamo z inhibicijo faktorja Xa v skladu z doktrino tega izuma.

Spojine v smislu izuma ali njihove farmacevtsko sprejemljive soli dajemo v terapevtsko učinkoviti količini, ki se bo spreminjala v odvisnosti od različnih dejavnikov vključno: z aktivnostjo specifične uporabljene spojine; metabolično stabilnostjo in dolžino delovanja spojine; s starostjo, telesno težo, splošnim zdravstvenim stanjem, spolom in prehrano pacienta; z načinom in časom dajanja; s stopnjo izločanja; kombinacijo z zdravilom; stanjem določenega obolenja; in terapijo, ki jo pacient ima. Na splošno znaša terapevtsko učinkovit dnevni odmerek od okrog 0,14 mg do okrog 14,3 mg/kg telesne teže spojine v

-1616 smislu izuma, ali njene farmacevtsko sprejemljive soli na dan; prednostno od 0,7 mg do okrog 10 mg/kg telesne teže na dan; in še najbolj zaželeno okrog 1,4 mg do okrog 7,2 mg/kg telesne teže na dan. Na primer pri odmerjanju 70kilogramski osebi bi se dnevni odmerek raztezal od okrog 10 mg do okrog 1,0 grama spojine v smislu izuma ali njene farmacevtsko sprejemljive soli, prednostno od okrog 50 mg do okrog 700 mg na dan in najbolj zaželeno od okrog 100 do 500 mg na dan.

Prednostni izvedbeni primeri

Izmed spojin v smislu izuma, kot je povedano v povzetku izuma, so prednostna skupina spojin tiste spojine, pri katerih je Z¹ -O-, -CH2O- ali -S(O)n- (pri čemer je n od 0 do 2); Z² je -O-, -OCH2- ali -S(O)_n. (pri čemer je n od 0 do 2); R¹ in R⁴ sta vsak neodvisno vodik, halo, alkil ali -OR⁷; R² je C(NH)NH₂, -C(NH)N(H)S(O)₂R⁹ali -C(NH)N(H)C(O)N(H)R⁷; R³ je ureido, guanidino, -N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)C(O)R⁷, (1,2)-tetrahidropirimidinil (po izbiri substituiran z alkilom), (1,2)-imidazolinil (po izbiri substituiran z alkilom) ali (1,2)-imidazolinil (po izbiri substituiran z alkilom); vsak R⁵ je neodvisno vodik, halo, alkil ali haloakil; vsak R⁶ je aril (ki ga po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom, ali dialkilaminokarbonilom), aralkil (pri čemer aril po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom, ali dialkilaminokarbonilom), heterociklil (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom, ali dialkilaminokarbonilom); ali heterociklilalkil (pri čemer je mogoče heterociklil po izbiri substituirati s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem,

-1717 z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom, ali dialkilaminokarbonilom); Vsak R⁷ in R⁸ je neodvisno vodik, alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom, ali dialkilaminokarbonilom), ali aralkil (pri čemer aril po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom, ali dialkilaminokarbonilom); vsak R⁹ je alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom, ali dialkilaminokarbonilom) ali aralkil (pri čemer je mogoče aril po izbiri substituirati s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom, ali dialkilaminokarbonilom).

Iz te skupine spojin so prednostna podskupina spojin tiste spojine, pri katerih je Z¹ -O-; Z² je -O-; R¹ je vodik ali -OR⁷; R² je -C(NH)NH₂; R³ je (1,2)tetrahidropirimidinil (po izbiri substituiran z alkilom), (1,2)-imidazolil (po izbiri substituiran z alkilom), ali (1,2)-imidazolinil (po izbiri substituiran z alkilom); R⁴ je vodik; vsak R⁵ je vodik ali halo; in vsak R⁶ je aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), aralkilom (pri čemer aril po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), heterociklil (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem,

-1818 aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), ali heterociklilalkil (pri čemer heterociklil po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom); in vsak R⁷ je neodvisno vodik ali alkil.

Iz te podskupine spojin so prednostni razred spojin tiste spojine, pri katerih je Z¹-O-; Z² je -O-; R¹ je -OR⁷; R² je -C(NH)NH₂, R³ je (1,2)-imidazolil (po izbiri substituiran z metilom) ali (1,2)-imidazolinil (po izbiri substituiran z metilom); R⁴je vodik; R⁵ je vodik; in R⁶ je aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom, ali dialkilaminokarbonilom); in R⁷je vodik ali alkil.

Iz tega razreda spojin so prednostni razred spojin tiste spojine, pri katerih je spojina izbrana iz formule (I):

Iz tega podrazreda spojin so prednostne spojine tiste spojine, pri katerih je R! hidroksi; R³ je 1-metilimidazolin-2-il; in R⁶je aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom).

Od teh prednostnih spojin je bolj preferirana spojina 4-hidroksi-3-[[6-(3-(1metilimidazolin-2-il)fenoksi)-2-(fenil)pirimidin-4-il]oksi]benzamidin.

-1919

Iz zgoraj opisanega razreda spojin je še nadalje prednosten podrazred spojin, namreč tiste spojine, izbrane iz formule (II):

Iz tega podrazreda spojin so preferirane spojine tiste, pri katerih je R¹ hidroksi; R³ je 1 -metilimidazolin-2-il; in R⁶ je aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom).

Od teh prednostnih spojin je bolj preferirana spojina 4-hidroksi-3-[[4-(3-(1 metilimidazolin-2-il)fenoksi)-6-(fenil)pirimidin-2-il]oksi]benzamidin.

Iz zgoraj opisanega razreda spojin je še nadalje prednosten podrazred spojin, namreč tiste spojine, izbrane iz formule (III):

Iz tega podrazreda spojin so preferirane spojine tiste spojine, pri katerih je R¹hidroksi; R³ je 1 -metilimidazolin-2-il; in R⁶ je aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom).

-2020

Od teh preferiranih spojin je bolj preferirana spojina 4-hidroksi-3-[[2-(3-(1 metilimidazolin-2-il)fenoksi)-6-(fenil)pirimidin-4-il]oksi]benzamidin.

Priprava spojin v smislu izuma

Zaradi pripravnosti je naslednji opis priprave spojin v smislu izuma usmerjen na pripravo spojin v smislu izuma, pri katerih sta Z¹ in Z² oba -0-, in R² je C(NH)NH₂. Razume pa se, da je mogoče uporabiti podobne sintetične postopke za pripravo drugih spojin s formulo (I), (II) in (III). Razume se tudi, da so na naslednjih opisih dovoljene kombinacije substituent in/ali variabel (npr. R⁷ in R⁸) na prikazanih formulah samo, če so rezultat takih kombinacij stabilne spojine.

Priprava spojin s formulo (C):

Spojine s formulo (C) so intermediati v pripravi spojin v smislu izuma in jih pripravimo, kot je opisano spodaj v reakcijski shemi 1, pri čemer sta R⁵ in R⁶taka, kot je opisano zgoraj v povzetku izuma in R¹¹ je alkil ali aralkil:

Reakcijska shema 1

Spojine s formulo (A) in formulo (B) so komercialno dostopne, mogoče pa jih je pripraviti po postopkih, ki jih strokovnjaki poznajo.

Na splošno velja, da spojine s formulo (C) pripravimo tako, da najprej obdelamo alkanol, po možnosti etanol, do prebitne molske količine alkalijske kovine, prednostno natrija. Ko se kovina popolnoma raztopi, dodamo spojino s formulo (A) in spojino s formulo (B) v ekvimolskih količinah v raztopino pri sobni temperaturi. Dobljeno reakcijsko mešanico segrevamo, da refluktira okoli 4 ure do okoli 6 ur, prednostno okoli 4 ure. Topilo odstranimo in v reakcijsko zmes

-2121 dodamo močno kislino, najraje klorovodikovo kislino, da dobimo oborino, ki jo zberemo in posušimo, da dobimo spojino s formulo (C).

Priprava spojin s formulo (G):

Spojine s formulo (G) so intermediati v pripravi spojin v smislu izuma in jih pripravljamo, kot je prikazano spodaj v reakcijski shemi 2, pri čemer sta R⁵ in R⁶, kot je opisano zgoraj v povzetku izuma, R¹¹ pa je alkil ali aralkil:

Reakcijska shema 2

Spojini s formulo (D) in formulo (E) sta komercialno dostopni, lahko pa ju pripravimo tudi po metodah, ki so strokovnjakom znane.

Na splošno velja, da spojine s formulo (G) pripravimo tako, da najprej obdelamo nek alkanol, najbolje etanol, do prebitne molske količine alkalijske kovine, prednostno natrija. Ko se kovina popolnoma raztopi, raztopini dodamo spojino s formulo (D) in spojino s formulo (E) v ekvimolskih količinah. Reakcijsko mešanico segrevamo okoli 8 do 16 ur, če je le mogoče okrog 16 ur. Topilo odstranimo, ostanek pa raztopimo v vodi. Raztopini dodamo močno kislino,

-2222 najbolje klorovodikovo kislino, nastalo oborino pa zberemo in posušimo, da dobimo spojino s formulo (G).

Priprava spojin s formulo (Η):

Spojine s formulo (H) so intermediati v pripravi spojin v smislu izuma in jih pripravljamo, kot je prikazano spodaj v reakcijski shemi 3, pri čemer sta R⁵ in R⁶, kot je opisano zgoraj v povzetku izuma:

Reakcijska shema 3

(H)

Spojine s formulo (C) pripravljamo po tukaj opisanih metodah.

Na splošno velja, da spojine s formulo (H) pripravljamo tako, da obdelamo spojino s formulo (C) z majhno prebitno molsko količino klorirnega sredstva, najbolje fosforjevega oksiklorida v prisotnosti baze, kot je na primer N,Ndietilanilin. Dobljeno reakcijsko mešanico refluktiramo od 2 do okoli 4 ur, če je le mogoče okrog 3 ure, potem pa dodamo v raztopino led in tako dobimo oborino, ki jo zberemo in posušimo, da dobimo spojino s formulo (H).

Na podoben način lahko spojine s formulo (G) kloriramo, da dobimo diklorosubstituirane spojine.

Priprava spojin s formulo (la):

Spojine s formulo (la) so spojine v smislu izuma, izbrane iz formule (I) in jih pripravljamo tako, kot je prikazano spodaj v reakcijski shemi 4, pri čemer so R¹, R³, R⁴, R⁵ in R⁶, kot je opisano zgoraj v povzetku izuma. Pred korakom 1 je mogoče spojine s formulo (H), formulo (J) in formulo (L), pri čemer substituente R¹, R³ R⁴, R⁵ in R⁶ vsebujejo dodatne reaktivne hidroksi ali amino skupine,

-2323 obdelati z ustrezno kisikovo ali dušikovo zaščitno skupino po metodah, ki jih strokovnjaki poznajo, kot so tiste, opisane v Greene, T.W„ Protective Groups in Organic Synthesis (1981), John Wiley & Sons, New York, New York. Takim zaščitenim substituentam bomo med reakcijskimi pogoji v koraku 3 odstranili zaščito, in dobili želene substituente R¹, R³, R⁴, R⁵ in R⁶. Alternativno so lahko spojine s formulo (H), formulo (J) in formulo (L) že prisotne v kisikovi ali dušikovi zaščitni obliki in jim je mogoče odstraniti zaščito z metodami, ki jih strokovnjaki poznajo, ali pa lahko zaradi reakcijskih pogojev iz koraka 3 izgubijo zaščito in tvorijo želeno substituento.

-2424

2.

Reakcijska shema 4

(H) (J) (K)

(M)

(L)

R⁵

(la)

Spojine s formulo (H) pripravljamo po tukaj opisanih metodah. Spojini s formulo (J) in formulo (L) sta komercialno dostopni, lahko pa ju pripravimo tudi po metodah, ki so strokovnjakom znane.

Na splošno velja, da spojine s formulo (la) pripravimo tako, da najprej obdelamo spojino s formulo (H) v aprotični raztopini, na primer acetonitrilu, z ekvimolarno količino spojine s formulo (J) v prisotnosti baze, na primer cezijevega karbonata, pri temperaturah med 20°C in 120°C, najbolje pri sobni temperaturi, toliko časa, da se zaključi želena reakcija, ki jo opazujemo s tankoslojno

-2525 kromatografijo (TLC). Spojino s formulo (K) potem izoliramo iz reakcijske mešanice s standardnimi izolacijskimi tehnikami, kot so ekstrakcija, odstranitev topila v vakuumu in flash kromatografija.

Spojino s formulo (K) v aprotičnem topilu, npr. DMSO, potem obdelamo z ekvimolarno količino spojine s formulo (L) v prisotnosti baze, na primer cezijevega karbonata, pri temperaturah med 20°C in 120°C, po možnosti pri 50°C, toliko časa, da se zaključi želena reakcija, npr. kakih 24 ur. Reakcijsko mešanico ohladimo na sobno temperaturo, spojino s formulo (M) potem izoliramo iz reakcijske mešanice s standardnimi izolacijskimi tehnikami, kot so ekstrakcija, odstranitev topila v vakuumu in flash kromatografija.

Spojino s formulo (M) raztopimo v brezvodnem alkanolu, najbolje etanolu, potem v brezvodni mineralni kislini, najbolje HCl, jo dodajamo raztopini toliko časa, da se kislina nasiči v raztopino, medtem ko ohranjamo reakcijske temperature pri okoli -78°C. Ko je saturacija končana, reakcijsko posodo zapečatimo in reakcijsko mešanico segrejemo na sobno temperaturo ter jo mešamo od 12 do 24 ur, najbolje okrog 18 ur. Raztopino odstranimo v vakuumu, nastali ostanek pa raztopimo v svežem brezvodnem alkanolu, najbolje etanolu, potem pa obdelamo z brezvodnim amoniakom (plin) pri temperaturah, ki se raztezajo od sobne temperature do okoli 100°C od 1 ure do 48 ur, najbolje pri 60°C kaki 2 uri. Spojino s formulo (la) potem izoliramo iz reakcijske mešanice s standardnimi izolirnimi tehnikami, kot so npr. odstranitev topila v vakuumu in čiščenje z visoko zmogljivostno tekočinsko kromatografijo (high performance liquid chromatography - HPLC). V tem zadnjem koraku odstranimo zaščito spojinam s formulo (G), pri čemer je vsaka substituenta R¹, R³ R⁴, R⁵ in R⁶ kisikova ali dušikova zaščitna oblika, in nastanejo spojine s formulo (la), pri čemer so R¹, R³, R⁴, R⁵ ali R⁶ taki, kot je definirano v povzetku izuma.

Namesto da obdelamo nastali ostanek z brezvodnim amonijakom (plin), lahko nastali ostanek obdelamo tudi s spojino s formulo NH₂OR⁷, da dobimo ustrezno spojino s formulo (la), pri čemer je R² -C(NH)N(H)OR⁷.

-2626

Spojine s formulo (la), pri čemer je R³ -C(NH)NH₂ali -C(NH)N(H)OR⁷, dobimo iz ustreznih ciano spojin na podoben način, kot je opisano zgoraj za spojino s formulo (M).

Spojine s formulo (la), pri čemer R¹, R³, R⁴, R⁵, R⁶, R⁷, R⁸ ali R⁹ vsebuje alkoksikarbonilno skupino ali skupino -C(O)OR⁷, kjer je R⁷ aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) lahko pripravimo iz ustrezne aktivirane kisline, kot je kislinski halogenid s tehnikami, ki jih običajno strokovnjaki poznajo.

Spojine s formulo (la), pri čemer R¹, R³, R⁴, R⁵, R⁶, R⁷, R⁸ ali R⁹ vsebuje aminokarbonilno skupino, monoalkilaminokarbonilno skupino, dialkilaminokarbonilno skupino, skupino -C(O)N(R⁷)R⁸ ali skupino -C(O)OR⁷, (kjer je vsak R⁷ ali R⁸ neodvisno alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) ali aralkil (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkilom, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) lahko tudi dobimo s hidrolizo v kislih pogojih, tako da pripravimo ustrezne spojine v smislu izuma, pri čemer vsebuje R¹, R³ R⁴, R⁵, R⁶, R⁷, R⁸ ali R⁹ karboksi ali skupino -C(O)OH.

Spojine s formulo (la), pri čemer R¹, R³ R⁴, R⁵, R⁶, R⁷, R⁸ ali R⁹ vsebuje karboksi skupino, alkoksikarbonilno skupino ah' skupino -C(O)OR⁷, kjer je R⁷vodik, alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) ali aralkil (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkilom, aminom, dialkilaminom,

-2727 monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) lahko tudi amidiramo v standardnih amidacijskih pogojih, da dobimo ustrezne spojine s formulo (la), kjer vsebuje R¹, R³ R⁴, R⁵, R⁶, R⁷, R⁸ ali R⁹ aminokarbonilno skupino, monoalkilaminokarbonilno skupino, dialkilaminokarbonilno skupino ali skupino -C(O)N(R⁷)R⁸, pri čemer sta R⁷in R⁸ neodvisno vodik, alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) ali aralkil (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkilom, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom).

Spojine s formulo (la), kjer vsebuje R¹, R³ R⁴, R⁵, R⁶, R⁷, R⁸ ali R⁹ nitro skupino, lahko reduciramo v standardnih pogojih, da dobimo ustrezne spojine s formulo (la), kjer vsebuje R¹, R³ R⁴, R⁵, R⁶, R⁷, R⁸ ali R⁹ amino skupino, ki jo lahko obdelamo tudi z ustreznimi alkilacijskimi sredstvi ali acilatijskimi sredstvi, da dobimo ustrezne spojine s formulo (la), kjer vsebuje R¹, R³, R⁴, R⁵, R⁶, R⁷, R⁸ ali R⁹ monoalkilamino skupino, dialkilamino skupino, skupino -N(R⁷)R⁸ ali -N(R⁷)C(O)R⁷, kjer sta vsak R⁷ in R⁸ neodvisno vodik, alkil ali aralkil (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkilom, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom).

Spojine s formulo (la) lahko nadalje obdelamo z ustreznim kislinskim halogenidom, najbolje s klorovo kislino, ali z ustreznim anhidridom kisline ali podobnim, da dobimo spojine v smislu izuma, pri čemer je R²-C(NH)N(H)C(O)R⁷, pri čemer je R⁷ vodik, alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali

-2828 dialkilaminokarbonilom) ali aralkil (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkilom, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom). Namesto tega lahko spojine s formulo (la) nadalje obdelamo s spojino s formulo CI-C(O)-OR⁹ ali z njeno funkcijsko ekvivalento, da dobimo spojine v smislu izuma, kjer je R² -C(NH)N(H)C(O)OR⁹, pri čemer je R⁹ alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) ali aralkil (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkilom, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom).

Namesto tega lahko spojine s formulo (la) nadalje obdelamo s spojinami s formulo R⁹-S(O)2-imidazol (kjer je R⁹ tak, kot definiran zgoraj v povzetku izuma) v polarnem topilu, kot na primer metilen kloridu, pri sobni temperaturi, da dobimo spojine v smislu izuma, kjer je R² -C(NH)N(H)S(O)2R⁹, kjer je R⁹ tak, kot je definirano zgoraj v povzetku izuma.

Namesto tega lahko spojine s formulo (la) nadalje obdelamo z ustreznim N-R⁷substituiranim fenilkarbamatom v polarnem topilu, najbolje metilen kloridu, pri sobni temperaturi za kakih 6 do 24 ur, najbolje za okrog 12 ur, da dobimo spojine v smislu izuma, kjer je R² -C(NH)N(H)C(O)N(H)R⁷, kjer je R⁷ tak, kot je definirano zgoraj v povzetku izuma.

Spojine s formulo (la), ki vsebujejo neoksidirani žveplov atom, je mogoče oksidirati z ustreznim oksidacijskim sredstvom, da dobimo spojine, ki vsebujejo oksidirano žveplo (se pravi -S(O)_n, kjer je n 1 ali 2).

Na podoben način kot zgoraj opisane reakcije je mogoče pripraviti tudi spojine s formulo (II) in (III).

Vse spojine v smislu izuma pripravljene tako, kot je opisano zgoraj, ki obstajajo v obliki proste baze ali kisline, je mogoče pretvoriti v njihove farmacevtsko

-2929 sprejemljive soli z obdelavo v ustrezni anorganski ali organski bazi ali kislini. Soli zgoraj opisanih pripravljenih spojin je mogoče pretvoriti v njihove oblike s prosto bazo ali kislino s standardnimi tehnikami.

*****

Naslednje specifične priprave in primeri so navedeni kot pomagalo v praksi izuma in niso namenjeni za omejitev obsega izuma.

PRIPRAVA 1 Spojine s formulo (C)

A. Etanolu (200 mL) smo dodali natrij (7,9 g, 34 mmol). Ko se je raztopil, smo dodali benzamidin hidroklorid (20,0 g, 0,128 mmol) in dietil malonat (20 mL, 132 mmol). Reakcijo smo segrevali 4 ure in topilo odstranili v vakuumu. Dodali smo klorovodikovo kislino in dobili oborino. Trdne snovi smo zbrali in posušili v vakuumski peči ter dobili 10,8 g (45%) 2-fenil-4,6-dihidroksipirimidina.

B. Na podoben način smo izdelali naslednje spojine s formulo (C):

2-(4-metilfenil)-4,6-dihidroksipirimidin;

2-(3-klorofenil)-4,6-dihidroksipirimidin;

2-(4-fenilfenil)-4,6-dihidroksipirimidin;

2-(4-(benziloksi)fenil)-4,6-dihidroksipirimidin;

2-(4-metoksifenil)-4,6-dihidroksipirimidin;

2-(4-(benziloksikarbonilamino)fenil)-4,6-dihidroksipirimidin;

2-(3-((metil)(benziloksikarbonil)amino)fenil)-4,6-dihidroksipirimidin;

2-(4-(dimetilamino)fenil)-4,6-dihidroksipirimidin;

2-(4-(aminokarbonil)fenil)-4,6-dihidroksipirimidin;

2-(1-(benziloksikarbonil)piperidin-4-il)-4,6-dihidroksipirimidin;

2-(1 -etilpiperidin-4-il)-4,6-dihidroksipirimidin;

2-(piridin-2-il)-4,6-dihidroksipirimidin;

2-(imidazolin-2-il)-4,6-dihidroksipirimidin; in

2-(piperidin-1 -il)metil-4,6-dihidroksipirimidin.

-3030

C. Na način, podoben opisanemu, je mogoče pripraviti tudi druge spojine s formulo (C).

PRIPRAVA 2 Spojine s formulo (G)

A. Etanolu (100 mL) smo dodali natrij (3,3 g, 14 mmol). Ko se je raztopil, smo dodali tiosečnino (10,7 g, 14 mmol) in etil benzoilacetat (24 mL, 14 mmol). Reakcijo smo segrevali 16 ur in topilo odstranili v vakuumu. Dodali smo vodo, da se je ostanek raztopil, in klorovodikovo kislino ter tako dobili oborino. Trdne snovi smo zbrali in posušili v vakuumski peči ter dobili 16 g (56%) 2-merkapto4-hidroksi-6-fenilpirimidina.

B. 2-merkapto-4-hidroksi-6-fenilpirimidin (8,6 g, 42 mmol) in kloroocetno kislino (8,5 g, 90 mmol) smo suspendirali v vodi (100 mL). Mešanico smo refluktirali 24 ur, dodali klorovodikovo kislino in oborino izolirali s filtriranjem. Trdno snov smo posušili v vakuumski peči in dobili 6,6 g (83%) 2,4-dihidroksi-6fenilpirimidina.

C. Na podoben način smo izdelali naslednje spojine s formulo (G): 6-(4-metilfenil)-2,4-dihidroksipirimidin;

6-(3-klorofenil)-2,4-dihidroksipirimidin;

6-(4-fenilfenil)-2,4-dihidroksipirimidin;

6-(4-(benziloksi)fenil)-2,4-dihidroksipirimidin;

6-(4-metoksifenil)-2,4-dihidroksipirimidin;

6-(4-(benziloksikarbonilamino)fenil)-2,4-dihidroksipirimidin;

6-(3-((metil)(benziloksikarbonii)amino)fenil)-2,4-dihidroksipirimidin;

6-(4-(dimetilamino)fenil)-2,4-dihidroksipirimidin;

6-(4-(aminokarbonil)fenil)-2,4-dihidroksipirimidin;

6-(1 -(benziloksikarbonil)piperidin-4-il)-2,4-dihidroksipirimidin;

6-(1 -etilpiperidin-4-il)-2,4-dihidroksipirimidin;

6-(piridin-2-il)-2,4-dihidroksipirimidin;

6-(imidazolin-2-il)-2,4-dihidroksipirimidin; in

6-(piperidin-1-il)metil-2,4-dihidroksipirimidin.

-3131

D. Na podoben način, kot je opisano zgoraj v odstavkih A. in B. je mogoče pripraviti tudi druge spojine s formulo (G).

PRIPRAVA 3 Spojine s formulo (H)

A. 4,6-dihidroksi-2-fenilpirimidinu (10,8 g, 57 mmol) smo dodali fosforjev oksiklorid (58 mL, 62 mmol) in /V,A/-dietiIanilin (16 ml_, 10 mmol). Mešanico smo refluktirali 3 ure, dodali k raztopini led in dobili oborino. Trdno snov smo zbrali in posušili v vakuumski peči in dobili 11,4 g (88%) 4,6-dikloro-2-fenilpirimidina; m.p. 94-95°C.

B. Na podoben način smo izdelali naslednjo spojino: 2,4-dikloro-6-fenilpirimidin; m.p. 85-87°C.

C. Na podoben način smo izdelali naslednje spojine s formulo (Η): 2-(4-metilfenil)-4,6-dikloropirimidin;

2-(3-klorofenil)-4,6- dikloropirimidin;

2-(4-fenilfenil)-4,6- dikloropirimidin;

2-(4-(benziloksi)fenil)-4,6- dikloropirimidin;

2-(4-metoksifenil)-4,6- dikloropirimidin;

2-(4-(benziloksikarbonilamino)fenil)-4,6- dikloropirimidin;

2-(3-((metil)(benziloksikarbonil)amino)fenil)-4,6- dikloropirimidin;

2-(4-(dimetilamino)fenil)-4,6- dikloropirimidin;

2-(4-(aminokarbonil)fenil)-4,6- dikloropirimidin;

2-(1-(benziloksikarbonil)piperidin-4-il)-4,6- dikloropirimidin;

2-(1-etilpiperidin-4-il)-4,6- dikloropirimidin;

2-(piridin-2-il)-4,6- dikloropirimidin;

2-(imidazolin-2-il)-4,6- dikloropirimidin; in

2-(piperidin-1 -il)metil-4,6- dikloropirimidin.

D. Na podoben način, kot je opisano zgoraj v odstavku A. smo pripravili naslednje intermediate spojin po izumu:

6-(4-metilfenil)-2,4-dikloropirimidin;

6-(3-klorofenil)-2,4-dikloropirimidin;

6-(4-fenilfenil)-2,4-dikloropirimidin;

-3232

6-(4-(benziloksi)fenil)-2,4-dikloropirimidin;

6-(4-metoksifenil)-2,4-dikloropirimidin;

6-(4-(benziloksikarbonilamino)fenil)-2,4-dikloropirimidin;

6-(3-((metil)(benziloksikarbonil)amino)fenil)-2,4-dikloropirimidin;

6-(4-(dimetilamino)fenil)-2,4-dikloropirimidin;

6-(4-(aminokarbonil)fenil)-2,4-dikloropirimidin;

6-(1-(benziloksikarbonil)piperidin-4-il)-2,4-dikloropirimidin;

6-(1 -etilpiperidin-4-il)-2,4-dikloropirimidin;

6-(piridin-2-il)-2,4-dikloropirimidin;

6-(imidazolin-2-il)-2,4-dikloropirimidin; in

6-(piperidin-1 -il)metil-2,4-dikloropirimidin.

E. Na podoben način smo pripravili tudi druge intermediate spojin v smislu izuma.

PRIPRAVA 4 Spojine s formulo (K)

A. 4,6-dikloro-2-fenilpirimidinu (1,5 g, 6,7 mmol) in acetonitrilu (20 mL) smo dodali CS2CO3 (2,4 g, 7,4 mmol) in 3-hidroksi-4-(benziloksi)benzonitril (1,5 g, 6,5 mmol). Mešanico smo mešali 24 ur, dodali reakcijski mešanici vodo, dobljeno trdno snov zbrali s filtriranjem z odsesavanjem in dobili 2,6 g 3-[(6kloro-2-fenilpirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril.

B. Na podoben način smo dobili naslednje intermediate spojin v smislu izuma:

3-[(6-kloro-4-fenilpirimidin-2-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; in

3-[(2-kloro-6-fenilpirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril.

C. Na podoben način smo izdelali naslednje spojine s formulo (Κ):

3-[(2-(4-metilfenil)-6-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril;

3-[(2-(3-klorofenil)-6-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(2-(4-fenilfenil)-6-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(2-(4-(benziloksi)fenil)-6-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(2-(4-metoksifenil)-6-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril;

-3333

3-[(2-(4-(benziloksikarbonilamino)fenil)-6-kloropirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(2-(3-((metil)(benziloksikarbonil)amino)fenil)-6-kloropirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(2-(4(dimetilamino)fenil)-6-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(2-(4(aminokarbonil)fenil)-6-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(2-(1 -(benziloksikarbonil)piperidin-4-il)-6-kloropirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(2-(1 -etilpiperidin-4-il)-6-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(2-(piridin-2-il)-6-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(2-(imidazolin-2-il)-6-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; in 3-[(2-(piperidin-1-il)metil-6-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril.

D. Na podoben način, kot je opisano zgoraj, smo pripravili naslednje intermediate spojin v smislu izuma:

3-[(6-(4-metilfenil)-2-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(6-(3-klorofenil)- 2-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(6-(4-fenilfenil)- 2-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(6-(4-(benziloksi)fenil)- 2-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(6-(4-metoksifenil)- 2-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(6-(4-(benziloksikarbonilamino)fenil)- 2-kloropirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(6-(3-((metil)(benziloksikarbonil)amino)fenil)- 2-kloropirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(6-(4-(dimetilamino)fenil)- 2-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(6-(4-(aminokarbonil)fenil)- 2-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(6-(1-(benziloksikarbonil)piperidin-4-il)- 2-kloropirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(6-(1 -etilpiperidin-4-il)- 2-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(6-(piridin-2-il)- 2-kIoropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(6-(imidazolin-2-il)- 2-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; in 3-[(6-(piperidin-1 -il)metil-2-kloropirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril.

-3434

E. Na podoben način, kot je opisano zgoraj, je mogoče pripraviti druge intermediate spojin v smislu izuma.

PRIPRAVA 5 Spojine s formulo (M)

A. 3-[(6-kloro-2-fenilpirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitri!u (1,0 g, 2,4 mmol) in DMSO-ju (12 mL) smo dodali CS2CO3 (0,8 g, 2,5 mmol) in 2-(3hidroksifenil)1 -metilimidazolin (0,44 g, 2,5 mmol). Ko smo pri 50°C za 24 ur vmešali oljno kopel, smo reakcijo ločili z vodo in etil acetatom. Plasti smo ločili, oprali z vodo in slanico, posušili Na₂SO₄ topilo pa smo odstranili v vakuumu. Usedlino smo kromatografirali na silika gelu s CH₂CI₂/MeOH/NH₄OH (120/5/1) in dobili 0,5 g 3-[(6-[3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]-2-fenilpirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril.

B. Na podoben način smo pripravili naslednje spojine s formulo (Μ):

3-[(6 [3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]-4-fenilpirimidin-2-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril; in

3-[(2 [3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]-6-fenilpirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril.

C. Na podoben način je mogoče pripraviti naslednje spojine s formulo (Μ): 3-[(2-(4-metilfenil)-6-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(2-(3-klorofenil)-6-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(2-(4-fenilfenil)-6-[3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3- [(2-(4-(benziloksi)fenil)-6-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]4- (benziloksi)benzonitril;

3-[(2-(4-metoksifenil)-6-[3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(2-(4-(benziloksikarbonilamino)fenil)-6-[3-(1-metilimidazolin-2il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril;

-3535

3-[(2-(3-((metil)(benziloksikarbonil)amino)fenil)-6-[3-(1 -metilimidazolin-2il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril; 3-[(2-(4-(dimetilamino)fenil)-6-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril;

3-[(2-(4-(aminokarbonil)fenil)-6-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril;

3-((2-(1 (benziloksikarbonil)piperidin-4-il)-6-[3-(1 -metilimidazolin-2il)fenoksijpirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril;

3-((2-(1 -etilpiperidin-4-il)-6-[3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(2-(piridin-2-il)-6-[3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-iI)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(2-(imidazolin-2-il)-6-[3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(2-(piperidin-1-il)metil-6-[3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

D. Na podoben način, kot je opisano zgoraj, je mogoče pripraviti naslednje intermediate spojin v smislu izuma:

3-[(6-(4-metilfenil)-2-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(6-(3-klorofenil)- 2-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(6-(4-fenilfenil)- 2-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3- [(6-(4-(benziloksi)fenil)- 2-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]4- (benziloksi)benzonitril;

3-[(6-(4-metoksifenil)- 2-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(6-(4-(benziloksikarbonilamino)fenil)- 2-(3-(1 -metilimidazolin-2il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril;

3-[(6-(3-((metil)(benziloksikarbonil)amino)fenil)- 2-(3-(1 -metilimidazolin-2il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril;

-3636

3-[(6-(4-(dimetilamino)fenil)- 2-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril;

3-[(6-(4-(aminokarbonil)fenil)- 2-(3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril;

3-[(6-( 1 -(benziloksikarbonil)piperidin-4-iI)- 2-(3-(1 -metilimidazolin-2il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4-(benziloksi)benzonitril;

3- ((6-(1 -eti Ipipe rid i η-4-i I)- 2-(3-( 1 -meti I i m id azol i η-2-i l)fenoksi]p i ri m id i η-4-i l)oksi]4- (benziloksi)benzonitril;

3-[(6-(piridin-2-il)- 2-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3-[(6-(imidazolin-2-ii)- 2-(3-(1 -metilimidazolin-2-iI)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril;

3- [(6-(piperidin-1-il)metil-2-[3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4(benziloksi)benzonitril.

PRIMER 1

Spojine s formulami (I), (II) in (III)

A. V 3-((6-(3-( 1 -metil i m idazol i η-2-i l)fenoksi]-2-fen i Ip i rim id i η-4-i l)oksi]-4(benziloksi)benzonitril (0,4 g, 0,7 mmol) raztopljen v etanolu (15 ml_) in ohlajen v suhi ledeni/izopropanolski kopeli smo uvedli HCI (g) v mehurčkih. Ko se je raztopina saturirala, smo reakcijsko bučo zaprli in pustili, da se segreje na sobno temperaturo ter jo mešali 18 ur. Topilo smo odstranili v vakuumu, ostanek pa zdrobili z etrom. Eter smo odcedili, ostanek pa raztopili v etanolu (6 ml_). Raztopino smo ohladili v kopeli iz suhega ledu/izopropanola, v raztopino pa dali vrel amonijak (g). Reakcijsko bučo smo zaprli in segrevali v oljni kopeli pri 60°C 2 uri. Topilo smo odstranili v vakuumu, ostanek pa očistili s visoko zmogljivostno tekočo kromatografijo na C18 Dynamax koloni z 10-40% acetonitrilom v vodnem gradientu z 0,1 % trifluoroocetne kisline in dobili

4- hidroksi-3-[(6-[3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]-2-fenilpirimidin-4il)oksi]benzamidin, sol trifluoroocetne kisline kot čisto trifluoroocetnokislinsko

-3737 sol; NMR (DMSO-d₆) 11,2 (s, 1), 10,4 (s, 1), 9,1 (s, 2), 8,9 (s, 2), 7,8 (m, 7), 7,4 (m, 4), 7,2 (d, 1), 6,7 (s, 1), 4,1 (m, 2), 4,0 (m, 2), 3,1 (s, 3) ppm.

B. Na podoben način smo pripravili naslednje spojine v smislu izuma:

4-hidroksi-3-[(4-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]-6-fenilpirimidin-2il)oksi]benzamidin in 4-hidroksi-3-[(2-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]-6fenilpirimidin-4-il)oksi]benzamidin, sol trifluoroocetne kisline, NMR (DMSO-de) 10,4 (s, 1), 9,1 (m, 2), 8,8 (m, 2), 8,0 (d, 2), 7,4-7,8 (m, 11), 7,1 (m, 1), 4,0 (m, 4), 3,1 (s, 3) ppm.

C. Na podoben način je mogoče pripraviti naslednje spojine v smislu izuma: 3-[(2-(4-metilfenil)-6-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3-[(2-(3-klorofenil)- 6-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3-[(2-(4-fenilfenil)- 6-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3-[(2-(4-hidroksifenil)- 6-(3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3-[(2-(4-metoksifenil)- 6-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3-[(2-(4-aminofenil)- 6-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3- [(2-(3-(metilamino)fenil)- 6-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]4- hidroksibenzamidin;

3-[(2-(4-(dimetilamino)fenil)- 6-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4il)oksi]-4- hidroksibenzamidin;

3-[(2-(4-(aminokarbonil)fenil)- 6-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4il)oksi]-4- hidroksibenzamidin;

3-[(2-(piperidin-4-il)- 6-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3- ((2-(1-etilpiperidin-4-il)- 6-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]4- hidroksibenzamidin;

-3838

3-[(2-(piridin-2-il)- 6-[3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3-[(2-(imidazolin-2-il)- 6-(3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3- [(2-(p iperid i n-1 -i I) m eti I- 6-[3-( 1 -meti I i m id azol i η-2-i l)fenoksi] pi ri m id i η-4-i l)oksi]4- hidroksibenzamidin;

3-[(6-(4-metilfenil)-2-[3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3-[(6-(3-klorofenil)- 2-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3-[(6-(4-fenilfenil)- 2-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3-[(6-(4-hidroksifenil)- 2-(3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3-[(6-(4-metoksifenil)- 2-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3-[(6-(4-aminofenil)- 2-(3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3- [(6-(3-(metilamino)fenil)- 2-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]4- hidroksibenzamidin;

3-[(6-(4-(dimetilamino)fenil)- 2-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4il)oksi]-4- hidroksibenzamidin;

3-[(6-(4-(aminokarbonil)fenil)- 2-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4il)oksi]-4- hidroksibenzamidin;

3-((6-(piperidin-4-il)- 2-(3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3- [(6-(1-etilpiperidin-4-il)- 2-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]4- hidroksibenzamidin;

3-[(6-(piridin-2-il)- 2-(3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin;

3-[(6-(imidazolin-2-il)- 2-(3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]-4hidroksibenzamidin; in

-3939

3- [(6-(piperidin-1-il)metil- 2-(3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]pirimidin-4-il)oksi]4- hidroksibenzamidin.

D. Na podoben način, kot je opisano zgoraj v odstavku A, je mogoče pripraviti tudi druge spojine v smislu izuma.

PRIMER 2

Ta primer prikazuje pripravo reprezentativnih farmacevtskih zmesi za oralno dajanje, ki vsebujejo spojino v smislu izuma ali njeno farmacevtsko sprejemljivo sol, npr. 4-hid roksi-3-[(6-[3-( 1 -metilim idazolin-2-il)fenoksi]-2-fenilpirim idin-4il)oksi]benzamidin:

A.	Sestavine	% wt./wt.
	spojina v smislu izuma	20,0%
	laktoza	79,5%
	magnezijev stearat	0,5%
Gornje sestavine zmešamo	in razdelimo v želatinaste kapsule s trdim ovojem,
od	katerih vsebuje vsaka	100 mg, ena kapsula bi zadostovala približno za
celotni dnevni odmerek.
B.	Sestavine	%wt/wt.
	spojina v smislu izuma	20,0%
	magnezijev stearat	0,9%
	škrob	8,6%
	laktoza	69,6%
	PVP (polivinilpirolidin)	0,9%

Gornje sestavine, z izjemo magnezijevega stearata, zmešamo in granuliramo z vodo kot granulacijsko tekočino. Zmes potem posušimo, zmešamo z magnezijevim stearatom in oblikujemo v tablete z ustreznim strojem za izdelavo tablet.

C. Sestavine spojina v smislu izuma 0,1 g propilen glikol 20,0 g polietilen glikol 400 20,0 g

-4040 polisorbat 80 voda

1,0 g

q.s. 100 mL

Spojino v smislu izuma raztopino v propilen glikolu, polietilen glikolu 400 in polisorbatu 80. Potem ob mešanju dodamo zadostno količino vode, da dobimo 100 mL raztopine, ki jo filtriramo in ustekleničimo.

D. Sestavine %wt./wt.

spojina v smislu izuma 20,0% arašidovo olje 78,0% span 60 2,0%

Gornje sestavine stalimo, zmešamo in napolnimo v mehke elastične kapsule.

E. Sestavine spojina v smislu izuma metil ali karboksimetil celuloza 0,9% fiziološka raztopina

Spojino v smislu izuma raztopimo v filtriramo in ustekleničimo za uporabo.

%wt./wt

1,0%

2,0 %

q.s. 100 mL celulozni raztopini/fiziološki raztopini,

PRIMER 3

Ta primer prikazuje pripravo reprezentativnih farmacevtskih zmesi za parenteralno dajanje, ki vsebujejo spojino v smislu izuma ali njeno farmacevtsko sprejemljivo sol, npr. 4-hidroksi-3-[(6-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]-2fenilpirimidin-4-il)oksi]benzamidin:

Sestavine spojina v smislu izuma 0,02 g propilen glikol 20,0 g polietilen glikol 400 20,0 g polisorbat 80 1,0 g

0,9% fiziološka raztopina q.s. 100 mL

Spojino v smislu izuma raztopino v propilen glikolu, polietilen glikolu 400 in polisorbatu 80. Potem ob mešanju dodamo zadostno količino 0,9% fiziološke

-4141 raztopine, da dobimo 100 mL I.V. raztopine, ki jo filtriramo skozi filter z membrano 0,2 m in embaliramo v sterilnih pogojih.

PRIMER 4

Ta primer prikazuje pripravo reprezentativnih farmacevtskih zmesi za vdihavanje, ki vsebujejo spojino v smislu izuma ali njeno farmacevtsko sprejemljivo sol, npr. 4-hidroksi-3-[(6-[3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]-2fenilpirimidin-4-il)oksi]benzamidin:

Sestavine %wt/wt spojina v smislu izuma 1,0% polietilen glikol 1000 74,5% polietilen glikol 4000 24,5%

Sestavine stalimo in zmešamo nad parno kopeljo in zlijemo v modele, ki vsebujejo skupno 2,5 g.

PRIMER 5

Sestavine %wt/wt mikronizirana spojina v smislu izuma 1,0% mikronizirana laktoza 99,0%

Sestavine zmeljemo, zmešamo in embaliramo v aparat za vpihovanje, opremljen z dozirno pumpico.

PRIMER 6

Ta primer prikazuje pripravo reprezentativne farmacevtske zmesi v razpršilu, ki vsebuje spojino v smislu izuma ali njeno farmacevtsko sprejemljivo sol, npr. 4hidroksi-3-[(6-[3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi]-2-fenilpirimidin-4il)oksi]benzamidin:

Sestavine %wt/wt

-4242 spojina v smislu izuma 0,005% voda 89,995% etanol 10,000%

Spojino v smislu izuma raztopimo v etanolu in zmešamo z vodo. Zmes potem embaliramo v razpršilo, opremljeno z dozirno pumpico.

PRIMER 7

Ta primer prikazuje pripravo reprezentativne farmacevtske zmesi v obliki aerosolov, ki vsebujejo spojino v smislu izuma ali njeno farmacevtsko sprejemljivo sol, npr. 4-hidroksi-3-[(6-[3-(1 -metilimidazolin-2-il)fenoksi]-2fenilpirimidin-4-il)oksi]benzamidin:

Sestavine	%wt/wt
spojina v smislu izuma	0,10%
poganjalno sredstvo 11/12	98,90%
oljna kislina	1,00%

Raztopino v smislu izuma razpršimo v oljni kislini in poganjalnih sredstvih. Dobljeno mešanico potem zlijemo v aerosolsko posodo, opremljeno z merilnim valjem.

PRIMER 8 (Poskus in vitro za faktor Xa in trombin)

S tem poskusom prikazujemo aktivnost spojin v smislu izuma na faktor Xa, trombin in tkivni plazminogeni aktivator. Aktivnosti smo določili kot začetno stopnjo cepljenja peptid p-nitroanilida z encimom. Produkt cepitve, p-nitroanilin, absorbira pri 405 nm z molarnim ekstinkcijskim koeficientom 9920 M'¹ cm'¹. Reagenti in raztopine:

Dimetil sulfoksid (DMSO) (Bakerjeva analizirana kvaliteta).

Testni pufer:

mM Tris HCI, 150 mM NaCI, 2,5 mM CaCI₂, in 0,1% polietilen glikol 6000, pH 7,5.

Encimi (Enzyme Research Lab.):

-4343

1. Osnovna raztopina človeškega faktorja Xa: 0,281 mg/mL v testnem pufru shranjena pri -80°C (delovna raztopina (2Χ): 106 ng/ml_ ali 2 n M v poskusnem pufru, pripravi pred uporabo).

2. Osnovna raztopina človeškega trombina: koncentracija, kot jo določa dobavitelj, shranjena pri -80°C (delovna raztopina (2Χ): 1200 ng/mL ali 32 nM v testnem pufru, pripravi pred uporabo).

3. Osnovna raztopina tkivnega plazminogenega aktivatorja (tPA) (dve verigi, Sigma ali American Diagnostica Inc.): koncentracija, kot jo določa dobavitelj, shranjena pri -80°C (delovna raztopina (2Χ): 1361 ng/mL ali 20 nM v testnem pufru, pripravi pred uporabo).

Kromogenski substrati (Pharmacia Hepar Inc.):

1. Osnovna raztopina S2222 (poskus FXa): 6 mM v deionizirani H₂O, hrani pri 4°C (delovna raztopina (4Χ): 656 μΜ v testnem pufru).

2. Osnovna raztopina S2302 (trombinski poskus): 10 mM v deionizirani H₂O, hrani pri 4°C (delovna raztopina (4Χ): 1200 μΜ v testnem pufru).

3. Osnovna raztopina S2288 (poskus tPA): 10 mM v deionizirani H₂O, hrani pri 4°C (delovna raztopina (4Χ): 1484 μΜ v testnem pufru za Sigma tPA ali 1120 μΜ za American Diagnostica tPA).

Osnovna raztopina spojine s standardnim inhibitorjem:

mM v DMSO, shranjenem pri -20°C.

Osnovne raztopine testnih spojin (spojine v smislu izuma):

mM v DMSO, shranjenem pri -20°C.

Testni postopek:

Poskuse smo opravili na mikrotitrskih ploščah s 96 vdolbinami s skupno prostornino 200 μΙ. Testne komponente so imele končno koncentracijo 50 mM Tris HCI, 150 mM NaCI, 2,5 mM CaCI₂, 0,1% polietilen glikol 6000, pH 7,5, v odsotnosti ali prisotnosti standardnega inhibitorja ali testnih spojin in encima ter substrata v naslednjih koncentracijah: (1) 1 nM faktor Xa (0,1 nM ali 0,2 nM faktor Xa za spojine s K,Xa v nizkem pikomolarnem razponu) in 164 μΜ S2222; (2) 16 nM trombin in 300 μΜ S2302; in (3) 10 nM tPA in 371 μΜ ali 280 μΜ S2288. Koncentracije standardne inhibitorske spojine v poskusu so znašale od

-4444 μΜ do 0,021 μΜ v razredčenju 1 proti 3. Koncentracije testnih spojin v poskusu so bile tipično od 10 μΜ do 0,041 μΜ v redčenju 1 proti 3. Pri močnih testnih spojinah smo koncentracije, ki smo jih uporabljali v poskusu s faktorjem Xa, nadalje razredčili 100-kratno (100 nM do 0,41 nM) ali 1000-kratno (10 nM do 0,041 nM). Vse uporabljene koncentracije substrata so enake njihovim vrednostim K_m v sedanjih testnih pogojih. Poskuse smo opravljali pri sobni temperaturi.

Prvi korak v poskusu je bila priprava 10 mM osnovnih raztopin testne spojine v DMSO (za močne testne spojine smo 10 mM osnovnih spojin dalje razredčili do 0,1 ali 0,01 μΜ za poskus s faktorjem Xa), sledila je priprava delovnih raztopin testne spojine (4X) s serijskimi razredčenji 10 mM osnovnih raztopin z Biomekom 1000 v ploščah s 96 vdolbinami takole:

(a) Pripravili smo 40 μΜ delovne raztopine, tako da smo razredčili 10 mM osnove 1 proti 250 v poskusnem pufru v 2 korakih: 1 proti 100 in 1 proti 2,5.

(b) Izdelali smo dodatnih pet serijskih razredčitev (1:3) 40 μΜ raztopine (600 μΙ_ za vsako koncentracijo). V poskusu smo uporabili skupaj šest razredčenih raztopin testne spojine.

Standardna inhibitorska spojina (5 mM osnove) ali DMSO (kontrolna) je šla preko istih korakov razredčitve, kot so bili opisani zgoraj za testne spojine. Naslednji korak v poskusu je bil, da smo pripravili 50 μΙ_ delovnih spojin testne spojine (4X) (od 40 μΜ do 0,164 μΜ) v paralelki na mikrotitrske plošče z Biomekom. K temu smo dodali 100 μΙ_ encimske delovne raztopine (2X) z Biomekom. Dobljene raztopine smo inkubirali pri sobni temperaturi 10 minut.

K raztopinam smo dodali 50 μΙ_ substratne delovne raztopine (4X) z Biomekom. Kinetiko encimov smo merili pri 405 nm v 10-sekundnih intervalih, in sicer pet minut v ploščnem čitalniku THERMOmax pri sobni temperaturi. Kadar smo potrebovali nižjo koncentracijo faktorja Xa v poskusu faktorja Xa, smo merili kinetiko encimov petnajst minut (0,2 nM faktor Xa) ali trideset minut (0,1 nM faktor Xa) pri sobni temperaturi.

Izračun K testnih spojin:

Začetne mere encimov smo izračunali kot mOD/min na osnovi odčitavanj prvih dveh minut. Vrednosti IC50 smo določili s prilagoditvijo podatkov enačbi log-logit

-4545 (linearna) ali Morrisonovi enačbi (nelinearna) s preglednico v EXCELU. Vrednosti K, smo potem dobili tako, da smo delili IC50 2 2. Rutinsko smo vrednosti K, (faktor Xa) manjše od 3 nM izračunali iz Morrisonove enačbe. Spojine v smislu izuma so pri tem poskusu prikazale selektivno zmožnost inhibiranja človeškega faktorja Xa in človeškega trombina.

PRIMER 9 (poskus in vitro za človeško protrombinazo)

S tem poskusom smo prikazali zmožnost spojin v smislu izuma za inhibiranje protrombinaze. Protrombinaza (PTaza) katalizira aktiviranje protrombina in da fragment 1,2 plus trombin z meizotrombinom kot intermediatom. Ta poskus je test končne točke. Aktivnost protrombinaze merimo z aktivnostjo trombina (enega od reakcijskih produktov) ali s količino trombina oblikovanega/čas na osnovi trombinske standardne krivulje (nM proti mOD/min). Za določitev IC50 (PTaza) spojin v smislu izuma smo izrazili aktivnost PTaze s trombinsko aktivnostjo (mOD/min).

Materiali:

Encimi:

1. Delovna raztopina človeškega faktorja Va (Haematologic Technologies Inc., Cat HCVA-0110): 1,0 mg/mL v 50% glicerolu, 2 mM CaCI₂, shranjena pri -20°C.

2. Delovna raztopina človeškega faktorja Xa (Enzyme Res. Lab. cat# HFXa1011); 0,281 mg/mL v poskusnem pufru (brez BSA), shranjena pri -80°C.

3. Delovna raztopina človeškega protrombina (Fll) (Enzyme Res. Lab. cat# ΗΡ1002): Razredčeni Fll na 4,85 mg/mL v poskusnem pufru (brez BSA), shranjena pri -80°C.

Fosfolipidni (PCPS) mehurčki:

PCPS mehurčke (80%PC, 20%PS) smo pripravili z modificiranjem metode, o kateri je poročal Barenholz et al., Biochemistry (1977), zvezek 16, str. 2806-2810.

Fosfatidil serin (Avanti Polar Lipids, Inc., Cat#840032):

-4646 mg/mL očiščene možganovine v kloroformu, shranjeno pri -20°C v atmosferi dušika ali argona.

Fosfatidil holin (Avanti Polar Lipids, Inc., Cat#850457):

mg/ml v kloroformu, sintetični 16:0-18:1 palmitoil-oleoil, shranjen pri -20°C v atmosferi dušika ali argona.

Delovna raztopina spectrozyme-TH (American Diagnostica Inc., Cat# 238L, 50 μηιοίον, shranjena pri sobni temperaturi): razredčena 50 μιτιοίον v 10 mL dH₂O. BSA (Sigma Chem Co., Cat# A-7888, FractionV, stopnja RIA).

Testni pufer: 50 mM TrisHCI, pH 7,5, 150 mM NaCI, 2,5 mM CaCI₂, 0,1 % PEG 6000 (BDH), 0,05% BSA (Sigma, Fr. V, stopnja RIA).

Za poskus na eni plošči pripravimo naslednje delovne raztopine:

1. Kompleks protrombinaze:

(a) 100 μΜ PCPS (27,5 μί osnove PCPS (4,36 mM) razredčen do končnih 1200 μί s puskusnim pufrom.

(b) 25 nM človeškega faktorja Va: 5,08 μί osnove (1 mg/mL) smo razredčili do končnih 1200 μί s poskusnim pufrom.

(c) 5 pM človeškega faktorja Xa: razredčimo osnovo faktorja Xa (0,281 mg/mL) 1:1.220.000 s poskusnim pufrom. Pripravimo vsaj 1200 μί.

Zmešamo enake prostornine (1100 μί) vsake sestavine v vrstnem redu PCPS, Va in Xa. Uporabimo takoj ali pa shranimo v ledu (pred uporabo segrejemo na sobno temperaturo).

2. 6 μΜ človeškega protrombina (Fll): razredčimo 124 μί osnove Fll (4,85 mg/mL) do končnih 1400 μι s testnim pufrom.

3. 20 mM EDTA/testni pufer: 0,8 mL 0,5 M EDTA (pH 8,5) plus 19,2 mL testnega pufra.

4. 0,2 mM pufra Spectrozymov TH/EDTA: 0,44 mL osnove SPTH (5 mM) plus 10,56 mL 20 mM EDTA/testni pufer.

5. Testne spojine (spojine v smislu izuma):

Pripravimo delovno raztopino (5X) iz 10 mM osnove (DMSO) in izdelamo serijo 1:3 razredčenja. Spojine smo testirali pri 6 koncentracijah v paralelki.

Pogoji in postopek poskusa:

-4747

Reakcijo s protrombinazo smo opravili v končnih 50 μΙ_ mešanice, ki je vsebovala PTazo (20 pL PCPS, 5 nM hFVa in 1 pM hFXa), 1,2 μΜ človeškega faktorja II in različne koncentracije testnih spojin (5 μΜ do 0,021 μΜ ali nižje koncentracije). Reakcijo smo pričeli z dodatkom PTaze in inkubirali 6 minut pri sobni temperaturi. Reakcijo smo ustavili z dodatkom EDTA/pufer do končnih 10 mM. Aktivnost trombina (produkt) smo potem merili v prisotnosti 0,1 mM Spectrozyme-TH kot substrata pri 405 nm 5 minut (v 10-sekundnih intervalih) pri sobni temperaturi na mikročitalniku THEROmax. Reakcije smo opravljali na mikrotitrskih ploščah s 96 vdolbinami.

V prvem koraku poskusa smo dodali 10 μΙ_ razredčene testne spojine (5X) ali pufra na plošče v paralelki. Potem smo v vsako vdolbino dodali 10 pL protrombina (hFII) (5X). Potem smo dodali 30 pL PTaze v vsako vdolbino in mešali okrog 30 sekund. Plošče smo potem inkubirali pri sobni temperaturi 6 minut.

V naslednjem koraku smo dodali 50 pL 20 mM EDTA (v poskusnem pufru) v vsako vdolbino, da bi ustavili reakcijo. Dobljene raztopine smo potem mešali okrog 10 sekund. Potem smo v vsako vdolbino dodali 100 pL 0,2 mM spectrozyma. Stopnjo trombinske reakcije smo potem merili pri 405 nm 5 minut v 10-sekundnih intervalih na mikroploščnem čitalniku Molecular Devices. Izračuni:

Trombinska reakcijska stopnja je bila izražena kot mOD/min z uporabo OD odčitavanj iz petminutne reakcije. Vrednosti IC₅o smo izračunali s programom, prilagojenim za krivuljo log-logit.

Spojine v smislu izuma so izkazale zmožnost inhibiranja pro-trombinaze, ko smo jih testirali v tem poskusu.

PRIMER 10 (poskus in vivo)

Naslednji poskus prikazuje zmožnost spojin, da delujejo kot antikoagulanti. Podganjim samcem (250-330 g) smo dali anestezijo z natrijevim pentobarbitalom (90 mg/kg, i.p.) in jih pripravili za operacijo. Za merjenje krvnega tlaka smo kanulirali levo koronarno arterijo, ki smo jo uporabili tudi za jemanje krvnih vzorcev, da bi spremljali spremenljivke strjevanja krvi

-4848 (protrombinski čas (PT) in aktivirani delni tromboplastinski čas (aPTT). Kanulirali smo veno na repu za dovajanje testnih spojin (se pravi spojin v smislu izuma in standardih) in tromboplastinsko infuzijo. Trebušna votlina je bila odprta skozi srednji dostop. Spodnja vena kava je bila osamljena 2-3 cm distalno pod ledvičnimi venami. Vsi venski dotoki na tem 2-3 cm segmentu so bili podvezani. Po vsaki operaciji smo dali živalim dovolj časa, da so se stabilizirale, preden smo pričeli eksperiment. Testne spojine smo vbrizgali kot intravensko hipno injekcijo (t=0). Tri minute kasneje (t=3) smo začeli s 5-minutno infuzijo tromboplastina. Po dveh minutah infuzije (t=5) smo trebušno veno kavo podvezali na proksimalnem in distalnem koncu. Žilo smo pustili na svojem mestu 60 minut, potem pa smo jo odstranili iz živali, špranjo odprli, strdek (če je bil prisoten) pazljivo odstranili in stehtali. Statistično analizo rezultatov smo opravili s pomočjo testa Wilcoxin-matched-pairs.

Spojine v smislu izuma, ko smo jih testirali v tem poskusu, so pokazale zmožnost inhibiranja strjevanja krvi.

Ker smo pričujoči izum opisali glede na njegove specifične izvedbene primere, morajo strokovnjaki razumeti, da je mogoče opraviti različne spremembe in da je mogoče nadomestiti ekvivalente, ne da bi se oddaljili od bistva in obsega izuma. Poleg tega je mogoče opraviti mnogo sprememb, da bi se prilagodili določeni situaciji, materialu, sestavi snovi, postopku, koraku ali korakom postopka, cilju, duhu in obsegu pričujočega izuma. Vse take spremembe štejejo v okvir priloženih zahtevkov.

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Spojina, izbrana iz skupine, ki jo sestavljajo naslednje formule:

pri čemer:

Z¹ je -0-, -N(R⁷)-, -CH₂0- ali -S(0)_n- (kjer je n O do 2);

Z² je -0-, -N(R⁷)-, -OCH₂. ali -S(0) _n - (kjer je n O do 2);

R¹ in R⁴ sta vsak neodvisno vodik, halo, alkil, nitro, -OR⁷, -C(O)OR⁷, -C(O)N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)R^s, -N(R⁷)C(O)R⁷, ali -N(H)S(O)₂R⁹;

R² je -C(NH)NH2, -C(NH)N(H)OR⁷, -C(NH)N(H)C(O)OR⁹, -C(NH)N(H)C(O)R⁷, -C(NH)N(H)S(O)2R⁹, ali -C(NH)N(H)C(O)N(H)R⁷;

R³ je vodik, halo, alkil, haloalkil, nitro, ureido, guanidino, -OR⁷, -C(NH)NH₂, -C(NH)N(H)OR⁷, -C(O)N(R⁷)R⁸, -R^w-C(O)N(R⁷)R⁸, -CH(OH)C(O)N(R⁷)R⁸,

-5050

-N(R⁷)R⁸, -R^1o-N(R⁷)R⁸, -C(O)OR⁷, -R¹⁰-C(O)OR⁷, -N(R⁷C(O)R⁷, (1,2)tetrahidropirimidinil (po izbiri substituiran z alkilom), (1,2)-imidazolil (po izbiri substituiran z alkilom), ali (1,2)-imidazolinil (po izbiri substituiran z alkilom);

vsak R⁵ je neodvisno vodik, halo, alkil, haloakil, nitro, aralkoksi, -OR⁹, -R¹⁰-OR⁹, -N(R⁷)R⁸, -C(O)OR⁷, -R¹⁰-C(O)OR⁷, -C(O)N(R⁷)R⁸, -R¹⁰-C(O)N(R⁷)R⁸, -C(O)N(R⁷)CH₂C(O)N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)C(O)N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)C(O)R⁸,

-N(R⁷)S(O)2R⁹, ali -N(R⁷)C(O)N(R⁷)-CH2C(O)N(R⁷)R⁸;

vsak R⁶ je aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), aralkil (pri čemer lahko aril po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), heterociklil (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, hidroksijem, alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), ali heterociklilalkil (pri čemer je heterociklil po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom);

Vsak R⁷ in R⁸ je neodvisno vodik, alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), ali aralkil (pri čemer je mogoče aril po izbiri substituirati s halojem, haloalkilom, z alkilom,

-5151 arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom);

vsak R⁹ je alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) ali aralkil (pri čemer je mogoče aril po izbiri substituirati s halojem, haloalkilom z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) in vsak R¹⁰ je neodvisno alkilen ali alkilidenska veriga;

kot enostavni stereoizomer ali njegova mešanica; ali njegova farmacevtsko sprejemljiva sol.
2. Spojina po zahtevku 1, označena s tem, da je:

Z¹ je -0-, -CH₂O- ali -S(0)_n- (kjer je n O do 2);

Z² je -0-, -OCH₂. ali -S(0) _n - (kjer je n O do 2);

R¹ in R⁴ sta vsak neodvisno vodik, halo, alkil, -OR⁷;

R² je -C(NH)NH₂, -C(NH)N(H)S(O)₂R⁹, ali -C(NH)N(H)C(O)N(H)R⁷;

R³ je ureido, guanidino, -N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)C(O)R⁷, (1,2)-tetrahidropirimidinil (po izbiri substituiran z alkilom), (1,2)-imidazolil (po izbiri substituiran z alkilom), ali (1,2)-imidazolinil (po izbiri substituiran z alkilom);

vsak R⁵ je neodvisno vodik, halo, alkil ali haloakil;

vsak R⁶ je aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), aralkil (pri čemer lahko aril po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z

-5252 alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), heterociklil (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, hidroksijem, alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), ali heterociklilalkil (pri čemer je heterociklil po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom);

Vsak R⁷ in R⁸ je neodvisno vodik, alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), ali aralkil (pri čemer je mogoče aril po izbiri substituirati s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom);

vsak R⁹ je alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) ali aralkil (pri čemer je mogoče aril po izbiri substituirati s halojem, haloalkilom z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom).

-5353
3. Spojina po zahtevku 2, označena s tem, da je:

Z¹ je -O-;

Z² je -O-;

R¹ je vodik ali -OR⁷;

R² je -C(NH)NH₂;

R³ je (1,2)-tetrahidropirimidinil (po izbiri substituiran z alkilom), (1,2)-imidazolil (po izbiri substituiran z alkilom), ali (1,2)-imidazolinil (po izbiri substituiran z alkilom);

R⁴ je vodik;

vsak R⁵ je vodik ali halo; in vsak R⁶ je aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), aralkil (pri čemer lahko aril po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), heterociklil (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, hidroksijem, alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), ali heterociklilalkil (pri čemer je heterociklil po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom); in vsak R⁷ je neodvisno vodik ali alkil.
4. Spojina po zahtevku 3, označena s tem, da je:

-5454

Z¹ je -0-;

Z² je -O-;

R¹ je -OR⁷;

R² je -C(NH)NH₂;

R³ je (1,2)-imidazolil (po izbiri substituiran z metilom) ali (1,2)-imidazolinil (po izbiri substituiran z metilom);

R⁴ je vodik;

R⁵ je vodik;

R⁶ je aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom); in

R⁷ je vodik ali alkil.
5. Spojina po zahtevku 4, označena s tem, da je spojina izbrana iz formule (I):
6. Spojina po zahtevku 5, označena s tem, da je:

R¹ je hidroksi;

R³je 1 -metilimidazolin-2-il; in

R⁶ je aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom)

-5555
7. Spojina po zahtevku 6, označena s tem, da je R⁶ fenil, se pravi spojina 4-hidroksi-3-[[6-(3-(1 -metilimidazolin-2-iI)fenoksi)-2-(fenil)pirimidin-4il]oksi]benzamidin.
8. Spojina po zahtevku 4, označena s tem, da je spojina izbrana iz formule (II):
9. Spojina po zahtevku 8, označena s tem, da je:

R¹ je hidroksi:

R³je 1-metilimidazolin-2-il; in

R⁶ je aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom).
10. Spojina po zahtevku 9, označena s tem, da je R6 fgnil, se pravi spojina 4-hidroksi-3-[[4-(3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi)-6-(fenil)pirimidin-2iljoksijbenzamidin.
11. Spojina po zahtevku 4, označena s tem, da je spojina izbrana iz formule (III):

(lil).
12. Spojina po zahtevku, označena s tem, da je:

-5656

R¹ je hidroksi;

R³je 1 -metilimidazolin-2-il; in

R⁶ je aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom).
13. Spojina po zahtevku 12, označena s tem, da je R6 fenil, se pravi spojina 4-hidroksi-3-[[2-(3-(1-metilimidazolin-2-il)fenoksi)-6-(fenil)pirimidin-4il]oksi]benzamidin.
14. Farmacevtski pripravek, ki je koristen pri zdravljenju pacienta z obolenjem, za katero je značilna trombotična aktivnost, pripravek pa vsebuje terapevtsko učinkovito količino spojine, izbrane iz skupine, ki jo sestavljajo naslednje formule:

-5757 pri čemer:

Z¹ je -0-, -N(R⁷)-, -CH₂0- ali -S(0)_n- (kjer je n 0 do 2);

Z² je -0-, -N(R⁷)-, -OCH₂. ali -S(0) _n - (kjer je n O do 2);

R¹ in R⁴ sta vsak neodvisno vodik, halo, alkil, nitro, -OR⁷, -C(O)OR⁷, -C(O)N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)C(O)R⁷, ali -N(H)S(O)₂R⁹;

R² je -C(NH)NH2, -C(NH)N(H)OR⁷, -C(NH)N(H)C(O)OR⁹, -C(NH)N(H)C(O)R⁷, -C(NH)N(H)S(O)2R⁹, ali -C(NH)N(H)C(O)N(H)R⁷;

R³ je vodik, halo, alkil, haloalkil, nitro, ureido, guanidino, -OR⁷, -C(NH)NH₂, -C(NH)N(H)OR⁷, -C(O)N(R⁷)R⁸, -R¹⁰-C(O)N(R⁷)R⁸, -CH(OH)C(O)N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)R⁸, -R^1o-N(R⁷)R⁸, -C(O)OR⁷, -R¹⁰-C(O)OR⁷, -N(R⁷C(O)R⁷, (1,2)tetrahidropirimidinil (po izbiri substituiran z alkilom), (1,2)-imidazolil (po izbiri substituiran z alkilom), ali (1,2)-imidazolinil (po izbiri substituiran z alkilom);

vsak R⁵ je neodvisno vodik, halo, alkil, haloakil, nitro, aralkoksi, -OR⁹, -R¹⁰-OR⁹, -N(R⁷)R⁸, -C(O)OR⁷, -R¹⁰-C(O)OR⁷, -C(O)N(R⁷)R⁸, -R¹⁰-C(O)N(R⁷)R⁸,

-5858

-C(O)N(R⁷)CH₂C(O)N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)C(O)N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)C(O)R⁸,

-N(R⁷)S(O)2R⁹, ali -N(R⁷)C(O)N(R⁷)-CH2C(O)N(R⁷)R⁸;

vsak R⁶ je aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), aralkil (pri čemer lahko aril po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), heterociklil (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, hidroksijem, alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), ali heterociklilalkil (pri čemer je heterociklil po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom);

Vsak R⁷ in R⁸ je neodvisno vodik, alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), ali aralkil (pri čemer je mogoče aril po izbiri substituirati s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom);

vsak R⁹ je alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom,

-5959 dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) ali aralkil (pri čemer je mogoče aril po izbiri substituirati s halojem, haloalkilom z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) in vsak R¹⁰ je neodvisno alkilen ali alkilidenska veriga; kot enostavni stereoizomer ali njegova mešanica; ali njegova farmacevtsko sprejemljiva sol in farmacevtsko sprejemljiv ekscipient.
15. Spojine izbrane iz skupine, ki jo sestavljajo naslednje formule: R⁵

R⁶

-6060 pri čemer:

Z¹ je -0-, -N(R⁷)-, -CH₂O- ali -S(O)_n- (kjer je n 0 do 2);

Z² je -0-, -N(R⁷)-, -OCH₂. ali -S(0) _n - (kjer je n O do 2);

R¹ in R⁴ sta vsak neodvisno vodik, halo, alkil, nitro, -OR⁷, -C(O)OR⁷, -C(O)N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)C(O)R⁷, ali -N(H)S(O)₂R⁹;

R² je -C(NH)NH2, -C(NH)N(H)OR⁷, -C(NH)N(H)C(O)OR⁹, -C(NH)N(H)C(O)R⁷, -C(NH)N(H)S(O)2R⁹, ali -C(NH)N(H)C(O)N(H)R⁷;

R³ je vodik, halo, alkil, haloalkil, nitro, ureido, guanidino, -OR⁷, -C(NH)NH₂, -C(NH)N(H)OR⁷, -C(O)N(R⁷)R⁸, -R¹⁰-C(O)N(R⁷)R⁸, -CH(OH)C(O)N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)R⁸, -R^1o-N(R⁷)R⁸, -C(O)OR⁷, -R¹⁰-C(O)OR⁷, -N(R⁷C(O)R⁷, (1,2)tetrahidropirimidinil (po izbiri substituiran z alkilom), (1,2)-imidazolil (po izbiri substituiran z alkilom), ali (1,2)-imidazolinil (po izbiri substituiran z alkilom);

vsak R⁵je neodvisno vodik, halo, alkil, haloakil, nitro, aralkoksi, -OR⁹, -R¹⁰-OR⁹, -N(R⁷)R⁸, -C(O)OR⁷, -R¹⁰-C(O)OR⁷, -C(O)N(R⁷)R⁸, -R¹⁰-C(O)N(R⁷)R⁸, -C(O)N(R⁷)CH₂C(O)N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)C(O)N(R⁷)R⁸, -N(R⁷)C(O)R⁸,

-N(R⁷)S(O)2R⁹, ali -N(R⁷)C(O)N(R⁷)-CH2C(O)N(R⁷)R⁸;

vsak R⁶ je aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), aralkil (pri čemer lahko aril po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), heterociklil (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, hidroksijem, alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom,- s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), ali heterociklilalkil (pri čemer je heterociklil po izbiri substituiramo s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z

-6161 alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom);

Vsak R⁷ in R⁸ je neodvisno vodik, alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom), ali aralkil (pri čemer je mogoče aril po izbiri substituirati s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom);

vsak R⁹ je alkil, aril (po izbiri substituiran s halojem, haloalkilom, z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) ali aralkil (pri čemer je mogoče aril po_z izbiri substituirati s halojem, haloalkilom z alkilom, arilom, aralkilom, s hidroksijem, z alkoksijem, aralkoksijem, aminom, dialkilaminom, monoalkilaminom, nitrom, s karboksijem, z alkoksikarbonilom, aminokarbonilom, monoalkilaminokarbonilom ali dialkilaminokarbonilom) in vsak R¹⁰ je neodvisno alkilen ali alkilidenska veriga;

kot enostavni stereoizomer ali njegova mešanica; ali njihove farmacevtsko sprejemljive soli, za uporabo kot zdravilo za zdravljenje človeka, ki je v bolezenskem stanju, značilnem po trombotičnem delovanju, pri čemer zdravljenje obsega dajanje terapevtsko učinkovite množine človeku, ki to potrebuje. λ