SI20591A

SI20591A - Premična predelna stena

Info

Publication number: SI20591A
Application number: SI9920058A
Authority: SI
Inventors: Karl-Heinz Auer
Original assignee: Preform Holding D.O.O.
Priority date: 1998-07-31
Filing date: 1999-07-23
Publication date: 2001-12-31
Also published as: CN1312877A; MXPA01000933A; PL345709A1; BR9912606A; ZA200100517B; AU742828B2; JP2003526748A; RO120494B1; US20010004817A1; EP0976884A1; US6415566B2; CA2339159A1; AU5286899A; TR200100322T2; WO2000008270A1

Abstract

Premična predelna stena, obsegajoča najmanj en stenski element (2) in najmanj en vsaj delno feromagneten oporni podboj (1), pri čemer ima stenski element (2) pokončna profila (6), ki za povezavo stenskega elementa (2) s tem vsaj enim opornim podbojem (1) vsebujeta kot v bistvu vzdolž robnih profilov (6) potekajoča, na zadevni oporni podboj (1) plosko nalegajoča magnetna trakova (11) zasnovani magnetni napravi (10). Magnetni napravi (10) sta pri tem vsakokrat vgrajeni v konkavno ležišče (13) robnih profilov (6) in imata robni območji, ki nista namagneteni.ŕ

Description

Predloženi izum zadeva premično predelno steno, ki obsega najmanj en stenski element in najmanj en vsaj delno feromagneten oporni podboj, pri čemer ima stenski element pokončna robna profila, ki za povezavo stenskega elementa s tem vsaj enim opornim podbojem vsebujeta kot v bistvu vzdolž robnih profilov potekajoča, na zadevni oporni podboj plosko nalegajoča magnetna trakova zasnovani magnetni napravi.

Že se najde na najrazličnejše načine opisano, na uporabi magnetnih sil temelječo povezavo stenskih elementov premičnih predelnih sten bodisi drugega z drugim ali z opornimi podboji. Tako je iz spisa (patent) CH 662.601 znana premična predelna stena, pri kateri je vzdolž robnih profilov stenskih elementov vsakokrat razporejen eden ali več trajnih magnetov ali v danem primeru tudi elektromagnetov, ki s feromagnetnimi deli opornih podbojev sodelujejo na način, da se stenski elementi sprimejo z opornimi podboji.

Iz spisov (objavi prijav) EP 0 178 504 in EP 0 807 723 so nadalje znane premične predelne stene, pri katerih stenski elementi niso povezani z opornimi podboji, temveč kar neposredno drug z drugim in sicer spet z izkoriščanjem magnetnih sil. Tudi v teh rešitvah imajo zadevni stenski elementi robna profila, ki imata na svoji dolžini porazdeljenih več magnetnih naprav.

Znane premične predelne stene, o katerih je govor zgoraj, imajo veliko pomanjkljivost. Da zagotovijo zadosti stabilno povezavo stenskih elementov z opornimi podboji, morajo vgraditi sorazmerno močne magnete. To v praksi pogosto vodi k temu, da se v območju povezave stenskih elementov z opornimi podboji tudi še na velikem odmiku od predelne stene čutijo magnetna polja velikih poljskih jakosti. To ogroža predvsem zanesljivost podatkov, shranjenih na strojno berljivih nosilcih podatkov, če se takšne nosilce podatkov prenaša ob zadevni predelni steni blizu nje. Isto velja denimo za funkcijsko zanesljivost srčnih vzpodbujevalnikov.

Za prosti konec premične predelne stene, pri kateri se posamezne stenske elemente drugega z drugim poveže neposredno, torej brez vmesnega opornega podboja, so v že omenjenem spisu (objava prijave) EP 0 807 723 za rešitev podobnega problema predlagali, da se magnetne sile nevtralizira s kratkostičnim elementom, ki ga je moč stakniti s polovima čevljema magnetne naprave, ki ju medsebojno poveže. Ta zasnova pa je ne le povezana z veliko tehnično zamotanostjo; za rešitev tu pojavljajočega se problema (glej zgoraj) je ta zasnova namreč tudi neprimerna, saj je v območju povezave stenskega elementa z opornim podbojem vendar treba zagotoviti Se primerno velike magnetne sile, da je predelna stena v sestavljenem stanju zadosti stabilna.

Premična predelna stena uvodoma definirane vrste, pri kateri plosko na oporna podboja nalegajoča magnetna trakova služita za povezavo stenskih elementov z opornimi podboji, je znana iz spisa (objava patenta) EP 0 053 933 Al. Ugotavlja se, da ta zasnova magnetnih naprav sicer ima dva učinka, ki v povezavi drugega z drugim v primerjavi z zgoraj razčlenjenim stanjem tehnike prispevata k izboljšavi stanja v polju sipanja (saj se da po eni plati na osnovi v primerjavi s posamičnimi magneti za mnogokratnik povečane delovne ploskve med magnetnimi napravami in opornima podbojema poljsko jakost magnetnih naprav zmanjšati, ne da bi se to negativno odražalo na stabilnosti sestavljene predelne stene, in se po drugi s ploskim naleganjem magnetnih trakov na zadevnih opornih podbojih polje sipanja zmanjša), v ostalem pa tudi pri tej znani premični predelni steni ni izključeno Sirjenje polj magnetnega sipanja v okolico s pomanjkljivimi posledicami, o katerih je bil govor zgoraj.

Iz pravkar navedenih pomanjkljivosti stanja tehnike je izvedena naloga, ki tvori osnovo predloženega izuma. Gre za nalogo, ustvariti premično predelno steno uvodoma opredeljene vrste, ki zagotavlja izboljšano zaščito podatkov, shranjenih na strojno berljivih nosilcih podatkov, in izključuje ogrožanje oseb s srčnimi vzpodbujevalniki.

Ta naloga je po predloženem izumu reSena s tem, da sta magnetna trakova vsakokrat vgrajena v konkavno obokano, poglobljeno ležišče robnih profilov in imata robni območji, ki nista namagneteni. Po tem nauku se da naprimer pri magnetnem traku Širine 20 mm namagnetiti samo osrednje območje Širine 15 mm, medtem ko ostali robni območji ostaneta nenamagneteni. S tovrstnima nenamagnetenima robnima območjema v povezavi z vgraditvijo magnetnih trakov v poglobljeno ležišče robnih profilov se da zanesljivost proti magnetnemu sipanju v primerjavi s stanjem tehnike opazno povečati. Pri tem pride v posebnih primerih uporabe, denimo ko se do predelne stene pride samo z ene strani, v poštev tudi nesimetrično namagnetenje magnetnih trakov. V omenjenem namenskem, na vsakokratni slučaj uporabe vezanem, na enostaven način izvedljivem vplivanju na magnetno sipanje tiči odločilna prednost predelne stene po izumu, ki pri znanih predelnih stenah uvodoma določene vrste ni dana.

Za prvo prednostno izvedbeno podrobnost izuma je značilno, da robni profil, ki ni povezan z opornim podbojem, torej profil, ki je razporejen na prostem koncu predelne stene, prekriva zapolnilni element, ki magnetno polje zadevnega magnetnega traku nevtralizira. Zapolnilni element te vrste sestoji iz feromagnetnega gradiva. Površina tega zapolnilnega elementa je v območju, obrnjenem k robnemu profilu, tako ukrivljena kot površina opornega podboja. Na ta način je zagotovljeno plosko naleganje zadevnega magnetnega traku na zapolnilni element, posledica česar je kar najboljše preprečenje magnetnega sipanja.

V okviru predloženega izuma ima oporni podboj smotrno okrogel presek in v skladu s tem imata magnetna trakova smotrno konkavno obokano zunanjo površino. Okrogli presek opornih podbojev pri tem omogoča povezavo stenskih elementov z opornimi podboji v poljubnih postavitvah. Omejen na tovrstno zasnovo opornih podbojev in magnetnih trakov pa predloženi izum ni. Oporni podboji imajo tako lahko denimo tudi mnogo-(npr. osmero-)koten presek, pri čemer imajo tedaj magnetni trakovi plosko, ravno zunanjo površino.

Za nadaljnjo prednostno izvedbeno podrobnost izuma je značilno, da so magnetni trakovi gibki. Posebno smotrno je, da so pri tem magnetni trakovi v neobremenjenem stanju ravni in so v konkavno obokano ležišče robnih profilov vloženi s prednapetjem. Z vidika izdelave je to zelo prikladno, kajti izdelava ravnih magnetnih trakov je v stroškovnem pogledu bistveno cenejša od izdelave obokanih magnetnih trakov. Gre torej za pomembno stroškovno prednost, če se magnetne trakove, ki naj imajo v svojem končnem stanju obokano obliko (glej zgoraj), sprva izdela kot ravne magnetne trakove in se jih zatem na osnovi njihove gibkosti pri njihovem nameščanju v robne profile prednapne v obokano obliko.

Da se jih pritrdi v robne profile, imajo v zasnovi, ki ji dajemo posebno prednost, magnetni trakovi v svojem hrbtnem območju najmanj eno spojno rebro, ki se vsakokrat ubira z namenskim utorom zadevnega robnega profila. Presek spojnega rebra te vrste je pri tem prednostno zasnovan kot lastovičji rep, tako da je zagotovljeno zanesljivo držanje (v danem primeru prednapetega) magnetnega traku v zadevnem ležišču robnega profila. Spojno rebro je pri tem lahko izvedeno scela, votlo ali ima razporek. Poleg preseka v obliki lastovičjega repa, ki smo ga maloprej izpostavili, pridejo v bistvu enakovredno v poštev tudi druge oblike preseka (npr. presek v obliki črke T).

V prednostni izvedbeni podrobnosti izuma znaša debelina stene opornih podbojev, če so le-ti v celoti iz feromagnetnega gradiva, najmanj 1,2 mm. Pri tej debelini stene opornih podbojev se v sami steni opornega podboja dobi magnetni tok tolikšne kakovosti, da se magnetno sipanje tudi pod neugodnimi pogoji zmanjša na zanemarljivo vrednost.

Robni profili imajo za potrebe pritrditve le-teh na telesih sten stenskih elementov prednostno v svojem hrbtnem območju vsakokrat spojno rebro, ki se ubira z odgovarjajočim utorom robne letve zadevnega telesa stene. Na ta način se da en in isti robni profil brez muk montirati v različno zasnovana telesa sten, kar je izjemno smotrno z vidika stroškovno ugodnega modulnega sistema gradnje.

Za še nadaljnjo prednostno izvedbeno podrobnost izuma je značilno, da je predviden najmanj en varnostni element, ki se ga naknadno namesti na sestavljeno dvojico stenski element/oporni podboj in ki služi za pritrditev teh dveh delov drugega z drugim. Bistveno pri tem je, da varnostni element ni fiksno povezan ne s stenskim elementom ne z opornim podbojem, ampak gre pri njem za samostojen, s stenskim elementom ali opornim podbojem v danem primeru zgibno ali premakljivo povezan sestavni del. To zagotavlja, da je moč varnostni element na sestavljeno dvojico stenski element/oporni podboj namestiti naknadno. Na ta način je zagotovljeno, da pri nameščanju varnostnega elementa v njegovo delovno lego, ko se stenski element in oporni podboj fiksira drugega proti drugemu, stenskega elementa z magnetnim trakom, tedaj sprijetim z opornim podbojem, glede na oporni podboj ni treba premikati. V tem smislu gre pri varnostnem elementu predvsem lahko za od zgoraj dol v robni profil in v oporni podboj vtakljivo varnostno skobo.

V opisu, ki sledi, je predloženi izum poblize obrazložen na osnovi prednostnega primera izvedbe, kakršnega kažeta skici na priloženem listu skic. Tam kaže sl. 1 sklop opornega podboja in dveh stenskih elementov premične predelne stene, zgrajene po izumu, v vodoravnem prerezu in sl. 2 varnostno skobo za naknadno fiksiranje dvojice stenski element/oporni podboj v prostorski predstavitvi.

Po skici sl. 1 sta z opornim podbojem 1 povezana dva stenska elementa 2. Vsak od stenskih elementov 2 pri tem sestoji iz sestavljenega telesa 3 stene in dveh pokončnih robnih profilov 6, s tem da telo 3 stene sestoji iz dveh iz lanene/riževe slame narejenih plošč 4, med njima vzdolž oboda razporejenih robnih MDFMetev 5 in vmes polnila 25 v obliki satovja. Vsak robni profil 6 ima v svojem hrbtnem območju pritrdilno rebro 7 trapeznega preseka, ki se ubira z odgovarjajočim utorom 8 vrste lastovičji rep v pripadajoči robni letvi 5. Vsak robni profil 6 nadalje

1. Iz nem. pojma Mitteldichte Faser (= srednjegosta vlakna) izvedena simbolna okrajšava. (Op. prev.) vsebuje dve krili 9, ki od zunaj nalegata na plošči 4 telesa 3 stene. Krili 9 sta vzmetno podajni, tako da samodejno poskrbita za izravnavo dimenzijskih odstopkov glede na različno debela telesa 3 sten.

Da se stenska elementa 2 poveže z opornim podbojem 1 iz feromagnetnega gradiva, ima vsak robni profil magnetno napravo 10 v obliki vzdolž robnega profila potekajočega magnetnega traku 11. Da plosko nalega na oporni podboj 1, ima magnetni trak konkavno obokano zunanjo ploskev 12. Magnetni trak 11 sestoji iz gibkega nosilnega gradiva in je v neobremenjenem stanju raven. Obokanost nastane, ko magnetni trak 11 s prednapetostjo vgradimo v obokano ležišče 13 zadevnega robnega profila 6. Da se ga pritrdi v robni profil, ima magnetni trak 11 v svojem hrbtnem območju spojno rebro 14, ki se ubira z utorom 15 zadevnega robnega profila 6. Spojno rebro 14 je v preseku trapezne oblike in tej je prirejena zasnova utora 15, ki je v preseku podoben lastovičjemu repu.

Predelna stena ima prosti konec 16 in v tamkajšnji robni profil 6 je vložen zapolnilni element 17 za nevtralizacijo magnetnega polja zadevnega magnetnega traku 11. Zapolnilni element 17 je v preseku lečast in narejen iz feromagnetnega gradiva. Ukrivljenost k magnetnemu traku 11 obrnjene strani zapolnilnega elementa je enaka ukrivljenosti opornega podboja 1, tako da zapolnilni element plosko nalega na magnetni trak 11. Ukrivljenost zunanje ploskve 18 zapolnilnega elementa 17 pa je enaka ukrivljenosti zunanje ploskve 19 robnega profila 6, tako da je zapolnilni element 17 v robni profil 6 vključen optično optimalno.

Magnetni trakovi 11 niso namagneteni po vsej svoji širini; namagnetenje je namreč omejeno na njihovo osrednje območje. Tako sta obe zunanji robni območji vsakega magnetnega traku 11 nenamagneteni.

Skica sl. 2 kaže varnostno skobo 20, kakršna pride v poštev za pritrditev stenskega elementa 2, ki je prek magnetnega traku 11 sprijet z opornim podbojem 1. Varnostna skoba 20 pri tem obsega mostni odsek 21, od katerega dol štrli na eni strani notranji zob 22 in na drugi zunanji zob 23. Zunanji zob 23 ima dve krilci 24, ki sta tako postavljeni, da se v smeri proti notranjemu zobu 22 zbližujeta in oklepata klinast prostor.

Varnostno skobo 20 na sestavljeno dvojico oporni podboj/stenski element, katere lega je dokončna, tako nataknemo od zgoraj, da notranji zob 22 zagrabi od znotraj za cev, ki tvori oporni podboj 1, zunanji zob 23 pa pride s svojima krilcema 24 v utor 15 robnega profila 6. Varnostna skoba 20 torej dopolnilno k magnetni sili, ki deluje med magnetnim trakom 11 in opornim podbojem 1, skrbi za zvezo med zadevnim stenskim elementom 2 in opornim podbojem 1.

Claims

Patentni zahtevki

1. Premična predelna stena, obsegajoča najmanj en stenski element (2) in najmanj en vsaj delno feromagneten oporni podboj (1), pri čemer ima stenski element (2) pokončna robna profila (6), ki za povezavo stenskega elementa (2) s tem vsaj enim opornim podbojem (1) vsebujeta kot v bistvu vzdolž robnih profilov (6) potekajoča, na zadevni oporni podboj (1) plosko nalegajoča magnetna trakova (11) zasnovani magnetni napravi (10), značilna po tem, da sta magnetna trakova (11) vsakokrat vgrajena v konkavno obokano, poglobljeno ležišče (13) robnih profilov (6) in imata robni območji, ki nista namagneteni.
2. Predelna stena po zahtevku 1, značilna po tem, da robni profil (6), ki ni povezan z opornim podbojem (1), prekriva zapolnilni element (17), ki magnetno polje zadevnega magnetnega traku (11) nevtralizira.
3. Predelna stena po zahtevku 1, značilna po tem, da ima oporni podboj (1) okrogel presek in da imata magnetna trakova (11) konkavno obokano zunanjo površino (12).
4. Predelna stena po enem od zahtevkov 1 do 3, značilna po tem, da so magnetni trakovi (11) gibki.
5. Predelna stena po zahtevku 4, značilna po tem, da so magnetni trakovi (11) v neobremenjenem stanju ravni in v ležišča (13) robnih profilov (6) s prednapetjem vloženi.
6. Predelna stena po enem od zahtevkov 1 do 5, značilna po tem, da imajo magnetni trakovi (11) v svojem hrbtnem območju najmanj eno spojno rebro (14), ki se vsakokrat ubira z utorom (15) pripadajočega robnega profila (6).
7. Predelna stena po enem od zahtevkov 1 do 6, značilna po tem, da je debelina opornega podboja (1) najmanj 1,2 mm.
8. Predelna stena po enem od zahtevkov 1 do 7, značilna po tem, da ima robni profil (6) v svojem hrbtnem območju pritrdilno rebro (7), ki se ubira z odgovarjajočim utorom (8) robne letve (5) telesa (3) stene zadevnega stenskega elementa (2).
9. Predelna stena po enem od zahtevkov 1 do 8, značilna po tem, da je predviden najmanj en varnostni element, ki se ga naknadno namesti na sestavljeno dvojico stenski element/oporni podboj in ki služi za pritrditev teh dveh delov drugega z drugim.
10. Predelna stena po zahtevku 9, značilna po tem, da je varnostni element zasnovan kot od zgoraj dol v robni profil (6) in v oporni podboj (1) vtakljiva varnostna skoba (20).
11. Predelna stena po enem od zahtevkov 1 do 10, značilna po tem, da vsak stenski element (2) obsega telo (3) stene, sestoječe iz dveh iz lanene/riževe slame narejenih plošč (4), med njima vzdolž oboda okvirno razporejenih robnih MDF-letev (5) in vmes polnila (25) v obliki satovja.