SI20343A - Klimatiziranje zgradb in klimatizirana zgradba in predvsem hiša z nično porabo energije - Google Patents

Klimatiziranje zgradb in klimatizirana zgradba in predvsem hiša z nično porabo energije Download PDF

Info

Publication number
SI20343A
SI20343A SI9920029A SI9920029A SI20343A SI 20343 A SI20343 A SI 20343A SI 9920029 A SI9920029 A SI 9920029A SI 9920029 A SI9920029 A SI 9920029A SI 20343 A SI20343 A SI 20343A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
air
building
heat
fresh air
exhaust air
Prior art date
Application number
SI9920029A
Other languages
English (en)
Inventor
D. Edmond Krecke
Original Assignee
D. Edmond Krecke
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Priority claimed from DE19809974A external-priority patent/DE19809974B4/de
Priority claimed from DE29804095U external-priority patent/DE29804095U1/de
Application filed by D. Edmond Krecke filed Critical D. Edmond Krecke
Publication of SI20343A publication Critical patent/SI20343A/sl

Links

Classifications

    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F28—HEAT EXCHANGE IN GENERAL
    • F28D—HEAT-EXCHANGE APPARATUS, NOT PROVIDED FOR IN ANOTHER SUBCLASS, IN WHICH THE HEAT-EXCHANGE MEDIA DO NOT COME INTO DIRECT CONTACT
    • F28D20/00—Heat storage plants or apparatus in general; Regenerative heat-exchange apparatus not covered by groups F28D17/00 or F28D19/00
    • F28D20/0052—Heat storage plants or apparatus in general; Regenerative heat-exchange apparatus not covered by groups F28D17/00 or F28D19/00 using the ground body or aquifers as heat storage medium
    • E—FIXED CONSTRUCTIONS
    • E04—BUILDING
    • E04B—GENERAL BUILDING CONSTRUCTIONS; WALLS, e.g. PARTITIONS; ROOFS; FLOORS; CEILINGS; INSULATION OR OTHER PROTECTION OF BUILDINGS
    • E04B1/00—Constructions in general; Structures which are not restricted either to walls, e.g. partitions, or floors or ceilings or roofs
    • E04B1/62—Insulation or other protection; Elements or use of specified material therefor
    • E04B1/74—Heat, sound or noise insulation, absorption, or reflection; Other building methods affording favourable thermal or acoustical conditions, e.g. accumulating of heat within walls
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F24—HEATING; RANGES; VENTILATING
    • F24D—DOMESTIC- OR SPACE-HEATING SYSTEMS, e.g. CENTRAL HEATING SYSTEMS; DOMESTIC HOT-WATER SUPPLY SYSTEMS; ELEMENTS OR COMPONENTS THEREFOR
    • F24D11/00—Central heating systems using heat accumulated in storage masses
    • F24D11/006—Central heating systems using heat accumulated in storage masses air heating system
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F24—HEATING; RANGES; VENTILATING
    • F24D—DOMESTIC- OR SPACE-HEATING SYSTEMS, e.g. CENTRAL HEATING SYSTEMS; DOMESTIC HOT-WATER SUPPLY SYSTEMS; ELEMENTS OR COMPONENTS THEREFOR
    • F24D3/00—Hot-water central heating systems
    • F24D3/12—Tube and panel arrangements for ceiling, wall, or underfloor heating
    • F24D3/14—Tube and panel arrangements for ceiling, wall, or underfloor heating incorporated in a ceiling, wall or floor
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F24—HEATING; RANGES; VENTILATING
    • F24F—AIR-CONDITIONING; AIR-HUMIDIFICATION; VENTILATION; USE OF AIR CURRENTS FOR SCREENING
    • F24F12/00—Use of energy recovery systems in air conditioning, ventilation or screening
    • F24F12/001—Use of energy recovery systems in air conditioning, ventilation or screening with heat-exchange between supplied and exhausted air
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F24—HEATING; RANGES; VENTILATING
    • F24F—AIR-CONDITIONING; AIR-HUMIDIFICATION; VENTILATION; USE OF AIR CURRENTS FOR SCREENING
    • F24F5/00—Air-conditioning systems or apparatus not covered by F24F1/00 or F24F3/00, e.g. using solar heat or combined with household units such as an oven or water heater
    • F24F5/0046—Air-conditioning systems or apparatus not covered by F24F1/00 or F24F3/00, e.g. using solar heat or combined with household units such as an oven or water heater using natural energy, e.g. solar energy, energy from the ground
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F24—HEATING; RANGES; VENTILATING
    • F24S—SOLAR HEAT COLLECTORS; SOLAR HEAT SYSTEMS
    • F24S20/00—Solar heat collectors specially adapted for particular uses or environments
    • F24S20/60—Solar heat collectors integrated in fixed constructions, e.g. in buildings
    • F24S20/67—Solar heat collectors integrated in fixed constructions, e.g. in buildings in the form of roof constructions
    • Y—GENERAL TAGGING OF NEW TECHNOLOGICAL DEVELOPMENTS; GENERAL TAGGING OF CROSS-SECTIONAL TECHNOLOGIES SPANNING OVER SEVERAL SECTIONS OF THE IPC; TECHNICAL SUBJECTS COVERED BY FORMER USPC CROSS-REFERENCE ART COLLECTIONS [XRACs] AND DIGESTS
    • Y02—TECHNOLOGIES OR APPLICATIONS FOR MITIGATION OR ADAPTATION AGAINST CLIMATE CHANGE
    • Y02A—TECHNOLOGIES FOR ADAPTATION TO CLIMATE CHANGE
    • Y02A30/00—Adapting or protecting infrastructure or their operation
    • Y02A30/27—Relating to heating, ventilation or air conditioning [HVAC] technologies
    • Y02A30/272—Solar heating or cooling
    • Y—GENERAL TAGGING OF NEW TECHNOLOGICAL DEVELOPMENTS; GENERAL TAGGING OF CROSS-SECTIONAL TECHNOLOGIES SPANNING OVER SEVERAL SECTIONS OF THE IPC; TECHNICAL SUBJECTS COVERED BY FORMER USPC CROSS-REFERENCE ART COLLECTIONS [XRACs] AND DIGESTS
    • Y02—TECHNOLOGIES OR APPLICATIONS FOR MITIGATION OR ADAPTATION AGAINST CLIMATE CHANGE
    • Y02B—CLIMATE CHANGE MITIGATION TECHNOLOGIES RELATED TO BUILDINGS, e.g. HOUSING, HOUSE APPLIANCES OR RELATED END-USER APPLICATIONS
    • Y02B10/00—Integration of renewable energy sources in buildings
    • Y02B10/20—Solar thermal
    • Y—GENERAL TAGGING OF NEW TECHNOLOGICAL DEVELOPMENTS; GENERAL TAGGING OF CROSS-SECTIONAL TECHNOLOGIES SPANNING OVER SEVERAL SECTIONS OF THE IPC; TECHNICAL SUBJECTS COVERED BY FORMER USPC CROSS-REFERENCE ART COLLECTIONS [XRACs] AND DIGESTS
    • Y02—TECHNOLOGIES OR APPLICATIONS FOR MITIGATION OR ADAPTATION AGAINST CLIMATE CHANGE
    • Y02B—CLIMATE CHANGE MITIGATION TECHNOLOGIES RELATED TO BUILDINGS, e.g. HOUSING, HOUSE APPLIANCES OR RELATED END-USER APPLICATIONS
    • Y02B10/00—Integration of renewable energy sources in buildings
    • Y02B10/40—Geothermal heat-pumps
    • Y—GENERAL TAGGING OF NEW TECHNOLOGICAL DEVELOPMENTS; GENERAL TAGGING OF CROSS-SECTIONAL TECHNOLOGIES SPANNING OVER SEVERAL SECTIONS OF THE IPC; TECHNICAL SUBJECTS COVERED BY FORMER USPC CROSS-REFERENCE ART COLLECTIONS [XRACs] AND DIGESTS
    • Y02—TECHNOLOGIES OR APPLICATIONS FOR MITIGATION OR ADAPTATION AGAINST CLIMATE CHANGE
    • Y02B—CLIMATE CHANGE MITIGATION TECHNOLOGIES RELATED TO BUILDINGS, e.g. HOUSING, HOUSE APPLIANCES OR RELATED END-USER APPLICATIONS
    • Y02B30/00—Energy efficient heating, ventilation or air conditioning [HVAC]
    • Y—GENERAL TAGGING OF NEW TECHNOLOGICAL DEVELOPMENTS; GENERAL TAGGING OF CROSS-SECTIONAL TECHNOLOGIES SPANNING OVER SEVERAL SECTIONS OF THE IPC; TECHNICAL SUBJECTS COVERED BY FORMER USPC CROSS-REFERENCE ART COLLECTIONS [XRACs] AND DIGESTS
    • Y02—TECHNOLOGIES OR APPLICATIONS FOR MITIGATION OR ADAPTATION AGAINST CLIMATE CHANGE
    • Y02B—CLIMATE CHANGE MITIGATION TECHNOLOGIES RELATED TO BUILDINGS, e.g. HOUSING, HOUSE APPLIANCES OR RELATED END-USER APPLICATIONS
    • Y02B30/00—Energy efficient heating, ventilation or air conditioning [HVAC]
    • Y02B30/56—Heat recovery units
    • Y—GENERAL TAGGING OF NEW TECHNOLOGICAL DEVELOPMENTS; GENERAL TAGGING OF CROSS-SECTIONAL TECHNOLOGIES SPANNING OVER SEVERAL SECTIONS OF THE IPC; TECHNICAL SUBJECTS COVERED BY FORMER USPC CROSS-REFERENCE ART COLLECTIONS [XRACs] AND DIGESTS
    • Y02—TECHNOLOGIES OR APPLICATIONS FOR MITIGATION OR ADAPTATION AGAINST CLIMATE CHANGE
    • Y02E—REDUCTION OF GREENHOUSE GAS [GHG] EMISSIONS, RELATED TO ENERGY GENERATION, TRANSMISSION OR DISTRIBUTION
    • Y02E10/00—Energy generation through renewable energy sources
    • Y02E10/40—Solar thermal energy, e.g. solar towers
    • Y—GENERAL TAGGING OF NEW TECHNOLOGICAL DEVELOPMENTS; GENERAL TAGGING OF CROSS-SECTIONAL TECHNOLOGIES SPANNING OVER SEVERAL SECTIONS OF THE IPC; TECHNICAL SUBJECTS COVERED BY FORMER USPC CROSS-REFERENCE ART COLLECTIONS [XRACs] AND DIGESTS
    • Y02—TECHNOLOGIES OR APPLICATIONS FOR MITIGATION OR ADAPTATION AGAINST CLIMATE CHANGE
    • Y02E—REDUCTION OF GREENHOUSE GAS [GHG] EMISSIONS, RELATED TO ENERGY GENERATION, TRANSMISSION OR DISTRIBUTION
    • Y02E10/00—Energy generation through renewable energy sources
    • Y02E10/40—Solar thermal energy, e.g. solar towers
    • Y02E10/44—Heat exchange systems
    • Y—GENERAL TAGGING OF NEW TECHNOLOGICAL DEVELOPMENTS; GENERAL TAGGING OF CROSS-SECTIONAL TECHNOLOGIES SPANNING OVER SEVERAL SECTIONS OF THE IPC; TECHNICAL SUBJECTS COVERED BY FORMER USPC CROSS-REFERENCE ART COLLECTIONS [XRACs] AND DIGESTS
    • Y02—TECHNOLOGIES OR APPLICATIONS FOR MITIGATION OR ADAPTATION AGAINST CLIMATE CHANGE
    • Y02E—REDUCTION OF GREENHOUSE GAS [GHG] EMISSIONS, RELATED TO ENERGY GENERATION, TRANSMISSION OR DISTRIBUTION
    • Y02E60/00—Enabling technologies; Technologies with a potential or indirect contribution to GHG emissions mitigation
    • Y02E60/14—Thermal energy storage
    • Y—GENERAL TAGGING OF NEW TECHNOLOGICAL DEVELOPMENTS; GENERAL TAGGING OF CROSS-SECTIONAL TECHNOLOGIES SPANNING OVER SEVERAL SECTIONS OF THE IPC; TECHNICAL SUBJECTS COVERED BY FORMER USPC CROSS-REFERENCE ART COLLECTIONS [XRACs] AND DIGESTS
    • Y02—TECHNOLOGIES OR APPLICATIONS FOR MITIGATION OR ADAPTATION AGAINST CLIMATE CHANGE
    • Y02E—REDUCTION OF GREENHOUSE GAS [GHG] EMISSIONS, RELATED TO ENERGY GENERATION, TRANSMISSION OR DISTRIBUTION
    • Y02E70/00—Other energy conversion or management systems reducing GHG emissions
    • Y02E70/30—Systems combining energy storage with energy generation of non-fossil origin

Landscapes

  • Engineering & Computer Science (AREA)
  • Mechanical Engineering (AREA)
  • General Engineering & Computer Science (AREA)
  • Physics & Mathematics (AREA)
  • Chemical & Material Sciences (AREA)
  • Combustion & Propulsion (AREA)
  • Thermal Sciences (AREA)
  • Life Sciences & Earth Sciences (AREA)
  • Sustainable Energy (AREA)
  • Sustainable Development (AREA)
  • Architecture (AREA)
  • Acoustics & Sound (AREA)
  • Electromagnetism (AREA)
  • Civil Engineering (AREA)
  • Structural Engineering (AREA)
  • Building Environments (AREA)
  • Central Air Conditioning (AREA)
  • Air Conditioning Control Device (AREA)

Abstract

Sistem za sveži zrak/izrabljeni zrak oz. podtlačni sistem se vodi preko toplotnega shranjevalnika (20) (zemeljski kanal - cev v cevi - podtlak - nasprotni tok - naprava za ponovno pridobivanje toplote v podtlaku s pasivno opremo za javljanje vloma in požara), da se poleti sveži zrak ohlaja in pozimi sveži zrak segreva. Sveži zrak in izrabljeni zrak se vodita po principu nasprotnega toka skozi drug v drugega vstavljenih vodov (36-41), tako da se v izrabljenem zraku prisotna toplotna energija pridobi nazaj za koristen namen.ŕ

Description

Ipa-Isorast International S.A.
Klimatiziranje zgradb in klimatizirana zgradba in predvsem hiša z nično porabo energije
Izum se nanaša na postopek klimatiziranja in priprave za klimatiziranje zgradb z nizko toplotno izgubo po uvodnem delu patentnega zahtevka 1 oz. 2 in nadalje na hišo z nizko porabo energije po uvodnem delu patentnega zahtevka 18.
Iz spisa WO 97/10 474 je poznana energijska naprava za zgradbo ob uporabi solarnih absorberjev, toplotnih izmenjevalnikov in toplotnih shranjevalnikov, da zgradbo po potrebi pasivno ogreva ali hladi. Poleg izgub pri prenosu toplote pozimi iz notranjega področja stavbe - oz. pridobivanja toplote s prenosom poleti - nastopajo še izgube toplote zaradi zračenja med zimo in nezaželjeno segrevanje poleti. Pozimi ta izguba toplote zaradi zračeja skupaj z izgubo toplote pri prenosu določa potrebo zgradbe po toploti. Da bi se zadostilo smernicam Frauenhoferjevega inštituta oz. nemški uredbi o toplotni zaščiti za tako imenovane hiše z nično porabo energije, se morajo izgube toplote pri zračenju v stavbi držati kar se da nizko. Hiše z nično porabo energije so po definiciji zgradbe z oddajanjem toplote pod 20 kW m2/a. Nadalje je zaželjeno, da se pride še pod tako nizke vrednosti oddajanje toplote.
Zunanje stene stavbe, kije opisana v spisu WO 97/10 474, obsegajo notranjo betonsko plast in zunanjo plast iz izolimega materiala - poleg plasti ometa - in toplotna energija se dovaja masivni steni, ki je skoraj tako topla kot notranji prostor. Da se zadosti smernicam Frauenhoferjevega inštituta in toplotna energija se dovaja masivni steni, ki smernicam Frauenhoferjevega inštituta in toplotna energija se dovaja masivni steni, ki je skoraj tako toplotna kot notranji prostor. Da se zadosti smernicam Frauenhoferjevega inštituta oz. nemški uredbi o toplotni zaščiti za takoimenovane hiše z nično uporabo energije, bi bilo tudi zaželjeno, da bi se lahko za ogrevanje uporabila nizko-temperatuma - pod sobno temperaturo - toplotna energija, da bi se lahko na ta način uporabljali tudi shranjevalniki toplote ali toplotni rezervarji s temperturo, kije nižja od sobne temperature poslopja, ki gaje treba ogrevati.
Izum ima torej za nalogo, da se podajo postopki in priprave za klimatiziranje stavb, po katerih se lahko za te stavbe minimizira toplotna izguba. Zaželjeno bi bilo tudi, da se navedejo konstrukcije stavb, da se lahko uvaja energija pri nizki temperturi - to se pravi toplota z vrednostmi temperature pod sobno temperaturo - za ogrevalne namene.
Zastavljena naloga se reši na presenetljivo preprost in moder način že na osnovi postopkovnih korakov zahtevka 1 oz. kombinacije značilnosti zahtevka 2 in z nadaljnjimi značilnostmi odvisnih patentnih zahtevkov se izoblikuje in razvije naprej.
Po izumu je stvorjen sistem za sveži in izrabljeni zrak, ki tvori pripravo za izmenjavo toplote na osnovi protitoka. V izrabljenem zraku prisotna toplotna energija se v veliki meri pridobi nazaj. Sistem za sveži zrak in izrabljeni zrak se poleg tega na prednosten način prikluČi na toplotni shranjevalnik, ki je nameščen pod zgradbo, da se mu odda presežna energija ali da ta sprejme toplotno energijo, da ustrezno temperira sveži zrak, ki se uvaja v stavbo.
Uporaba toplote s temperaturnimi vrednostmi pod sobno temperaturo stavbe, ki jo je treba ogrevati, je omogočena z značilnostmi patentnega zahtevka 18 in je nadalje razvita z nadaljnjimi značilnostmi od tega odvisnih patentnih zahtevkov. Na posebno prednosten način se lahko nizka temperatura sredstva za prenos toplote uporablja med toplejšimi ali vročimi obdobji, npr. v tropih za hlajenje.
Po izumu se uvaja toplotna energija toplotnega shranjevalnika z nizko temperaturo v jedrno področje betonskih zunanjih sten. V sredini zunanjih sten ima temperatura vrednost pod sobno temperaturo, tako da se z dvigom jedrne temperature lahko uresniči toplotna razporeditev v steni, ki vodi do povišanja notranje temperature, čeprav ima dovedeni nosilec toplote temperaturo (temperaturo na odtoku), ki leži pod sobno temperaturo.
V skladu z izumom se daje prednost simetrični toplotni izolaciji glede na sicer običajno asimetrično toplotno izolacijo (zunaj ležeča toplotna izolacija), da se s to simetrično zgradbo stvori na prednosten način klimatska bariera v obliki nosilnega zidu.
To pomeni, da npr. v štiričlanskem gospodinjstvu notranji energijski prihranek okoli 2500 kWh/anno to toplotno energijo kar se da varčno oddaja betonskemu jedru, to se pravi klimatski barieri. Na posebno ugoden način to betronsko jedro nikoli nima zimskih temepratur, to se pravi, da njegova temperatura nikoli ne leži pod 0 °C. V notranjem prostoru zgradbe po izumu so torej že brez dodatnega ogrevanja vedno vsaj pomladanske temperature. Toplotna izguba betonskega jedra proti nizki zunanji temperaturi pa je v bistvu zastonj, ker se le-ta pokriva s toplotnim shranjevalnikom.
Izum je opisan na osnovi priložene risbe in je podrobneje opisan ob sklicevanju na prednostne izvedbene primere. Pri tem prikazujejo:
sl. 1 shematičen prerez skozi hišo z nično porabo energije s klimatskimi napravami po izumu, sl. 2 trismemi ventil v zimskem položaju, sl. 3 trismemi ventil v poletnem položaju, sl. 4 vodenje cevi skozi steno in sl. 5 predfasado, sl. 6 shematičen prerez skozi hišo z nično uporabo energije.
Sl. 1 prikazuje hišo z delom priprav, kot so le-te opisane npr. v WO 97/10 474, kot tudi dodatne klimatske priprave, ki so sistemsko integrirane v obstoječo hišo.
Zgradba 1 ima zunanje stene 2, ki obsegajo zunanjo toplotno izolimo plast 3, notranjo izolimo plast 4 in jedrno področje kot konstrukcijsko podporno plast, to se pravi kot nosilno steno, predvsem kot nosilno betonsko steno.
Streha 6 obsega nosilno konstrukcijo 7, izolimo plast 8 in strešno kritino 9, kije lahko zgrajena iz strešnih opek ali drugih poznanih strešnih materialov in naj bo kar se da temna. Pod strešno kritino 9 so pri posebno prednostni izvedbeni obliki izuma nameščeni toplotni absorberji 10, npr. v utorih oz. med nasprotnimi letvami izolime plasti 8, ki se nahajajo nad izolimo plastjo.
Nadalje je v okviru izuma, da se pri nadaljnjih prednostnih izvedbenih primerih tudi brez solarnih ali toplotnih absorberjev koristi le čisti energijski vnos zaradi sončnega obsevanja zgradbe, če je to možno na osnovi lokalne klimatske lege in energije, ki se odda pri uporabi zgradbe znotraj le-te.
Hiša ima osnovno talno ploščo 11, ki je tukaj zaradi poenostavljene predstavitve narisana na istem nivoju z zemljiščem. Od te talne plošče 11 poševno navzven in segajoče v tla je prikazana toplotna izolima plast 12, ki pod zgradbo 1 omejuje takoimenovani geotermalni toplotni shranjevalnik 20 glede na obdajajočo zemljino 21. Tukaj pride do zastoja toplotnega toka dvigajoče se geotermalne energije zaradi zgradbe 1.
Toplotni shranjevalnik 20 obsega središčno področje 22 višje temperature, podprto z dovodom toplote na tem mestu. Trajno se dosega temperatura 20 °C in več. Posamično so predvidene priprave za dovajanje fluida, ki obsegajo povezovalne vode 13 od solarnega absorberja 10 do kačastih cevi 14, 15 toplotnega izmenjevalnika, ki so vstavljene v solarni absorber 10 v odvisnosti od temperature. Pri izvedbenih primerih brez solarnega absorberja za potreben vnos energije zadošča že toplotna energija, kije sprejeta v steno zgradbe.
Sistem 30 za sveži zrak in izrabljeni zrak obsega vod 31 za sveži zrak in vod 32 za izrabljeni zrak, ki vodita do trismemega ventila 33. Ti vodi prednostno vodijo po jugozahodni zunanji steni zgradbe po potrebi do preko stropa, da se omogoči, da v zgradbo doteka sveži zrak, ki se po potrebi preko kovinskega voda za sveži zrak segreje od sonca, in da se odvaja izrabljeni zrak. Tema vodoma se lahko da značilen pečat v obliki blagovne znamke za klimatizirano hišo z nično porabo energije. Trismemi ventil 33 ima dve nadstropji 34 in 35 na področje odsesavanja (stanovanje, hiša, krilo zgradbe), od koder je nadstropje 34 prirejeno porazdelitvi svežega zraka in nadstropje 35 porazdelitvi izrabljenega zraka. Pri tej prireditvi se izrabljeni zrak odvaja preko voda 32 in se sveži zrak dovaja preko voda 31 nadstropja 34. Od teh nadstropij 34, 35 vodita zemeljska cevna voda 36 oz. 37 v zemljino 21, pri čemer sta ta dva zemeljska cevna voda 36, 37 vodena drug v drugemu preko na sl. 4 predstavljenega vodenja cevi skozi steno, to se pravi, da tvorita cevne zanke, ki na ugoden način vodijo okoli hiše nad toplotno izolimo plastjo 12.
Sl. 4 prikazuje vodenje cevi skozi steno, ki obstoji iz dveh cevnih kolen 45 in 46 kot tudi tesnilne manšete 47, ki tesni luknjo med kolenom 45 in odprtino 48 za prehod skozi steno.
Od nadstropij 34 in 35 vodita nadalje voda 38 in 39 od toplotnega shranjevalnika v središčno področje 22 toplotnega shranjevalnika 20, in sicer se tadva cevna voda vodita drug v drugem, kot je to primer v oziru cevnih vodov 36 in 37.
Čeprav so cevni vodi kot primer predstavljeni okrogli, se izum ne omejuje na to in se lahko na prednosten način uporabijo tudi pravokotni, poligonalni ali eliptični prerezi, isto velja tudi za mešalnik, ki je tudi izvedljiv kvadratično, pravokotno s konstrukcijo z notranjo in zunanjo cevjo, tako da se lahko namesto zasučnega premika uporabi tudi potisni ali dvižni premik.
Od nadstropij 34, 35 vodita končno vod 40 za sveži zrak in vod 41 za izrabljeni zrak v notranjost zgradbe, da se tukaj v nasprotju z običajnim nadtlakom pri prezračevalnih pripravah doseže ugodni regulirani podtlak. Vod za sveži zrak izkazuje vstope 42 za sveži zrak v področju talnih letev in vod za izrabljeni zrak sesalne odprtine 43 za izrabljeni zrak blizu stropov. Te sesalne odprtine za izrabljeni zrak so opremljene s protipovratnimi ventili ali loputami, da se v primeru zračenja vsakokratnega prostora odklopi sistem za izrabljeni zrak. Prilagojeno velikosti, vrsti in obremenitvi glede zraka pri vsakokratnem prostoru so predvideni nabori stalnih zaslonk, od katerih se v odcep za sveži zrak za vsakokratni prostor vstavi primerna velikost, da se kalibrira dovedeni tok svežega zraka.
Sl. 2 in 3 prikazujeta shematsko predstavitev nadstropja 34 trismemega ventila 33. Ta obsega valjasto - stožčasti plaščni okrov 50 s šest priključki 51 do 56, od katerih poteka priključek 51 v osni smeri in dovaja sveži zrak, medtem ko drugi priključki 52 do 56 potekajo radialno. Priključek 52 je preko cevnega voda 36 povezan s priključkom 53, priključek 54 je preko cevnega voda 38 v povezavi s priključkom 55 in priključek 56 z vodom 40. Znotraj okrova 50 je predviden zasučni zasun 57 z dvema zaslonkinima odprtinama 58 in 59, ki se lahko dovedeta do prekrivanja ali delnega prekrivanja s priključkoma 52 in 55. Sl. 2 prikazuje zimski položaj in sl. 3 prikazuje poletni položaj. Zasučni zasun 57 ima navzgor odprtino v notranji prostor 60, kateremu so dovaja sveži zrak preko priključka 51. V zimskem položaju sl. 2 teče sveži zrak preko zemeljskih cevnih vodov 36 in priključka 53 v prekriti prostor 61 trismemega ventila 33 in od tam preko priključka 54 in voda 38 toplotnega shranjevalnika in priključka 55 v nadaljnji prekriti prostor 62 ventila in od tam preko priključka 56 v vod 40 za sveži zrak v notrajost zgradbe 1. Glede nadstropja 35 trismemega ventila 33 je smer toka natančno obrnjena. Sesalni vod 41 za izrabljeni zrak se izteka preko priključka 56 v prostor 62 in izrabljeni zrak dospe od tam preko priključka 55, voda 38 in priključka 54 v prostor 61 in od tam preko priključka 53 in voda 37 do priključka 52 in od tam preko prostora 60 nadstropja 35 v vod 32 za izrabljeni zrak. Sveži zrak in izrabljeni zrak se torej vodita protitočno, pri čemer so po možnosti vsi odseki 36/37, 38/39 in 40/41 izoblikovani kot vsaj delno drug v drugem vodeni cevni vodi. Zato izstopa sveži zrak pri 42 s temperaturo, ki približno ustreza vsesanemu izrabljenemu zraku.
Letno obratovanje je ponazorjeno s pomočjo sl. 3. Preko priključka 51 se ponovno dovaja sveži zrak, ki ima lahko poleti zvišano temperaturo. Ta dospe preko zaslonkine odprtine 58 in priključka 55 v vod 38 toplotnega shranjevalnika preko priključka 54 v prostor 61 in preko priključka 63 kot tudi zemeljskega cevnega voda 36 do priključka 52 in prostora 62. Taje preko priključka 56 povezan z vodom 40 za sveži zrak, ki vodi v notranje prostore, ki jih je treba klimatizirati. Od tam poteka nasprotni tok izrabljenega zraka preko voda 41, zemeljskega cevnega voda 37 kot tudi voda 39 toplotnega shranjevalnika do notranjega prostora 60 nadstropja 35 trismemega ventila 33 in voda 32 za izrabljeni zrak na prosto.
Zasučni zasun 57 se lahko prestavi v oba predstavljena položaja. V ta namen je predviden nastavljalni motor 56, da se preko gredi 66 lahko nastavi željeni položaj zasučnega zasuna 57. Zaslonkini odprtini 38 in 39 omogočata delno prekrivanje s prirejenimi priključki, če se izbere koračni motor z gredjo.
Na sl. 1 je še shematično vrisan sesalni ventilator 67 kot priprava za odsesavanje, ki učinkuje glede na vod 32 in potiska izrabljeni zrak navzven. Na ta način nastane v zgradbi 1 podtlak, ki stalno pusti dotekati zunanji zrak navznoter skozi špranje pri oknih in vratih. Ker se ta tuji zrak pozimi ne segreje v sistemu 30 za sveži zrak in izrabljeni zrak, se teži k temu, da se vrata in okna izdelajo s kar se da majhnimi tesnilnimi izgubami. Pri hišah z nično porabo energije se daje prednost oknom, ki se ne morejo odpreti in so brez okvira.
Sesalnemu ventilatorju 67 je prirejen nastavljalni člen, npr. potenciometer, ki je nameščen v notranjosti zgradbe 1 in preko krmilnega voda omogoča reguliranje vrtilne hitrosti ventilatorja 67. Tovrstni potenciometri se lahko namestijo bodisi glede na celotno zgradbo ali po sobah. V zadnjem primeru se lahko izvede tudi potenciometrskemu položaju ustrezno povečane odprtine za izstop ali vstop toka pri klimatski pripravi z vsakokratno zadevno sobo. Na ta način se lahko nastavi zračni tok glede na trenutne potrebe.
Prav tako leži nadalje v okviru izuma, da se namesto potenciometra uporabijo elektronske regulacijske priprave, ki uravnavajo vnaprej določeno temperaturo v prostoru s pritekajočo količino zraka.
Za podporo regulaciji temperature, to se pravi bodisi za hitrejše ogrevanje ali za ogrevanje pri hladnem shranjevalniku toplote npr. pri končnih gradbenih delih ob koncu leta se lahko v vod za sveži zrak namesti električni grelni element, kakršen je npr. poznan strokovnjaku med električnimi grelnimi prezračevalniki. Tovrstna dodatna grelna priprava je lahko prisotna bodisi ena na zgradbo ali po sobah. Takšna dodatna ogrevanja so na razpolago v mnogovrstnem izboru - električna, s plinom, oljem in drugim. Na splošno bo potreba po električni grelni energiji bistveno manjša kot pri znanih klimatskih postopkih.
V notranjosti poseljene hiše so toplotni izvori - kuhinjski štedilnik, svetilke, električne priprave in drugo, katerih grelna moč leži v redu velikosti toplotnih izgub zaradi prevajanja, če je debelina izolime snovi plasti 3 in 5 okoli 25 cm in se dosežejo kvrednosti okoli 0,14 W/m K. Pri zunanji temperaturi -16 °C, ki je redka za srednjo Evropo, in temperaturni razliki +40 oz. +38 oz. +32 °C med notranjostjo in zunanjostjo se izračuna temperatura jedra okoli +4,5 oz. +3,5 oz. +0,4 °C, če se izbereta debelini okoli 12 cm znotraj in 13 cm zunaj. Pri debelinah plasti okoli 10 cm znotraj in 15 cm zunaj se dosežejo temeprature jedra +7,6 oz. +6,4 oz. +2,85 °C. Iz področja toplotnega shranjevalnika 20 vodijo fluidni vodi 15 v to jedrno plast 5, ki je shematično nakazana pri 16. Alternativno se lahko fluidni vodi namestijo tudi delno ali v celoti v prednostno stiropor obsegajoči toplotno izolimi plasti 3 ali toplotno izolimi plasti 4.
Zemljina ima okoli 2 m globoko v srednji Evropi temperaturo med +7 °C in +9 °C. S pomočjo toplotnega shranjevalnika 20 se doseže višja srednja temperatura zaradi geotermije in zato, ker se temu toplotnemu shranjevalniku poleti dovaja energija. S tem v skladu se lahko jedmi plasti 5 dovaja toplota iz shranjevalnika 20, da se segreje na +9 °C do +15 °C. Na ta način pride v zunanji steni 2 do toplote, ki v notranjosti zgradbe vpliva na zmanjšano potrebo po gretju in naravna notranjo temperaturo na željene nastavljive temperature. V klimatski pripravi se lahko na dodatno namesti najmanjša toplotna črpalka ali tudi predhodno opisani grelni register.
V jedmi plasti 5 položeni fluidni vodi 16 lahko poleti oddajajo toploto preko kačastih cevi 15 toplotnemu shranjevalniku 20. Isto velja glede solarnih absorberjev 10, ki so prednostno povezani z jedrnim področjem 22 toplotnega shranjevalnika 20, da ta odložijo presežno toploto.
S klimatsko pripravo možno nadozorovano zračenje bivalnih prostorov ne skrbi le za udobno klimo v prostoru, temveč znižuje tudi potrebo zgradbe po toploti v znatni meri. Na ta način se lahko pride znatno pod smernice Frauenhoferjevega inštituta Zvezne republike Nemčije za hiše z nično porabo energije.
Z izumom predlagano klimatiziranje zgradb se lahko izvede tudi pri saniranju starih zgradb, predvsem pri načinu gradnje s ploščami. Takšna ploščna stena je skicirana na sl. 5 pri 70 in obsega zunanjo betonsko ploščo 71, notranjo betonsko ploščo 72 kot tudi izolimo plast 73. Stropi nadstropij so prikazani pri 74. V področju teh nadstropij so običajno fuge 75 med posameznimi nadstropnimi ploščami 70, ki tukaj topo nasedajo druga na drugo. Fuge potekajo vodoravno in so na izstopu klinasto razširjene, da sprejmejo tesnilno maso. Pokazalo se je, da stalno segrevanje in ohlajanje te tesnilne mase ne zagotavlja trajnega tesnenja, tako da po fasadi odtekajoča voda preko kapilarnega delovanja dospe v področje 73 izolime plasti in ovlaži to področje izolime plasti. Nadaljnja neugodnost nastane, s tem da področje rosišča prav tako leži na področju 73 izolime plasti, ker toplotna izolacija betonskih plasti 71 in 72 ne ustreza fizikalnim zahtevam. Doseganje temperatur pod temperaturo rosišča vodi do izločanja vode v izolimo področje 73, s čimer narašča prepustnost le-te za vodo. To pa pomeni nadaljnji pomik področja z rosiščem v smeri proti notranjosti zgradbe, to se pravi proti plasti 72, tako daje postopno ovlažena celotna plast 73 izolime snovi. To ne vodi le do močnega znižanja vrednosti toplotne izolacije teh ploščnih zgradb, temveč tudi do korozijskih škod povezovalnega železja ali podobnega med obema betonskima plastema 71 in 72. To ne vodi le do ogromnih korozijskih škod.
Pri uporabi klimatizacij skega postopka po izumu se tovrstne stare zgradbe ne le modernizirajo, temveč se tudi sanirajo. Fasadne plošče 80 se v oddaljenosti od fasade stare zradbe nastavijo na ploščni fundament, ki poteka okoli obstoječe stare zgradbe in mu je prirejena toplotna izolima plast 12, kot je prikazana na sl. 1. Pod to toplotno izolimo plastjo 12 in obstoječo staro zgradbo bo nastal toplotni shranjevalnik 20, ki se mu na že opisani način dovaja toplota s pomočjo geotermike oz. geotermije, preko solarnih absorberjev kot tudi izrabljenega zraka. Nove fasadne plošče 80 obsegajo zunanjo betonsko plast 81 in notranjo toplotno izolimo plast 83 zadostne debeline, da se lahko celotna zunanja stena 2 uvrsti kot močno toplotno izolirana, to se pravi, da ima vrednosti za 40 pod 20 kW m2/a. Ker betonski plasti 81 ni treba nositi nadstropnih sten, je lahko izdelana iz lahkega betona (bio-por-beton ), ki ima znatne toplotno izolime vrednosti. To vodi do tega, da rosišče leži znotraj betonskega področja 81 in lahko seže največ do meje, ki je označena pri 84. Premik rosišča v beton in predvsem porozni beton ima prednost, da beton lahko shrani določeno količino vode, ne da bi prišlo do škodljivih učinkov. Sicer pa se preko difuzije vzpostavi ravnovesno stanje.
Da se plast 83 izolime snovi ščiti pred vdorom vlage, so fuge med posameznimi ploščami 80 izvedene stopenjsko in s padcem navzdol, pri čemer se lahko vstavi tesnilni trak v ravni odsek in se lahko v razširjajočem se in padajočem delu tesnilna masa 86 uvede z dobrim sidranjem.
Med ploščami 70 stare zgradbe in ploščami 80 nove fasade se razteza zadnji prezračevalni prostor 90, skozi katerega se vodita vod 40 za sveži zrak in sesalni vod 41. Seveda se lahko vodijo še nadaljnji vodi, o katerih seje govorilo v povezavi s sl. 1, in nadaljnji oskrbovalni vodi, za katere pa ni potrebno, da so v povezavi s klimatiziranjem. Cevi se vodijo skozi vmesne prostore distančnikov 91 v obliki ročke, ki imajo sicer sorazmerno tanke mostičke 92 vendar povezovalne ploskve z veliko površino in v obliki krožnika, da lahko pride do zanesljive povezave na sosednje elemente. Stare zgradbe, predvsem ploščne zgradbe nekdanjega vzhodnega bloka, običajno niso izdelane z zaželjeno natančnostjo, s katero se navadno nastopi v tržnem gospodarstvu, zaradi česar se nove fasadne plošče 80 ne položijo enostavno vzporedno z obstoječimi zgradbami, temveč lasersko nadzorovano navpično in vodoravno Pri tem je lahko potrebno, da se nalepijo podložne ploščice na zunanji steni stare zgradbe in se na njih pusti priključiti povezovalni element 91 v obliki ročke.
Pri izdelavi nove fasade pa se gre sicer smotrno od nadstropja do nadstropja. Uporabijo se kotni elementi 95, 96, 97, ki se prekrivajo in v prekrivnem področju izkazujejo podolgovate luknje, da bi se lahko zadržala pravilna razdalja med staro zgradbo in novo fasado. Kotni elementi 95 se zasidrajo v področju nadstropnih stropov 74, kar hkrati dodatno varuje zunanje betonske plošče 71 stare zgradbe. Kotnika 96 in 97 sta privita z čepi za težka bremena.
Izum se lahko dograjuje v naslednjem oziru. Sistem za dovod svežega zraka se lahko opremi s filtrimimi pripravami, npr. z aktivnim filtrom, ozonskim filtrom, filtrom proti insektom, filtrom proti cvetnemu prahu kot tudi proti bakterijam ali virusom. Priprava za odsesavanje se lahko nadalje poganja tako, kot ustreza vsakokratnim zahtevam, to se pravi v prostorih, ki jih je treba klimatizirati, so lahko predvidene sonde, ki povzročijo uravnavanje svežega in izrabljenega zraka. V tej povezavi se lahko v odprtini za odsesavanje predvidi javljalnik dima, ki pri odzivu zapre vsaj dovod svežega zraka do vstopov svežega zraka v prostor. Poznano je, da požari v sobah vzplamtijo potem, ko se z odpiranjem vrat ali okna omogoči neovirani dostop kisika. Medtem ko odsesavanje dima predstavlja zaželjeno lastnost sistema, se v primeru večjih prerezov za dostop zraka v prostor najprej dviguje moč odsesavanja, da se tvori močnejši podtlak, ker je poznano, da je brez kisika požar komaj možen. Nadalje se lahko zapre tudi odsesovalni vod, da se drži izmenjava zraka kar se da nizko in se požar kar se le da zaduši.
Sistem se lahko opremi tudi kot sistem za zaščito pred vlomom. Če se v prostor nasilno vlomi od zunaj, se spremeni podtlak v tem prostoru zaradi dovoda napačnega zraka. Protipovratni ventil na odsesovalnem nastavku se s tem aktivira in če se v vzbujenem položaju sproži stikalo, se lahko to sporoči varovalnemu mestu. Glede na potrebe se lahko sistem oživi ali v primeru željenega zračenja prostora izklopi.
V srednji Evropi leži zunanji zrak v povprečju daleč pod sobno temperaturo, tako da s svežim zrakom dovedena absolutna vlažnost v notranjem prostoru vodi do sorazmerno suhega zraka. V pripravah toplotnih izmenjevalnikov, predvsem v konstrukcijah zemeljskega kanala cev v cevi se izogiba kondenzatu, ker temperaturna razlika med svežim zrakom in izrabljenim zrakom praviloma leži izven temperature rosišča. To ni primer pri znanih enosmernih zemelj skokanalnih prezračevalnih pripravah.
Priprava toplotnega izmenjevalnika na nasprotni tok je lahko izvedena tako, da se del vlage, ki je odvedena z izrabljenim zrakom, ponovno pridobi in se doda svežemu zraku. Če izrabljeni zrak pri prepotovanju priprave toplotnega izmenjevalnika postaja vse hladnejši, se dospe pod meglišče in nastajoča megla lahko skozi primemo dufizijsko pripravo dospe v tok svežega zraka. Kot takšna difuzijska priprava lahko npr. služi zasučno valjasto telo iz penaste snovi, katerega plaščna Stranje nameščena v izrabljenem zraku in katerega druga plaščna stran je nameščena v svežem zraku. Na strani izrabljenega zraka se telo iz spenjene snovi obda z vlago in po zasuku na stran svežega zraka izpari ta vlaga. Uporabljajo se lahko tudi druge priprave za ponovno navlaženje. Pogojeno s podtlakom se izogne, da vlažnost v prostoru z vdorom v te zgradbe vodi do nezaželjenega kondenzata, s čimer se izogne škodi na zgradbi.
Sl. 6 prikazuje hišo nadaljnje po izumu prednostne izvedbene oblike z delom priprav, kot so opisane v WO 97/10 474, kot tudi dodatne priprave za klimatiziranje, ki so sistemsko integrirane v obstoječo hišo.
Zgradba Γ izkazuje zunanje stene 2', ki obsegajo zunanjo toplotno izolimo plast 3', notranjo toplotno izolimo plast 4' in jedrno področje 5' kot nosilno steno, prednostno kot betonsko steno. Streha 6' obsega nosilno konstrukcijo 7', izolimo plast 2' in strešno kritino 9', ki je lahko zgrajena iz strešnih opek ali drugih znanih strešnih materialov in naj bo kar se da temna. Pod strešno kritino 9' so nameščeni toplotni absorber 10', npr. v utorih izolime plasti 8' ali med nasprotnimi letvami. Hiša ima talno ploščo 1Γ, ki je tukaj narisana iz razlogov poenostavljene predstavitve na istem nivoju z zemljiščem. Poševno od te talne plošče 11' navzven in vodeče v krak je prikazana toplotno izolima plast 12', ki pod zgradbo 1' omejuje takoimenovani geotermalni toplotni shranjevalnik 20' glede na obdajajočo ga zemljino 21'.
Tukaj pride do zastoja toplote dvigujoče se geotermalne energije zaradi stavbe Γ. Shranjevalnik 20' toplote obsega središčno področje 22' visoke temperature, podprto z dovodom toplote na to mesto. Trajno se doseže 20 °C in več. V posameznem so predvidene priprave za dovajanje fluida, vključno s povezovalnimi vodi 13' od solarnega absorberja 10' do kačastih cevi 14', 15' toplotnega izmenjevalnika, ki so v solarnem absorberju 10' dodane v odvisnosti od temperature.
Sistem 30' svežega zraka in izrabljenega zraka obsega vod 31' za sveži zrak in vod 32' za izrabljeni zrak, ki vodita do smernega ventila 33'. Ti vodi na ugoden način vodijo na južno-zahodni zunanji steni zgradbe po potrebi do preko strehe, da se omogoči svežemu zraku priteči v zgradbo in se po potrebi ta zrak segreje od sonca preko kovinskih vodov za sveži zrak in da se odvede izrabljeni zrak. Tem vodom se lahko da značilen pečat v obliki blagovne znamke za klimatizirano hišo z nično porabo energije. Smerni ventil 33' ima dve nadstropji 34' in 35' na sesalno področje (stanovanje, hiša, krilo zgradbe), od katerih je nadstropje 34' prirejeno porazdelitvi svežega zraka in nadstropje 35' porazdelitvi izrabljenega zraka. Pri tej prireditvi se izrabljeni zrak odvaja preko voda 32' in sveži zrak dovaja preko voda 31' nadstropja 34'. Od teh nadstropjih 34', 35' vodita zemeljska cevna voda 36' oz. 37' v zemljino, pri čemer se ta zemeljska cevna voda 36', 37' preko vodenja cevi skozi steno vodita drug v drugem, to se pravi tvorita cevne znake, ki na ugoden način vodijo okoli hiše preko toplotno izolime plasti 12'.
Od nadstropij 34' in 35' vodita nadalje voda 38' in 39' toplotnega shranjevalnika v središčno področje 22' toplotnega shranjevalnika 20', in sicer se tudi ta cevna voda vodita vodeno drug v drugem, kot je to primer glede cevnih vodov 36', 37'.
Od nadstropij 34', 35' vodita končno vod 40' za sveži zrak in vod 41' za izrabljeni zrak v notranjost zgradbe. Vod za sveži zrak ima vhode 42' za sveži zrak v področju talnih letev in sesalni vod za izrabljeni zrak ima odprtine 43' za odsesavanje izrabljenega zraka blizu stropov. Te odprtine za odsesavanje izrabljenega zraka so opremljene s protipovratnimi ventili ali loputami, da se v primeru zračenja vsakokratnega prostora odklopi sistem izrabljenega zraka. Prilagojeno na velikost, način in zračno obremenitev vsakokratnega prostora so predvideni nabori stalnih zaslonk, od katerih se primerna velikost vstavi v odcep za sveži zrak vsakokratnega prostora, da se kalibrira dovedeni tok svežega zraka.
Na sl. 6 je shematično vrisan še sesalni ventilator 67' kot priprava za odsesavanje, ki je dejavna glede na vod 32' in potiska izrabljeni zrak navzven. Na ta način pride do podtlaka v zgradbi Γ, ki povzroča, da stalno priteka zunanji zrak skozi špranje pri oknih in vratih v notranjost. Ker se ta tuji zrak pozimi ne segreje preko sistema 30' za sveži zrak in izrabljeni zrak, se teži k temu, da se izvedejo vrata in okna s kar se da majhnimi tesnilnimi izgubami. Pri hišah z nično porabo energije se prednostno uporabljajo okna, ki se ne odpirajo in nimajo okvirov. Sesalnemu ventilatorju 67' je prirejen nastavljalni člen, npr. potenciometer, kije nameščen v notranjosti zgradbe 1' in omogoča preko krmilnega voda regulirati vrtilno hitrost ventilatorja 67'. Na ta način se lahko zračni tok nastavi po trenutnih potrebah.
Iz področja toplotnega shranjevalnika 20' vodijo fluidni vodi 15' v to jedrno področje 5', kije shematično nakazano pri 16'. Zemljina ima v srednji Evropi v globini 2 metrov praviloma temperaturo med +7 °C in +9 °C. Z namestitvijo toplotnega shranjevalnika
20' se doseže višja srednja temperatura zaradi geotermije in ker se temu toplotnemu shranjevalniku poleti dovaja energija. V skladu s tem se lahko jedmi plasti 5' dovaja toplota iz shranjevalnika 20', da se segreje na +9 °C do +15 °C. Na ta način nastane v zunanji steni 2' učinek zastoja toplote oz. temperaturna porazdelitev, ki se pokaže opazna za notrajost zgradbe z zmanjšano potrebo po gretju in se notranja temperatura v notranjosti jasno poviša.
V jedmi plasti 5' položeni fluidni vodi 16' lahko poleti oddajajo toploto preko kačastih cevi 15' toplotnemu shranjevalniku 20'. Isto velja glede solarnih absorberjev 10', ki prednostno stojijo v povezavi z jedrnim področjem 22' toplotnega shranjevalnika 20', da tam oddajo presežno toploto. Tudi pri tem izvedbenem primem se lahko skladno z izkušnjami v mnogih primerih odpove solarnim absorberjem 10', če že zadošča izolacija skupaj s preostalim vnosom toplote v stavbo in že zadoščajo oddaji toplote, ki pripada notranjosti, in omogoča prijetne temperature notranjih prostorov.
Z izumom se koristno uporablja toplotna energija s temperaturo pod le-to v proštom, ki gaje treba ogrevati, kar seje doslej zdelo nemogoče.
Za
Ipa-Isorast International S.A.
'PiSARNA, 0&& JUSUANA, ČOPOVA Ή

Claims (21)

  1. Patentni zahtevki
    1. Postopek za klimatiziranje zgradb z majhno toplotno izgubo z naslednjimi koraki:
    a) daje se na razpolago sistem sveži zrak/izrabljeni zrak z odsesavanjem izrabljenega zraka, ki se vodi preko toplotnega shranjevalnika (20);
    b) sveži zrak in izrabljeni zrak se vodita skozi vode (36-41) po načelu nasprotnega toka, ki so vsaj delno vodeni drug v drugem, pri čemer se v izrabljenem zraku nahajajoča se toplotna energija v veliki meri ponovno pridobi.
  2. 2. Zgradba s klimatiziranjem po zahtevku 1 z naslednjimi značilnostmi:
    i) pod zgradbo (1) ali ob njej je postavljen toplotni shranjevalnik (20), kateremu se pri potrebi zgradbe po gretju odvzema toplota in se pri presežku toplote lahko dovaja;
    ii) zgradba (1) ima izolirane zunanje stene (2);
    iii) zgradba (1) je izvedena tako, da so pri oknih in vratih majhne izgube tesnjenja, da se lahko v notranjosti zgradbe drži vnaprej določeni podtlak zraka;
    iv) sistem (30) sveži zrak/izrabljeni zrak tvori protitočno toplotno izmenjevalno pripravo, ki obsega druge v drugih vodene cevne vode (36/37, 38/39, 40/41), ki po eni strani sveži zrak vodijo preko vhodov (42) za sveži zrak v prostorih do klimatiziranih prostorov in po drugi strani izrabljeni zrak preko sesalnih odprtin (43) za izrabljeni zrak v sistem za izrabljeni zrak in od tam navzven.
  3. 3. Zgradba po zahtevku 2, označena s tem, da se del cevnih vodov (38, 39) sistema (30) za sveži zrak/izrabljeni zrak vodi preko toplotnega shranjevalnika (20).
  4. 4. Zgradba po zahtevku 3, označena s tem, da ima sistem (30) sveži zrak/izrabljeni zrak smerni ventil (33), ki omogoča cevne vode (36-41) za sveži zrak in izrabljeni zrak tako povezati, da se poleti topel sveži zrak najprej dovaja toplotnemu shranjevalniku (20), nato zemeljskim cevnim vodom (36) in končno notranjosti zgradbe, medtem ko se pozimi hladen sveži zrak najprej dovaja zemeljskim cevnim vodom (36), nato geotermalnemu shranjevalniku (20) in končno notranjosti zgradbe, pri čemer gre izrabljeni zrak po nasprotno položenih poteh.
  5. 5. Zgradba po zahtevku 4, označena s tem, da smerni ventil (33) obsega zasučni zasun (57) v dveh nasprotjih (34, 35) na področje odsesavanja, pri čemer so cevni vodi (3641) za sveži zrak in izrabljeni zrak izven smernega ventila (33) vodeni drug v drugem preko vodenja cevi skozi steno.
  6. 6. Zgradba po enem izmed zahtevkov 1 do 5, označena s tem, da so zračni prostori opremljeni z vstopi (42) za sveži zrak in/ali sesalnimi odprtinami (43) za izrabljeni zrak, ki se lahko zaprejo, da se vsakokratni zračni prostor odklopi od cevnih vodov sistema (30) za sveži zrak/izrabljeni zrak.
  7. 7. Zgradba po zahtevku 6, označena s tem, da so sesalne odprtine za izrabljeni zrak opremljene z javljalniki dima, ki sprožijo vse zapiralne priprave za vstope (42) svežega zraka.
  8. 8. Zgradba po zahtevku 6, označena s tem, da so sesalne odprtine (43) za izrabljeni zrak opremljene s protipovratnimi ventili ali loputami.
  9. 9. Zgradba po zahtevku 8, označena s tem, da so protipovratnim ventilom ali loputam prirejena javljalna stikala, ki so povezana s pripravo za dajanje alarma, ki se lahko aktivira ali izklopi.
  10. 10. Zgradba po enem izmed zahtevkov 2 do 9, označena s tem, da so vstopi (42) v prostor svežega zraka in/ali sesalno odprtino (42) za izrabljeni zrak opremljeni s pripravami za naravnavanje prepuščanja zraka, da se lahko izmenjava zraka v prostoru prilagodi velikosti, vrsti in obremenjenosti glede zraka vsakokratnega prostora.
  11. 11. Zgradba po zahtevku 10, označena s tem, da se lahko določene priprave za nastavljanje zračne prepustnosti naravnavajo, da se krmilijo od vsakokratno prirejenih termostatov ali sond za merjenje obremenitve zraka.
  12. 12. Zgradba po enem izmed zahtevkov 2 do 11, označena s tem, daje sistem za dovod svežega zraka opremljen s filtrskimi pripravami.
  13. 13. Zgradba po enem izmed zahtevkov 2 do 12, označena s tem, da ima sistem za dovod svežega zraka pripravo za pripravljanje vročega zraka.
  14. 14. Zgradba po enem izmed zahtevkov 2 do 14, označena s tem, da sistem (30) sveži zrak/izrabljeni zrak obsega sesalni ventilator (67), ki se lahko krmili in se lahko preko nastavnega člena poganja tako, da se lahko regulira tok dovajanega zraka.
  15. 15. Zgradba po enem izmed zahtevkov 2 do 14, označena s tem, da streha (6) obsega solarno absorpcijsko napravo (10), ki je po izbiri izvedena za dovajanje toplote shranjevalniku (20) toplote.
  16. 16. Zgradba po zahtevku 15, označena s tem, da imajo zunanje stene (2) zgradbe (1) vsakokratno zunanjo in notranjo toplotno izolimo plast (3, 4) kot tudi jedrno področje (5) kot konstrukcijsko oporo in da so v tem jedrnem področju (5) vključeni fluidni vodi (16) kot toplotni izmenjevalnik, da se ob potrebi po gretju dvigne temperatura tega jedrnega področja (5) in da se ob potrebi po hlajenju zniža temperatura v tem jedrnem področju (5).
  17. 17. Zgradba po enem izmed zahtevkov 2 do 15, označena s tem, da so toplotno izolime fasadne plošče (80) z vmesnim prostorom (90) položene na ploščni fundament pred staro zgradbo, da se v vmesnem prostoru (90) vodijo preskrbovalni vodi, med njimi drug v drugem vodeni cevni vodi (40, 41) sistema sveži zrak/izrabljeni zrak in daje toplotni shranjevalnik (20) položen pod ploščnim fundamentom.
  18. 18. Hiša z nizko porabo energije z naslednjimi značilnostmi:
    prednostno z ob ali pod streho (6') nameščenim solarnim absorberjem (10');
    s pod ali stransko poleg zgradbe (Γ) nameščenim toplotnim shranjevalnikom (20'); s pripravo za dovajanje fluida, vključujoč povezovalne vode (13') med solarnim absorberjem (10') in toplotnim shranjevalnikom (20');
    z zunanjimi stenami (2') zgradbe (Γ) z zunanjo izolimo plastjo (3'), notranjo izolimo plastjo (4') in jedrnim področjem (5'), ki je prednostno izvedeno kot nosilna betonska stena;
    s fluidnimi vodi (16'), ki so prednostno nameščeni v jedrnem področju (5') in prednostno povezani s solarnim absorberjem (10') in toplotnim shranjevalnikom (20').
  19. 19. Hiša z nizko porabo energije po zahtevku 18, označena s tem, da se fluidni vodi (16') jedrnega področja (5') lahko povežejo z zunanjimi področji toplotnega shranjevalnika (20'), da se toplota poleti odvaja zunanjim stenam (2') in dovaja shranjevalniku (20').
  20. 20. Hiša z nizko porabo energije po zahtevku 18 ali 19, označena s tem, daje zunanja izolima plast (3') izbrana nekoliko debeleje od notranje izolime plasti (4'), da se toplota pri nizki temperaturi uvaja na optimalnem mestu glede na temperaturno karakteristiko, ki pada od znotraj navzven.
  21. 21. Hiša z nizko porabo energije po enem izmed zahtevkov 18 do 20, označena s tem, da je jedrno področje (5') izoblikovano kot betonska plast z vložki in da je točka rosišča nameščena znotraj te betonske plasti.
SI9920029A 1998-03-09 1999-03-09 Klimatiziranje zgradb in klimatizirana zgradba in predvsem hiša z nično porabo energije SI20343A (sl)

Applications Claiming Priority (3)

Application Number Priority Date Filing Date Title
DE19809974A DE19809974B4 (de) 1998-03-09 1998-03-09 Gebäude mit Klimatisierung
DE29804095U DE29804095U1 (de) 1998-03-09 1998-03-09 Niedrigenergiehaus
PCT/EP1999/002108 WO1999047865A1 (de) 1998-03-09 1999-03-09 Klimatisierung von gebäuden sowie klimatisiertes gebäude, und insbesondere null-energie-haus

Publications (1)

Publication Number Publication Date
SI20343A true SI20343A (sl) 2001-02-28

Family

ID=26044453

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI9920029A SI20343A (sl) 1998-03-09 1999-03-09 Klimatiziranje zgradb in klimatizirana zgradba in predvsem hiša z nično porabo energije

Country Status (16)

Country Link
US (1) US7028685B1 (sl)
EP (1) EP1062463B1 (sl)
AT (1) ATE269520T1 (sl)
AU (1) AU757015B2 (sl)
BR (1) BR9908693A (sl)
CA (1) CA2322556C (sl)
CZ (1) CZ300600B6 (sl)
DE (1) DE59909749D1 (sl)
DK (1) DK1062463T3 (sl)
EA (1) EA004624B1 (sl)
ES (1) ES2219005T3 (sl)
PL (1) PL192371B1 (sl)
PT (1) PT1062463E (sl)
SI (1) SI20343A (sl)
WO (1) WO1999047865A1 (sl)
YU (1) YU61400A (sl)

Families Citing this family (54)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
US6691526B2 (en) 2000-03-09 2004-02-17 Gether As Method and apparatus for heating and cooling of buildings
DE10034485C2 (de) * 2000-07-15 2003-03-13 Bosch Gmbh Robert Versorgungssystem für eine Wohnung mit gasbetriebenem Wärmeerzeuger und einer Lüftungsanlage
BE1014656A5 (fr) * 2002-02-22 2004-02-03 Etienne Arbon Procede de construction incluant un systeme de chauffage utilisant l'energie electrique pour la recuperation des energies renouvelables.
US7913685B2 (en) * 2005-05-18 2011-03-29 Barbara Hildegard Pause Textile heat accumulator for utilization of solar energy
DE102005034970A1 (de) * 2005-07-22 2007-01-25 Krecké, Edmond Dominique Gebäudewandung mit Fluiddurchführung als Energiebarriere
ES2277758B2 (es) * 2005-09-28 2008-03-16 Universidad Politecnica De Madrid Sistema integrado de aprovechamiento, control y regulacion de energias renovables en edificios autosuficientes.
US20070284077A1 (en) * 2006-05-29 2007-12-13 Matteo B. Gravina Smart Solar Roof
JP2007319138A (ja) * 2006-06-05 2007-12-13 Asahi Glass Green Tekku Kk 建築資材、建造物および建造物の室内環境調節方法
US7971586B2 (en) * 2006-12-13 2011-07-05 Hanken Michael J Solar heating system and method of forming a panel assembly therefor
GB0702527D0 (en) * 2007-02-09 2007-03-21 Tarmac Ltd A method of changing the temperature of a thermal load
GB2435688A (en) * 2007-02-22 2007-09-05 Stuart Mcdougall Ventilating or air conditioning a building
US20080243658A1 (en) * 2007-03-28 2008-10-02 Clegg Charles P Housing development method and system
US9328932B2 (en) 2007-06-27 2016-05-03 Racool, L.L.C. Building designs and heating and cooling systems
US10082317B2 (en) 2007-06-27 2018-09-25 Racool, L.L.C. Building designs and heating and cooling systems
US10866014B2 (en) 2007-06-27 2020-12-15 Racool, L.L.C. Building designs and heating and cooling systems
US20100198414A1 (en) * 2007-06-28 2010-08-05 Kroll Steven C Systems and methods for controlling interior climates
US20090001185A1 (en) * 2007-06-28 2009-01-01 Corvid Homes Structural wall panels and methods and systems for controlling interior climates
EP2089661B1 (en) * 2007-08-01 2011-02-23 Caebit S.R.L. Low energy consumption climate control system
US20090049763A1 (en) * 2007-08-21 2009-02-26 Joseph Timothy Blundell C.O.R.E. - Continuous Omnidirectional Radian Energy geodesic hubs/structures
DE202008001537U1 (de) * 2008-02-01 2009-06-10 Krecké, Edmond D., Dipl.-Ing. Niedrigenergiegebäude, insbesondere Treibhaus oder Stallung
ES2308942B1 (es) * 2008-04-04 2009-09-22 Edificios Sostenibles Getech,S.L Nuevo modelo de edificio sostenible.
NL2001816C2 (nl) * 2008-07-17 2010-01-21 Emiel Willem Karthaus Werkwijze voor het regelen van het klimaat in een gebouw, alsmede bijbehorend gebouw.
CN101429821B (zh) * 2008-12-19 2011-11-23 李江安 一种新型健康型节能建筑
EP2391854A4 (en) 2009-02-02 2017-01-04 Glasspoint Solar, Inc. Concentrating solar power with glasshouses
US8595998B2 (en) 2009-10-29 2013-12-03 GE Research LLC Geosolar temperature control construction and method thereof
US8322092B2 (en) * 2009-10-29 2012-12-04 GS Research LLC Geosolar temperature control construction and method thereof
WO2012128877A2 (en) 2011-02-22 2012-09-27 Glasspoint Solar, Inc. Concentrating solar power with glasshouses
US8701773B2 (en) 2010-07-05 2014-04-22 Glasspoint Solar, Inc. Oilfield application of solar energy collection
WO2012006257A2 (en) 2010-07-05 2012-01-12 Glasspoint Solar, Inc. Direct solar steam generation
CN106052145B (zh) 2010-07-05 2019-11-05 玻点太阳能有限公司 温室的聚光太阳能发电
WO2012006288A2 (en) * 2010-07-05 2012-01-12 Glasspoint Solar, Inc. Subsurface thermal energy storage of heat generated by concentrating solar power
DE102010045354A1 (de) * 2010-09-14 2012-05-03 Rund Um's Haus Gmbh Aktivfassade
US8894478B1 (en) 2012-01-06 2014-11-25 Woodrow Stillwagon Environmental improvement system
CA2791439C (en) * 2012-09-28 2019-10-29 Gerry Mccahill Energy efficient thermally dynamic building design and method
US8938921B2 (en) * 2012-11-13 2015-01-27 Paul H. Hartman Integrated solar, daylight and night cooling system
US9200799B2 (en) 2013-01-07 2015-12-01 Glasspoint Solar, Inc. Systems and methods for selectively producing steam from solar collectors and heaters for processes including enhanced oil recovery
US9874359B2 (en) 2013-01-07 2018-01-23 Glasspoint Solar, Inc. Systems and methods for selectively producing steam from solar collectors and heaters
DE102013107463A1 (de) * 2013-07-15 2015-01-15 Jan Holub Wärmespeicher zur Installation in einem Gebäude
CN105491918A (zh) * 2013-08-27 2016-04-13 霍利烟雾报警器股份有限公司 烟雾报警器安装和拆卸系统以及方法
US9605863B2 (en) * 2013-11-12 2017-03-28 David W. Schonhorst System for the regulation of the internal temperature of a structure
CN108644933A (zh) * 2014-08-20 2018-10-12 上海诺佛尔生态科技有限公司 用于中央空调系统的多级热回收新风处理装置的工作方法
CN104294924B (zh) * 2014-10-09 2016-08-31 天津大学 太阳能与相变蓄能材料集成应用的能源自维持建筑
EP3185991A4 (en) 2014-10-23 2018-04-25 Glasspoint Solar, Inc. Gas purification using solar energy, and associated systems and methods
EP3183512A4 (en) 2014-10-23 2018-09-05 Glasspoint Solar, Inc. Heat storage devices for solar steam generation, and associated systems and methods
EP3390906A1 (en) 2016-02-01 2018-10-24 Glasspoint Solar, Inc. Separators and mixers for delivering controlled-quality solar-generated steam over long distances for enhanced oil recovery, and associated systems and methods
ES2698725A1 (es) * 2017-08-04 2019-02-05 Ibanez Lazurtegui S L Sistema de climatización de edificios, de consumo energético casi nulo, mediante la utilización de la energía térmica existente en el exterior del edificio
PL233744B1 (pl) * 2017-09-13 2019-11-29 Bartlomiej Adamski Jednoprzewodowy system wentylacji nawiewno-wywiewnej z rekuperacja na calej dlugosci instalacji
WO2019214870A1 (en) 2018-05-07 2019-11-14 Krecke Edmond Ultra-super solar absorber element technologies
DE102018110856A1 (de) * 2018-05-07 2019-11-07 Edmond D. Krecké Supersolarabsorberelement
CN109405128A (zh) * 2018-09-09 2019-03-01 广州市捷迅机电工程有限公司 一种一体化移动式双出风冷风机设备
CN113758337A (zh) * 2020-06-03 2021-12-07 浙江雪波蓝科技有限公司 蓄能装置、冲冷蓄冷系统、蓄冷供冷系统及冷链运输箱
CN113553638B (zh) * 2021-06-18 2022-04-29 中南建筑设计院股份有限公司 一种基于围护结构蓄热系数的建筑累积效应因子确定方法
CN114738886B (zh) * 2022-04-18 2024-07-30 北京住总集团有限责任公司 一种利用可再生能源实现近零能耗集装箱活动房
CN117906294B (zh) * 2024-03-19 2024-05-31 舟山市恒宇新能源科技有限公司 一种自由追光式太阳能热收集器

Family Cites Families (20)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
US2355495A (en) * 1942-06-11 1944-08-08 Jr Edward M Zier Heating and air conditioning system
US2680565A (en) * 1945-12-03 1954-06-08 Univ Colorado Solar heating apparatus and method
US2488333A (en) * 1946-10-04 1949-11-15 Fred W Schlachter Air-conditioning apparatus and system
US4051999A (en) * 1976-04-05 1977-10-04 Floyd Randolph Granger Environmentally heated and cooled building
US4244519A (en) * 1978-03-31 1981-01-13 Zornig Harold F Solar heated and cooled building
US4242872A (en) * 1978-12-18 1981-01-06 Dunham-Bush, Inc. Attic mounted solar assist multi-source/sink residential heat pump system
US4285332A (en) * 1979-07-09 1981-08-25 Mchugh Thomas Building having solar heating system
US4295415A (en) * 1979-08-16 1981-10-20 Schneider Peter J Jr Environmentally heated and cooled pre-fabricated insulated concrete building
US4373573A (en) * 1980-05-02 1983-02-15 Albert Madwed Long term storage and use of solar energy
US4408596A (en) * 1980-09-25 1983-10-11 Worf Douglas L Heat exchange system
US4384609A (en) * 1982-04-05 1983-05-24 Neuzil Jack E Earth/block air preconditioner
JPS59115925A (ja) * 1982-12-22 1984-07-04 Kazuyoshi Oshita 冷暖除湿システム
JPS61262534A (ja) * 1985-05-14 1986-11-20 Natl House Ind Co Ltd 空調装置
JPS62258938A (ja) * 1986-05-01 1987-11-11 Kazuyoshi Oshita メデイカル住宅
JPS63271045A (ja) * 1987-04-28 1988-11-08 Sapporo Aruna Kk 建物室内への給気装置
JPH081314B2 (ja) * 1987-05-30 1996-01-10 株式会社アイジー技術研究所 家 屋
JP2708664B2 (ja) * 1992-05-22 1998-02-04 ホロニックホーム株式会社 家屋の空調方法及び空調装置を備えた家屋
DE19533475B4 (de) * 1995-09-12 2006-04-13 Krecké, Edmond Dominique Energieanlage für Gebäude
HU217496B (hu) * 1996-02-19 2000-02-28 Greguska Károly Eljárás és berendezés épületek fűtésére és hűtésére, valamint hőszigetelő falburkolat
US5722483A (en) * 1996-08-14 1998-03-03 Gibson; Gary L. Air exchange apparatus and method

Also Published As

Publication number Publication date
CZ20003273A3 (cs) 2001-12-12
AU3332699A (en) 1999-10-11
AU757015B2 (en) 2003-01-30
DK1062463T3 (da) 2004-11-01
PL342849A1 (en) 2001-07-16
BR9908693A (pt) 2000-11-21
PL192371B1 (pl) 2006-10-31
EP1062463B1 (de) 2004-06-16
DE59909749D1 (de) 2004-07-22
YU61400A (sh) 2002-09-19
EA004624B1 (ru) 2004-06-24
CZ300600B6 (cs) 2009-06-24
US7028685B1 (en) 2006-04-18
ES2219005T3 (es) 2004-11-16
PT1062463E (pt) 2004-10-29
EA200000913A1 (ru) 2001-04-23
CA2322556A1 (en) 1999-09-23
WO1999047865A1 (de) 1999-09-23
ATE269520T1 (de) 2004-07-15
EP1062463A1 (de) 2000-12-27
CA2322556C (en) 2008-11-25

Similar Documents

Publication Publication Date Title
SI20343A (sl) Klimatiziranje zgradb in klimatizirana zgradba in predvsem hiša z nično porabo energije
US8726586B1 (en) Energy-efficient building structure having a dynamic thermal enclosure
US8152608B1 (en) Solar energy intercept and waste heat recovery system
US20120261091A1 (en) Low-energy building, especially self-sufficient zero-energy house
AU2009232081B2 (en) Novel sustainable building model
JP2014051874A (ja) 気密性住宅の省エネ換気システム
JP2009127921A (ja) 採冷システム
CN104780745A (zh) 一种电气柜及其散热控制方法
JP2023024227A (ja) 建造物
HU217496B (hu) Eljárás és berendezés épületek fűtésére és hűtésére, valamint hőszigetelő falburkolat
JP3944181B2 (ja) 建物空調システム
KR20080051643A (ko) 창호 환기시스템
JPH0735419A (ja) 太陽熱利用建築物
JP4787022B2 (ja) 建物
US7698903B1 (en) Energy efficient ventilation system
JP3727229B2 (ja) 空気循環式空調システム
Sada et al. Enhancing indoor air quality for residential building in hot-arid regions
JP7432954B2 (ja) 建造物
EP4350097A1 (en) Dynamic insulation wall assembly and respective control method
CN221548955U (zh) 一种跨空间空气热能交换系统
CA2841018C (en) Efficient house: an efficient, healthful and durable building system using differential airflow and heat control across an air permeable heat reflective external envelope assembly
JPH0351640A (ja) 住宅用通気装置
JP2023023907A (ja) 建造物の外壁構造
MXPA00008788A (es) Acondicionamiento de aire de construcciones y construccion con aire acondicionado, en particular casa con cero energia
Hastings et al. Ventilation