SI20064A - Postopek in priprava za zvarjenje koncev cevastih vsebnikov, zlasti tub - Google Patents

Abstract

Postopek za zvarjenje koncev cevasto oblikovanih, s tekočim oziroma polzečim medijem napolnjenih vsebnikov, zlasti tub, ki so iz ploskega materiala s tankimi stenami, ki se da s toploto mehčati oziroma taliti, pri čemer držimo cevasto oblikovan vsebnik tako, da je dostopen tisti konec, ki ga je treba zvariti, da je cevasto oblikovan vsebnik na dostopnem koncu preko obodnega področja segret na tako temperaturo, da je zvarljiv in da je segreti konec stisnjen vzdolž podolgovatega zvara, ki teče prečno na vzdolžno razpotegnjenost vsebnika, pri čemer vzdržujemo cevasto oblikovani vsebnik stacionarno, usmerimo laserski žarek preko preusmerjevalnega elementa zunaj cevasto oblikovanega vsebnika na notranjo steno cevasto oblikovanega vsebnika in sprožimo rotacijo preusmerjevalnega elementa za segrevanje obodnega področja.ŕ

Description

Izum se nanaša na postopek za zvarjenje koncev cevastih vsebnikov, zlasti tub, v skladu z uvodnim delom teksta patentnega zahtevka 1.

Številne tekoče ali pastozne medije, npr. kozmetiko, zobno pasto, pasto za čevlje, mazila in podobno, embalirajo v tube. Tube so lahko oblikovane iz primernega kovinskega ploskega materiala, ki se ga da plastično preoblikovati. Že dalj časa se uporabljajo umetne snovi (»polimeri«), v glavnem iz ekonomskih razlogov.

Pred zatesnitvijo konca predoblikovanca za vsebnik v obliki tube le-tega najprej napolnijo z materialom, ki naj ga tuba sprejme. Odvzemna stran je zaprta s primernim pokrov(čk)om, vijačno zaporo ali podobnim. Po polnitvi sledi zaprtje polnilnega konca. Za plastično preoblikovalni ploski material je znano pregibanje polnilnega konca vzdolž ene linije. Po potrebi tudi linijsko stiskajo v končnem področju. S tem je zagotovljeno zadostno tesnjenje. Pri materialu iz umetne snovi se tovrstnega postopka ne da uporabiti, temveč je potrebno, da drug na drugem ležeče konce zavarijo ali zapečatijo.

Postopek za zapiranje tovrstnih vsebnikov iz materiala umetne snovi, znan iz DE 37 44 402 C2, predvideva, da končni odsek najprej na primeren način z učinkovanjem toplote ali podobnega zmehčajo ali natalijo, preden s pomočjo stiskalnice napravijo tesnilni zvar.

Zmehčanje dosežejo tako, da namestijo okoli polnilnega konca obroč, ki je opremljen z vrsto šobastih odprtin, skozi katere piha vroč zrak na zunanje stene polnilnega konca tube. Ker je praviloma potrebno popolno zvarjenje, je treba od zunaj dovajati znatno toploto, to je do okoli 18 kW električne moči.

Ta postopek dandanes uporabljajo v pakirni industriji in je znan pod oznako »Hot-Air« postopek.

Nadalje je znano, da aparativno analogno, kot pri postopku z vročim zrakom, dosežejo s pomočjo ultrazvoka ali mikrovalovnega obsevanja zmehčanje oziroma nataljenje konca, ki ga je treba zvariti.

Pri vseh metodah je potrebno, da nataljenje in sledeče stiskanje izvedejo v zaporednih proizvodnih fazah, ker priprave za nataljenje materiala ni mogoče prostorsko uskladiti s stiskalnico. Dodatno je večinoma potrebno, da tiste tube, ki so najprej segrete, po stiskanju zopet ohladijo, ker sicer nastajajo nezaželene plastične deformacije in dodatno prizadenejo produkt zaradi vpliva toplote. Zaradi teh dodatnih stroškov hlajenja je ta postopek izredno neekonomičen.

Iz DE 22 61 388 je postal znan postopek za privarjenje končnika iz umetne snovi na cevasto oblikovano telo iz umetne snovi, pri katerem vstavijo končnik s cevasto oblikovanim odsekom v cevasto oblikovano telo. S pomočjo laserja obsevajo zunanje stranice cevasto oblikovanega telesa, pri čemer cev s končnikom rotira. S pritisnim valjem stiskajo ogrevano področje in napravijo neke vrste zvar.

Predmetni izum bazira na nalogi, ustvariti postopek in pripravo za zvarjenje koncev cevastih vsebnikov, zlasti tub, ki bi bila primerna za uporabo pri vseh običajnih umetnih snoveh za tube, ki bi terjala malo energije, zagotavljala visoko proizvodno hitrost in omogočala izdelavo z enostavnimi sredstvi.

To nalogo rešimo z značilnostmi patentnih zahtevkov 1 in 8.

Laserski žarek lahko po naravi ustvarja eno samo svetlobno točko ali pego na obodni steni. Ker je potrebno zmehčati obročasto oblikovano ploščinsko področje po celotnem obsegu, je potrebna relativna rotacija med laserskim žarkom in vsebnikom, v kolikor se da izrabiti ena sama laserska svetlobna točka.

Pri pripravi po predmetnem izumu ima grelna priprava laser, katerega žarek je usmerjen na notranjo obodno steno. Nadalje je predvidena rotacijska pogonska priprava za ustvarjanje relativne rotacije laserskega žarka proti cevastemu vsebniku, na ta način, da sprožimo rotacijo zunaj vsebnika nameščenega optičnega preusmerjevalnega elementa okoli njegove lastne osi, aksialno na vpadno os laserskega žarka. Vrtišče preusmerjevalnega elementa je pri tem nameščeno tako, da zrcalna točka preusmerjevalnega oz. odklonskega zrcala leži natančno na rotacijsko simetrični osi cevasto oblikovanega vsebnika.

S tem, da je laserski žarek usmerjen na notranjo steno cevastega vsebnika, dosežemo to prednost, da segrevamo tisto ploščinsko področje cevastega vsebnika, ki je neposredno uporabljeno za zvarjenje.

Kot preusmerjevalni element uporabljamo prednostno odklonsko zrcalo, ki je optimizirano za vsakokrat uporabljeno valovno dolžino. Odklonsko zrcalo je prednostno tako prestavljivo, da je možno doseči spremembo odklonskega kota. S prestavljanjem kotnega odklona je možno doseči prilagajanje različnim premerom vsebnikov, na ta način, da lahko variiramo lasersko svetlobno točko v rotacijski ravnini za odklonskim zrcalom po višini glede na odklonsko zrcalo. Prirejeno različnim radijem vsebnikov glede na centralno točko odklonskega zrcala, je možno z relativno prestavitvijo laserskih svetlobnih točk na višjo točko (kot pri vsebnikih z manjšimi radiji), kompenzirati večjo razdaljo od sten vsebnika. Alternativno k spreminjanju kota preusmerjevalnega elementa pa je možno pretehtati tudi prestavljanje preusmerjevalnega elementa linearno vzdolž rotacijsko simetrične osi cevastega vsebnika, za prestavitev relativne višine laserske svetlobne točke.

Nadalje je treba pripomniti, da je rotacija že napolnjenega cevasto oblikovanega vsebnika iz različnih razlogov neugodna, ker je pri potrebnih hitrostih verjetno, da bo produkt na osnovi centrifugalno delujočih sil iztisnjen iz cevasto oblikovanega vsebnika navzgor, v smeri proti odprtemu koncu.

Iz tega razloga sprožimo rotacijo laserskega žarka oziroma odklonskega zrcala. Prednostno poteka rotacija srednje odbojne točke na površini odklonskega zrcala v vzdolžni osi cevastega vsebnika.

S primerno razporeditvijo laserskega odklonskega ogledala in vsebnika, tako, da je odklonsko ogledalo nameščeno zunaj cevastega vsebnika, je pri proizvodnji potrebno samo namestiti cevasto oblikovani vsebnik pod odklonskim zrcalom, preden uvedemo ogrevalno in varilno operacijo.

Do dodatnih koristi pridemo pri uporabi dveh namesto enega preusmerjevalnega elementa. Tedaj namestimo na rotacijsko simetrični osi cevastega vsebnika odklonsko zrcalo tako, da odboj tega odklonskega zrcala prestavi laserski žarek za natančno 90° iz rotacijske osi laserskega žarka, ki vpada koaksialno k rotacijsko simetrični osi cevastega vsebnika. V toku tega prestavljenega odboja namestimo v taki razdalji od prvega preusmerjevalnega elementa, ki je enaka radiju najmanjšega pričakovanega cevastega vsebnika, še drugi preusmerjevalni element, ki prevzame nalogo prvega preusmerjevalnega elementa. S tem pridobimo to prednost, da lahko delamo s to razporeditvijo ob bistveno bolj ploskih kotih pri manjših radijih cevastih vsebnikov; in tako laserska svetlobna točka ni popačena v elipsoid zaradi ostrega vpadnega kota, kar bi negativno vplivalo na energetski profil in na zvar.

Razporeditev z dvema odklonskima zrcaloma asimetrično rotira, pri čemer je prvo odklonsko zrcalo, analogno kot pri izvedbi z enim samim preusmerjevalnim elementom, nameščeno osno simetrično glede na cevasti vsebnik, drugi preusmerjevalni element pa teče na rotacijsko simetrični progi.

Ker rotacija vsebnika ni potrebna in ni treba odstranjevati nobenih delov iz poti stiskalnih čeljusti pred začetkom stiskalne operacije, in ker pri postopku po predmetnem izumu tudi ni potrebnih več proizvodnih stopenj za zvarjenje, je proizvodna hitrost pri izumu izredno velika.

V posebnih primerih je za doseganje učinkovitega oziroma okrasnega zvara po eni izvedbi izuma lahko prikladno, da predvidimo nadaljnjo pogonsko pripravo. Slednja povzroča med koaksialno rotacijo odklonskega ogledala za 90° prestavljeno, linearno oscilirajoče premikanje odklonskega ogledala. Doseženo oscilirajoče relativno premikanje cevastega vsebnika in laserskega žarka vodi npr. do valovito oblikovanega zvara. Prednostno sprožimo oscilirajoče premikanje držala za cevasti vsebnik, tako, da svetlobna točka laserskega žarka ustvarja na obodni steni cevastega vsebnika valovito črto, če je istočasno podvržen rotaciji.

Po nadaljnji izvedbi izuma je predvidena priprava za oblikovanje žarka, ki optimira profil porazdelitve energije laserskega žarka za vsakokratni zvar. To praviloma ustreza razpotegnjeni, zato definirani, eliptično oblikovani GauBovi krivulji, to je transverzalnemu, elektromagnetnemu Mode 00 profilu laserskega žarka. Na ta način ustvarimo mehak prehod med talilno cono in obdajajočo cono, ki ni predvidena za taljenje, in tako zagotovimo nizko napetosten in čist (pravilen) zvar.

Za generiranje učinkovitega laserskega žarka predvideva ena izmed izvedb izuma CO2 laser. Standardna valovna dolžina tega laserja je med 9 in 12 μιτι. Pri tem območju valovnih dolžin je pričakovati popolno taljenje materiala.

Če uporabljamo laser z valovno dolžino okoli 1 μιτι, dosežemo globinsko delovanje laserskega žarka, s pomočjo katerega najprej material cevasto oblikovanega vsebnika segrejemo v notranjosti, od tam pa - sledeč temperaturnemu koeficientu materiala - plasti materiala od znotraj navzven. To pomeni, da laserski žarek prodre skozi zgornje plasti materiala, ne da bi le-te natalil in povzroči talilni učinek šele v notranjih plasteh materiala. Ta postopek lahko uporabljamo pri določenih umetnih snoveh, ki so prepustne za območje valovne dolžine CO₂.

Pri večini umetnih snovi pa je za doseganje zanesljivega in popolnega zvara praviloma vsekakor treba dati prednost valovni dolžini 10 pm, razen tega pa je to valovno dolžino možno doseči cenovno ugodno s CO₂ (ogljikov dioksid) laserjem.

V odvisnosti od narave materiala, uporabljenega za vsebnik v obliki tube, prehaja del laserskih žarkov skozi stene vsebnika in zato ne doprinaša k segrevanju materiala.

Da bi mogli ta prodirajoči delež žarkov prav tako izrabiti, predvideva ena izvedba predmetnega izuma, da na preusmerjevalni element priključimo reflektor, ki prodrle laserske žarke odbija nazaj na koristno območje. Za preprečitev možnosti neposrednega vračanja odbitih žarkov na laserski rezonator in morebitne poškodbe le-tega ali ogrožanja njegovega obratovanja, je prikladno, da odbiti žarek usmerimo na mesto, ki je glede na udarno mesto laserskega žarka dislocirano za določeno vrednost v obodni smeri. Pri taki izvedbi izuma pa je nujno potrebno odstraniti zunanje odbojno zrcalo, preden pride do stiskanja v stiskalnici. Možno pa bi tudi bilo, da pogreznemo za stiskanje držalo za cevasti vsebnik, preden pride do delovanja stiskalnih čeljusti. Nadaljnja možnost obstaja v tem, da namestimo grelno pripravo v majhni razdalji od stiskalnice, da se izognemo relativnemu premiku med zunanjim reflektorjem in cevasto oblikovanim vsebnikom.

Za doseganje po možnosti optimalnega, popolnega zvara je potrebna rotacijska hitrost direktno odvisna od vseh drugih parametrov priprave, zlasti od vrste umetne snovi in laserske moči, ki je na voljo. Vrednosti zanje je zato možno ugotavljati samo s poskusi. Pri laserskem izvoru z izhodno močjo okoli 100 W(att), širino zvara okoli 5 mm in pri tubi iz polietilena s premerom 28 mm, dosežemo z rotacijo okoli 450 obratov na minuto zadostno kakovost zvara. Rotacijsko hitrost je treba prilagoditi moči laserja, širini zvara, valovni dolžini, materialu tube in jeklenemu profilu.

Izum se odlikuje po celi vrsti prednosti. Priprava je aparativno relativno malo zahtevna in terja predvsem zelo majhno porabo energije. Povprečna potreba priprave po električni energiji znaša okoli 1 kW. Nadalje polnilni material v cevasto oblikovanem vsebniku ni prizadet in pri ogrevalnem procesu ne brizga iz njega. Pri uporabi odklonskega zrcala, ki usmerja laserski žarek proti obodni steni cevastega vsebnika, se z njegovo rotacijo avtomatično očisti, če bi se material odsedal na zrcalni ploskvi. Kot je splošno znano, obstaja tudi možnost, da pripravo -izvor žarkov- dodatno zapremo z zaščitno ploščo, ki je popolnoma transmisivna za uporabljeno valovno dolžino. Končno omogoča priprava po predmetnem izumu veliko proizvodno hitrost.

Izum pojasnjujemo na osnovi naslednjih Skic.

Skica 1 kaže shematsko pripravo po izumu.

Skica 2 kaže podrobnosti priprave po Skici 1.

Skica 3 kaže shematsko neko drugo izvedbeno obliko priprave po izumu. Skica 4 kaže pripravo po Skici 3 v perspektivnem narisu.

Skica 5 kaže shematsko nadaljnjo izvedbeno obliko priprave po izumu.

Skica 6 kaže v perspektivi pripravo po Skici 5.

Na Skici 1 je možno prepoznati cevasto oblikovan vsebnik 10, ki obstaja iz cevastega plašča 12 in ima na enem koncu vijačno zaporo 14, ki zapira vsebnik 10. Tip zapore tukaj ni pomemben. Bistveno je, da polnilni material 16 v cevasto oblikovanem vsebniku 10 spodaj ne more izhajati.

Držalo 18, ki ni podrobneje prikazano, drži vsebnik 10 na zapori 14 v navpični legi. Držalo 18 lahko npr. linearno premikamo, npr. v smeri ravnine skice. Samo po sebi se razume, da lahko drži držalo 18 številne tovrstne vsebnike, da jih zapored spravi v tako lego, kot je prikazalo na Skici 1. Polnjenje vsebnika 10 s polnilnim materialom 16 poteka na posebni postaji.

Zgornji konec vsebnika 10 oziroma plašča 12 je odprt, kot je nakazano pri 20. Nad vsebnikom 10 je nameščeno odklonsko zrcalo 22, preko katerega usmerja izvor 24 laserske svetlobe svoj žarek 26 na notranjo steno plašča 12. Zrcalo 22 rotira okoli vzdolžne osi cevasto oblikovanega vsebnika 10, pri čemer leži odbojna točka zrcala 22 na tej osi. S tem je obsevano obročasto oblikovano področje notranje stene v področju odprtine in se ogreva z ustrezno energijo laserskega žarka 26. Na Skici 2 je nakazano odklonsko ogledalo 22, ki je uležajeno pri 28 okoli vzdolžne osi vsebnika 10, pri čemer ima gred 30 zobato kolo 32, ki prijemlje v zobato kolo 34, katero poganja pogonski motor 36. Vrtilno število zrcala 22 znaša nekaj obratov na minuto, je pa lahko mnogo večje, v odvisnosti od energije laserskega žarka 26.

Kotni položaj zrcala 22 je lahko tudi spremenjen, kot je nakazano z dvojno puščico 23. S tem dobimo prilagoditev na radij vsebnika 10, saj se temu ustrezno spreminja višina svetlobne točke stene vsebnika. Alternativno je lahko tudi ogledalo 22 prestavljeno po višini. To je nakazano s puščico 25 na Skici 1, pri čemer tvorita laserski izvor 24 in ogledalo 22 enoto.

Med relativno rotacijo laserskega žarka 26 in vsebnika 10 lahko poteka še translacijsko premikanje, npr. v taki obliki, da je držalo 18 gnano oscilirno v vzdolžni smeri vsebnika 10, kot je nakazano z dvojno puščico 38. Ustrezna pogonska priprava ni prikazana. Na ta način obsevamo valovito oblikovano področje notranje stene vsebnika 10.

Tako lahko z opisano pripravo segrejemo in natalimo obodno področje notranje stene, s tem, da pri stiskanju, ki sledi finalizaciji, v stiskalnici stisnemo in zvarimo s pomočjo stiskalnih čeljusti 40, 42 prej odprti konec 20 vsebnika 10.

Prikazana priprava ni omejena na uporabo materiala iz umetnih snovi (»polimerov«) za cevaste vsebnike, temveč lahko pride v poštev tudi kovinski material.

Pri izvedbeni obliki po Skici 3 in 4 so deli, ki so enaki onim na Skicah 1 in 2, opremljeni z enakimi številčnimi oznakami, katerim je dodan še vsakokrat »a«. Prepoznavno je, da je predvideno prvo odklonsko zrcalo 22a, katerega rotacijska os je koaksialna z vzdolžno osjo cevasto oblikovanega vsebnika 12a in leži na osi laserskega žarka 26a. Žarek je odklonjen od zrcala 22a na nadaljnje odklonsko zrcalo 46, ki je nameščeno tik nad cevasto oblikovanim vsebnikom 12a, v stranski oziroma radialni razdalji. Ta razdalja ustreza merilu, ki je enako najmanjšemu radiu vsebnika 12a, ki naj ga zvarimo. Držalo ogledala 46 je preko ročice 48 povezano z držalom ogledala 22a. Tako rotira ogledalo 46 skupaj z ogledalom 22a, tako, da na enak način, kot je opisano pri Skici 1, obsevamo linijsko ali obročasto oblikovano področje na notranji steni vsebnika 12a. Ta razporeditev ima to prednost, da je vpadna smer laserskega žarka na steno vsebnika mnogo bolj strma, kot to lahko velja za posamezno ogledalo 22 na Skici 1. S tem dobimo enakomernejšo porazdelitev energije pri višji moči obsevanja.

Pri izvedbeni obliki po Skici 5 in 6 so deli, ki so enaki onim pri Skicah 1 in 2, opremljeni z enakimi številčnimi oznakami, katerim je vsakokrat dodan »b«.

Razporeditev odklonskega zrcala 22b ustreza približno tisti po Skicah 1 oziroma 3 in 4, to je vrtilna os ogledala 22b leži na isti osi, kot pri vsebniku 12b in tako sovpada z osjo laserskega žarka 26b. Nadaljnje odklonsko zrcalo se nahaja zunaj vsebnika 12b. Njegovo držalo je preko kotne ročice 52 povezano z držalom za ogledalo 12b, tako, da obe zrcali 22b, 50 skupno rotirata. Ogledalo 50 je nameščeno tako, da odbija skozi steno vsebnika 12b vstopajoči žarek v približno isto smer nazaj. Svetlobna točka odbitega žarka, ki prihaja od ogledala 50, leži v isti višini kot je svetlobna točka žarka, ki prihaja od ogledala 22b, je pa nekoliko prestavljena po obodni smeri, da ne pride do povratnega odboja v laserjev rezonator.

Claims (13)

1. Patentni zahtevki

   1. Postopek za zvarjenje koncev cevasto oblikovanih, s tekočim oziroma polzečim medijem napolnjenih vsebnikov, zlasti tub, ki so iz ploskega materiala s tankimi stenami, ki se da s toploto mehčati oziroma taliti, pri čemer držimo cevasto oblikovan vsebnik tako, da je dostopen tisti konec, ki ga je treba zvariti, da je cevasto oblikovani vsebnik na dostopnem koncu preko obodnega področja segret na tako temperaturo, da je zvarljiv in da je segreti konec stisnjen vzdolž podolgovatega zvara, ki teče prečno na vzdolžno razpotegnjenost vsebnika, značilen po tem, da vzdržujemo cevasto oblikovani vsebnik (10) stacionarno, usmerimo laserski žarek preko preusmerjevalnega elementa (22) zunaj cevasto oblikovanega vsebnika (10) na notranjo steno cevasto oblikovanega vsebnika (10) in sprožimo rotacijo preusmerjevalnega elementa (22) za segrevanje obodnega področja.
2. 2. Postopek po zahtevku 1, značilen po tem, da usmerimo laserski žarek (26) preko odklonskega zrcala (22) na obodno steno.
3. 3. Postopek po zahtevku 1 ali 2, značilen po tem, da odklonsko zrcalo (22) rotira okoli osi cevasto oblikovanega vsebnika (10).
4. 4. Postopek po zahtevku 3, značilen po tem, da nadaljnja pogonska priprava ustvarja oscilirno relativno premikanje (38) cevasto oblikovanega vsebnika (10) in laserskega žarka (26) med rotacijo.
5. 5. Postopek po enem izmed zahtevkov 1 do 4, značilen po tem, da uporabimo CO2 laser.
6. 6. Postopek po enem izmed zahtevkov 1 do 5, značilen po tem, da je valovna dolžina laserja med 0,3 in 20 μιτι.
7. 7. Postopek po enem izmed zahtevkov 1 do 6, značilen po tem, da znaša vrtilno število rotacije vsaj en obrat na minuto.
8. 8. Priprava za zvarjenje cevasto oblikovanih, s tekočim oziroma polzečim medijem napolnjenih vsebnikov, zlasti tub, iz materiala s tankimi stenami, ki se da termično mehčati oziroma taliti, z držalom, v katerem držimo cevasti vsebnik tako, da je dostopen tisti konec, ki ga je treba zvariti in kaže navzgor, preusmerjevalnim elementom, ki je vrtljivo uležajen nad vsebnikom in katerega vrtenje sprožimo z vrtilno pogonsko pripravo, laserjem, katerega žarek je usmerjen na preusmerjevalni element tako, da je laserski žarek, ki pride od preusmerjevalnega elementa, usmerjen na notranjo stranico vsebnika blizu zgornjega konca in segreva obodno področje vsebnika, ter stiskalnice, ki stisne zgornji konec vsebnika za tvorbo zvara, ki poteka prečno na os vsebnika.
9. 9. Priprava po zahtevku 8, značilna po tem, da je preusmerjevalni element za prilagoditev premeru cevastega vsebnika tako prestavljiv, da pride do spremembe odklonskega kota.
10. 10. Priprava po zahtevku 8 ali 9, značilna po tem, da je preusmerjevalnemu elementu priključen reflektor, ki je nameščen na zunanji steni cevasto oblikovanega vsebnika za odboj žarkov, ki prehajajo skozi steno vsebnika nazaj na obsevano obodno področje.
11. 11. Priprava po zahtevku 10, značilna po tem, da je reflektor tako nameščen, da odbiti žarki zadenejo tako mesto vsebnika, ki je gledano v obodni smeri - prestavljeno glede na udarno mesto žarka, ki prihaja od preusmerjevalnega elementa.
12. 12. Priprava po zahtevku 8, značilna po tem, da je prvo odklonsko ogledalo nameščeno na osi laserskega žarka, drugo odklonsko ogledalo pa pod njim, vendar proti njemu radialno prestavljeno, tako, da je laserski žarek usmerjen na notranjo steno cevasto oblikovanega vsebnika, pri čemer sprožimo rotacijo obeh odklonskih ogledal okoli vzdolžne osi cevasto oblikovanega vsebnika.
13. 13. Priprava po zahtevku 12, značilna po tem, da je razdalja drugega odklonskega ogledala od osi laserskega žarka približno enaka radiju najmanjšega cevasto oblikovanega vsebnika.