SI9400201A - Procedure for treatment of gases - Google Patents

Description

HOWORKA Franz

Postopek za obdelavo plinov

Izum se nanaša na obdelavo za pripravljenje trdnih, tekočih in/ali plinastih snovi z aktivatorjem z vsaj tremi soosno nameščenimi, v nasprotni smeri premikajočimi se lopatičnimi vrstami z naravnanimi udarnimi lopaticami, pri čemer znaša obodna hitrost najbolj zunanjih lopatičnih vrst med 70 m/s in 160 m/s, kot tudi na postopek za aktiviranje snovi ob uporabi te priprave.

Tovrstna priprava je poznana iz patentnega spisa GB 1 101 981 in je tam namenjena izdelovanju strdljivih mas, predvsem gradbenih materialov, kot so beton, malta ipd., pri čemer se veziva, primesi in tekočino, prednostno vodo, dodaja sočasno ali kot mešanico v aktivator s soosno nameščenimi in v nasprotni smeri premikajočimi se lopatičnimi vrstami. Delci materiala se v aktivatorju premikajo od znotraj navzven in se pod preprekami vrtečih se zunanjih lopatičnih vrst vzbujajo z naraščajočo amplitudo. Med dvema ozkima lopatičnima vrstama je pri tem vsakokratno nameščena široka lopatična vrsta, kar ima za posledico, da niha vzbujevalna frekvenca delcev, ki potuje od sredine navzven. Pri tem uporabljene udarne lopatice imajo krožen, trikoten ali pravokoten prerez in je njihova pomanjkljivost v tem, da so predvsem pri uporabi močno erozivnih sredstev podvržene sorazmerno visoki obrabi, ker med površino lopatic in premikajočimi se delci nastopajo relativne hitrosti nad 200 m/s. Pri teh visokih hitrostih se ne more stvoriti zaščitna plast med površino lopatic in delci, ki so vrženi na udarno lopatico.

Strdljive mase omenjene vrste običajno obstojijo iz veziv, iz primesi in iz tekočine, na splošno vode. V primeru betona gre pri vezivu za cement. Kot primes se vstavi pesek, ki pa se lahko delno ali v celoti nadomesti z nadomestnimi snovmi, kot npr. z zmletim gradbenim odpadnim materialom.

Iz US-A 3 331 905 je poznan postopek za obdelavo zrnatega materiala, s katerim se lahko izdeluje gradbene dele visoke trdnosti. Pri tem uporabljene izhodiščne materiale se v dezintegratoiju aktivira, s čimer pride do spremembe spektra velikosti zrn in specifične površine delcev. Pokazano je, da ta postopek aktiviranja v dezintegratorju poviša trdnost tako izdelanega betona ali podobnega, če se jo primerja s trdnostjo betona, kije izdelan iz neaktiviranega materiala.

Nadalje je iz objavljene evropske patentne prijave EP-A 84 012 poznan dezintegrator, ki se ga lahko uporabi pri izdelavi betona. S tem poznanim dezintegratorjem se lahko zmanjša delež betona ob nespremenjeni trdnosti.

V številnih področjih tehnike se želi izdelati večfazne medije, ki izkazujejo neznatne sedimentacijske efekte ali majhno nagnjenost k razmešanju. Pri mešanici dveh netopnih tekočin, torej emulzij, ali tekočin, ki vsebujejo netopne trdne snovi, torej suspenzij, pride, pogojeno z različno gostoto, sčasoma do ločitve komponent.

V mnogih primerih to ni zaželeno, kot npr. pri premogovih brozgah, pri tem gre za suspenzije premogovega prahu v vodi in/ali olju. Takšne brozge bi bile zelo primerne za transportiranje premoga v cevovodih. Zgoraj omenjeni sedimentacijski efekti pa preprečujejo trajno pripravo takšnih mešanic z zadostno visoko vsebnostjo premoga.

Predvsem pri čiščenju odpadnih plinov se zahteva, da se izloči škodljive snovi, ki so v majhni količini prisotne v plinu. Pri razžvepljevanju dimnih plinov se zato uporabi npr. pršilne kolone, pri čemer se plin, ki gaje treba čistiti, vodi skozi pršeno meglo iz vode, ki je lahko obogatena z vročimi dodatki, npr. z apnom. Da se doseže zadostno verjetnost dotika vsakega delca škodljive snovi s sredstvom so pri tej izvedbi potrebne sorazmerno velike naprave.

Iz objavljene patentne prijave DE-A-33 32 209 je poznan postopek za čiščenje plina, pri katerem je plin na način, ki je sam po sebi poznan v pršilni koloni izpostavljen dotiku z izpiralno tekočino. Izpiralno tekočino se pred tem obdela v dezintegratorju. S to obdelavo se doseže povečano reakcijo čistilnega sredstva, ki izhaja iz aktiviranja v dezintegratorju.

Nadalje je iz nemške objavljene patentne prijave DE-A 32 20 328 poznan dezintegratorski plinski pralnik, pri katerem se podvrže pline mehanski obdelavi hkrati s pralno tekočino. Dezintegrator je pri tem zgrajen po rotorsko/statorskem principu, to se pravi izmenjujejo se mirujoče lopatične vrste z rotirajočimi.

Neodvisno od agregatnega stanja medija, ki ga je treba obdelati - plinastega, tekočega ali trdnega - zavisi zmogljivost priprave kot tudi kakovost s pripravo izdelanega produkta od obsega dosegljivega aktiviranja delcev snovi.

Naloga izuma je povečati obseg dosegljivega aktiviranja delcev in s tem zmogljivost priprave kot tudi kakovost izdelanih produktov, ne da bi se poslabšala življenjska doba priprave.

Po izumu se to doseže s tem, da širina lopatičnih vrst v smeri navzven pojema za vsaj 2 %, prednostno za vsaj 5 % in največ za 10 %. S tem se delcev medija pri prečkanju lopatičnih vrstih ne vzbuja le z naraščajočo amplitudo ampak tudi z naraščajočo frekvenco.

Na presenetljiv način se je spoznalo, da se stabilnost aktiviranega medija znatno poviša, če se širina lopatičnih vrstic v smeri navzven zmanjša za navedeno, sorazmerno majhno vrednost.

Relativna hitrost dveh sosednjih lopatičnih vrstic se v smeri navzven stalno povečuje. To je samoumevno dejstvo, ki izvira iz polmera lopatičnih vrstic, ki se veča v smeri navzven. Če se zato pot delcev skozi aktivator razume kot nihanje, bo pogojeno s temi geometrijskimi razmerami amplitura stalno naraščala. Če pa lopatične vrstice v smeri navzven postajajo vedno ožje, kot je to predlagano v smislu izuma, se lahko ugotovi tudi naraščajoče povišanje frekvence. To omogoča mnogo višje intenziviranje aktiviranja delcev, kot je dosegljivo zgolj s povišanjem amplitude. Pri trdnih snoveh lahko ta efekt posebno vpliva na porazdelitev materiala po velikosti zrn. Toda na ta način se vpliva tudi na geometrijsko obliko delcev kot tudi na specifično površino.

Poskusi so pokazali, da se lahko znatno višje aktiviranje delcev doseže ne le pri obdelavi trdnih ampak tudi tekočih in plinastih sredstev. Tako se je ugotovilo, da se lahko stabilnost emulzij ali suspenzij in s tem njihova sposobnost skladiščenja bistveno poviša. Če se uporabi pripravo, ki je izboljšana v skladu z izumom za obdelavo plinov, predvsem za čiščenje odpadnih plinov, se lahko doseže mnogo višja izločevalna zmogljivost.

V aktivatoiju se posamezne delce vrže s hitrostjo nad 200 m/s proti lopaticam in predvsem drugega proti drugemu in so pri tem izpostavljeni močnim trkom. Podrobnejše raziskave so pokazale, da posamezni delci doživijo 3 do 10 trkov. S temi trki pride pri trdnih medijih poleg drobljenja zrn do defektov v kristalni mreži in makroskopskih defektov, ki imajo za posledico povečevanje površine. Nadalje se doseže izboljšano vezavo tekočih in trdnih komponent mešanice.

Zmanjševanje širini lopatičnih vrst pri turbozgoščevalnikih je samo po sebi poznano, kot npr. kaže US-A 3,044,685. Tam se vsekakor širina lopatičnih vrst v smeri navzven zmanjšuje precej močneje, kot je to z izumom predvideno za aktiviranje snovi. Zmanjševanje širine lopatičnih vrstic v smeri navzven je pri tem zgoščevalniku hidravlično pogojeno za tvorjenje visokotlačnih stopenj in nima nikakršne vloge pri aktiviranju snovi.

V prednostni izvedbeni varianti izuma je predvideno, da so udarne lopatice izoblikovane konkavno in prednostno obstojijo iz vsaj dveh ravnih in druga glede na drugo pod kotom nameščenih plošč. S konkavno obliko pride med obratovanjem na lopaticah do prevleke iz sredstva, ki ga je treba obdelati. Ta prevleka se neprestano obnavlja z zadevanjem delcev in sama v veliki meri ščiti lopatice pred erozijo in obrabo.

S tem da so proti rotacijski osi obrnjeni zunanji robovi udarnih lopatic opremljeni z zaščitnimi letvami, se življenska doba priprave razen tega še dodatno poveča.

Boljši radialen transport snovi se doseže, s tem da se vsakokratno med dvema sosednjima udarnima lopaticama najbolj zunanje lopatične vrste namesti ventilatorsko lopatico. Nadalje je prednostno, če se na zunanjem koncu vsake udarne lopatice najbolj zunanje lopatične vrste na strani, ki leži v smeri vrtenja rotorja, prednostno pod pravim kotom glede na udarno lopatico namesti ventilatorsko lopatico.

Če se pripravo uporablja za izdelovanje strdljivih mas, predvsem gradbenih materialov, kot so beton, malta ipd., je za doseganje visokega aktiviranja snovi prednostno, če je vrtilna hitrost lopatičnih vrst med 800 in 3000 1/min.

Vrtilna hitrost lopatičnih vrst pa naj leži med 950 in 2800 1/min, če se izdeluje večfazne stabilne medije, kot so emulzije ali suspenzije.

Za obdelavo plinov, predvsem za absorpcijo škodljivih snovi, lahko vrtilna hitrost lopatičnih vrst leži med 900 in 3500 1/min.

Uvodoma imenovani postopek za izdelovanje strdljivih mas, predvsem gradbenih materialov, kot so beton, malta, ipd.,

- pri čemer se vezivo, primes in tekočino, prednostno vodo, hkrati ali kot mešanico uvaja v aktivator s soosno nameščenimi in v nasprotni smeri premikajočimi se lopatičnimi vrstami,

- se delci materiala v aktivatorju premikajo od znotraj navzven in

- se med preprekami zunanjih lopatičnih vrstic, ki se vrtijo z obodno hitrostjo med 70 m/s in 160 m/s, vzbujajo z naraščajočo amplitudo, se v skladu z izumom razvije naprej, s tem da se delci materiala pri prečkanju lopatičnih vrstic, ki v smeri navzven pojemajo za vsaj 2 %, prednostno za vsaj 5 % in največ za 10 %, vzbujajo z naraščajočo frekvenco.

Predvsem pri uporabi veziva, kot so cement, apno ali vodno steklo, in dodatnih snovi, kot so pesek, puhlica, gradbeni odpadni material ali filterski pepel, se lahko doseže odlično in z izumom izboljšano aktiviranje snovi in s tem visoko zmogljivost izdelovanja ter kakovost. Trdnost mas se lahko pod sicer enakimi pogoji, kot so receptura in drugo, glede na znane postopke bistveno poveča, ne da bi se življenjska doba poslabšala.

Ob uporabi priprave po izumu se za izdelavo večfaznih stabilnih medijev, kot so emulzije ali suspenzije, v okviru predloženega izuma nadalje predlaga postopek, pri katerem

- se posamezne komponente ustrezno želenemu masnemu razmerju hkrati ali kot mešanico uvaja v aktivator s soosno nameščenimi in v nasprotni smeri gibajočimi se lopatičnimi vrstami,

- se delci materiala v aktivatorju pomikajo od znotraj navzven in

- se z naraščajočo amplitudo in naraščajočo frekvenco vzbujajo pod preprekami zunanjih lopatičnih vrst, ki se vrtijo z obodno hitrostjo med 70 m/s in 160 m/s ter se zmanjšujejo od znotraj navzven za vsaj 2 %, prednostno za vsaj 5 % in največ za 10 %.

Posebno se je postopek po izumu izkazal pri izdelovanju suspenzij premogovega prahu, pri katerih se kot izhodiščne snovi uporablja vodo in/ali olje kot tudi premogov prah. Po izumu se lahko izdela takšne suspenzije z visokim deležem trdne snovi, ki so stabilne skozi dolgo obdobje.

Za obdelavo plinov, predvsem za absorpcijo škodljivih snovi s pomočjo priprave po izumu je predvideno, da

- se vpihava tekoče ali praškasto sredstvo v plin, ki ga je treba obdelati,

- se plin skupaj s sredstvom vnese v aktivator s soosno nameščenimi in v nasprotni smeri gibajočimi se lopatičnimi vrstami,

- se sredstvo v aktivatorju premika od znotraj navzven in

- se z naraščajočo amplitudo in naraščajočo frekvenco vzbuja pod preprekami lopatičnih vrstic, ki se vrtijo z obodno hitrostjo med 70 m/s in 160 m/s in se zmanjšujejo od znotraj navzven za vsaj 2 %, prednostno za vsaj 5 % in največ za 10 %, ter

- se sredstvo ločuje od plina.

Ta postopek po izumu je primeren za različne postopke čiščenja. Tako se lahko v plin vpihava tekoče sredstvo, kot sta voda ali apneno mleko, pred vnašanjem plina v aktivator. Je pa tudi možno, da se takšno sredstvo vpihava neposredno v aktivator.

Izum obsega tudi suho potekajoče postopke, kot je npr. dodajanje fino zmletega dolomita.

Končno se lahko dodatno k tekočemu sredstvo dodaja eno ali več trdnih snov.

V eni izmed prednostnih variant postopka po izumu se čistilnemu sredstvu pred vpihavanjem doda eno ali več trdnih snovi. Pri vstopu v aktivator so lahko tudi trdne snovi v raztopljeni obliki ali pa kot suspendirani delci. Če gre pri čiščenju plina za postopek razžvepljevanja, kot je to pri dimnih plinih pogosto potrebno, se vodi, ki služi kot nosilno sredstvo, dodaja apno, dolomit ali podobno. V aktivatorju pride nato poleg temeljitega premešanja vseh komponent tudi do aktiviranja in s tem do skoraj popolne pretvorbe.

Ta postopek se odlikuje po svoji posebno visoki zmogljivosti izločanja.

Zaradi potisnega učinkovanja aktivatorja kot pri centrifugalni črpalki lahko pri uporabi v elektrarnah hkrati odpade sesalno-vlečni ventilator.

V nadaljnjem bo izum podrobneje pojasnjen z izvedbenimi variantami, ki so predstavljene na slikah.

Slike shematično prikazujejo:

sl. 1 aktivator po izumu, delno v prerezu;

sl. 2 prerez po liniji II/II s sl. 1;

sl. 3 varianto oblike lopatice in sl. 4 nadaljnjo izvedbeno varianto.

Na sl. 1 in 2 predstavljeni aktivator obstoji iz dveh rotorjev 1 in 2, ki se premikata v nasprotnih smereh in katerih smeri vrtenja ta nakazani s puščicama A in B. Zaradi preprostosti je opuščen okrov s središčnim vpustom in obodnim izpustom. Obdelavo snovi, ki jo je treba obdelati, opravljajo trije soosno nameščeni venci 3, 4, 5 udarnih lopatic 6. V predloženem primeru rotor 1 nosi najbolj zunanji venec 5 in najbolj notranji venec 3 udarnih lopatic in rotor 2 vmes ležeči venec 4 rotor 2. Vsaj udarne lopatice 6 zunanjega venca 5 so konkavne, npr. upognjene. Osnovna ravnina 7 teh udarnih lopatic je nameščena pod kotom a, ki se ga, kot je razvidno s sl. 2, meri od ravnine 7, ki poteka po vstopnem robu lopatice v obodni smeri, do tangentne ravnine 7’.

Pri izvedbi aktivatorja, ki je predstavljen na sl. 3, sta oba notranja obroča 3 in 4 opremljena s konkavnimi lopaticami 6, ki obstojijo in dveh v bistvu ravnih plošč 6’ in

6. V smeri gibanja gledano sprednje plošče 6’ so pri tem daljše in manj nagnjene glede na tangentno ravnino kot zadnji deli 6. Zaradi konkavne oblike pride na lopaticah 6 med obratovanjem do prevleke iz sredstva, ki ga je treba obdelati. Ta prevleka, ki je označena z 11, se tekoče obnavlja z zadevanjem delcev in v veliki meri ščiti same lopatice 6 pred erozijo in obrabo.

Pri upognjeni obliki udarnih lopatic, ki so predstavljene na sl. 4, je upognjeni del 6’ oz. 6 krajši kot preostali del 6’ in prednostno znaša polovico ali manj celotne dolžine udarnih lopatic. Nagib krajšega dela 6’ oz. 6 poteka vsakokratno od dela 6’ proti sredini rotorja. Upognjeni končni kosi 6’, 6 so lahko predvideni na obeh koncih dela 6’ ali le na enem koncu le-tega, v predloženem primeru prednostno na odtočnem koncu. Smotrno so izdelani iz trde kovine ali z njo obloženi in so lahko izmenljivo nanešeni. Je pa možna tudi izdelava iz keramike ali umetne snovi. Končno obstoji možnost, da se zunanje robove, ki so obrnjeni proti osi rotorja, delov 6’, 6 obloži z zaščitnimi letvami 10.

Med udarnimi lopaticami ali na koncu udarnih lopatic najbolj zunanjega venca 5, ki pri vrtenju rotorja 1 leži spredaj, so predvidene ventilatorske lopatice 8, ki lahko imajo vsako poljubno obliko in so npr. izoblikovane kot plošča, prst ali podobno. Njihova naloga je da zagotavljajo pretok snovi, ki jo je treba obdelati, od znotraj navzven in razen tega tvorijo na površini udarnega orodja, ki je obrnjena proti rotorjevi osi, zaščitno plast iz materiala, ki ga je treba obdelati, ne glede na nastavitveni kot a. Ta je lahko za določena dela pod 15°, medtem ko je za druga dela večji, npr. od 20° do 35°.

Sl. 3 shematično prikazuje izrez iz treh obročev, ki si sledijo drug drugemu v aktivatorju po izumu. Bistveno je, da širina b_p b₂ in b₃ obročev navzven stalno pojema za vsaj 2 do 5 %. Največ pa naj širina pojema za 10 %. To pomeni:

0,9 bj < b₂ < 0,98 bj 0,9 b₂ < b₃ < 0,98 b₂.

Claims (16)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Priprava za obdelavo trdnih, tekočih in/ali plinastih snovi z aktivatorjem z vsaj tremi koaksialno nameščenimi in v nasprotni smeri premikajočimi se poganjanimi lopatičnimi vrstami (3, 4, 5) z naravnanimi udarnimi lopaticami (6), pri čemer znaša obodna hitrost najbolj zunanjih lopatičnih vrst (3, 4, 5) med 70 m/s in 160 m/s, označena s tem, da se širina (b_p b₂, b₃) lopatičnih vrst (3, 4, 5) v smeri navzven zmanjšuje za vsaj 2 %, prednostno za vsaj 5 % in največ za 10 %.
2. 2. Priprava po zahtevku 1, označena s tem, da so udarne lopatice (6) izoblikovane konkavno in prednostno obstojijo iz vsaj dveh v bistvu ravnih in druga glede na drugo pod kotom nameščenih plošč (6’, 6, 6’).
3. 3. Priprava po zahtevku 1 ali 2, označena s tem, da so zunanji robovi, ki so obrnjeni proti rotacijski osi, udarnih lopatic (6) obloženi z zaščitnimi letvami (10).
4. 4. Priprava po enem izmed zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da je vsakokratno med dvema sosednjima udarnima lopaticama (6) najbolj zunanje lopatične vrste (5) nameščena ventilatorska lopatica (8).
5. 5. Priprava po enem izmed zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da na zunanjem koncu vsake udarne lopatice (6) najbolj zunanje lopatične vrste (5) na strani, ki leži v smeri (A) vrtenja rotorja (1), prednostno pod pravim kotom ventilatorska lopatica (8) sledi udarni lopatici (6).
6. 6. Priprava po enem izmed zahtevkov 1 do 5, za izdelovanje strdljivih mas, predvsem gradbenih materialov, kot so beton, malta, ipd., označena s tem, da znaša vrtilna hitrost lopatičnih vrst (3, 4, 5) med 800 in 30001/min.
7. 7. Priprava po enem izmed zahtevkov 1 do 5 za izdelovanje večfaznih stabilnih sredstev, kot so emulzije ali suspenzije, označena s tem, da je vrtilna hitrost lopatičnih vrst (3,4,5) med 950 in 2800 1/min.
8. 8. Priprava po enem izmed zahtevkov 1 do 5 za obdelavo plinov, predvsem za absorpcijo škodljivih snovi, označena s tem, da vrtilna hitrost lopatičnih vrst (3, 4, 5) znaša med 900 in 3500 1/min.
9. 9. Postopek za izdelovanje strdljivih mas, predvsem gradbenih materialov, kot so beton, malta, ipd., ob uporabi priprave po enem izmed zahtevkov 1 do 6, pri čemer

   - se vezivo, primes in tekočina, prednostno voda, hkrati ali kot mešanica uvajajo v aktivator s soosno nameščenimi in v nasprotni smeri gibajočimi se lopatičnimi vrstami (3, 4, 5),

   - se delci materiala v aktivatorju premikajo od znotraj navzven in

   - se z naraščajočo amplitudo vzbujajo pod preprekami zunanjih lopatičnih vrst (3, 4, 5), ki se vrtijo z obodno hitrostjo med 70 m/s in 160 m/s, označen s tem, da se delci materiala z naraščajočo frekvenco vzbujajo pri prečkanju lopatičnih vrst (3, 4, 5), ki se v smeri navzven zmanjšujejo za vsaj 2 %, prednostno za vsaj 5 % in največ za 10 %.
10. 10. Postopek po zahtevku 9, označen s tem, da se kot vezivo uporablja cement, apno ali vodno steklo.
11. 11. Postopek po zahtevku 9 ali 10, označen s tem, da se kot primes uporablja pesek, puhlico, gradbeni odpadni material ali filterski pepel.
12. 12. Postopek za izdelovanje večfaznih stabilnih sredstev, kot so emulzije ali suspenzije, ob uporabi priprave po enem izmed zahtevkov 1 do 5 ali 7, označen s tem, da

    - se posamezne komponente uvaja ustrezno želenemu masnemu razmeiju hkrati ali kot mešanico v aktivator s soosno nameščenimi in v nasprotni smeri tekočimi lopatičnimi vrstami (3,4,5),

    - se delci materiala v aktivatorju premikajo od znotraj navzven in

    - se vzbujajo z naraščajočo amplitudo in naraščajočo frekvenco pod preprekami lopatičnih vrst (3, 4, 5), ki se vrtijo z obodno hitrostjo med 70 m/s in 160 m/s in se navzven zmanjšujejo za vsaj 2 %, prednostno za vsaj 5 % in največ za 10 %.
13. 13. Postopek po zahtevku 12, označen s tem, da se kot izhodiščne snovi uporablja vodo in/ali olje kot tudi premogov prah.
14. 14. Postopek za obdelavo plinov, predvsem za absorpcijo škodljivih snovi ob uporabi priprave po enem izmed zahtevkov 1 do 5 ali 8, označen s tem, da

    - se tekoče ali praškasto sredstvo vpihava v plin, ki ga je treba obdelati,

    - da se plin skupaj s sredstvom vnaša v aktivator s soosno nameščenimi in v nasprotnih smereh tekočimi lopatičnimi vrstami (3, 4, 5),

    - se sredstvo v aktivatorju premika od znotraj navzven in

    - se vzbuja z naraščajočo amplitudo in naraščajo frekvenco ob preprekah lopatičnih vrst (3, 4, 5), ki se vrtijo z obodno hitrostjo med 70 m/s in 160 m/s in se navzven zmanjšujejo za vsaj 2 %, prednostno za vsaj 5 % in največ za 10 %, kot tudi

    - se sredstvo ločuje od plina.
15. 15. Postopek po zahtevku 14, označen s tem, da se tekočemu sredstvu pred vpihavanjem dodaja trdno snov ali mešanico trdnih snovi.
16. 16. Postopek po zahtevku 14, označen s tem, da se hkrati s tekočim sredstvom v aktivator vlaga trdno snov ali mešanico trdnih snovi.

    Za

    HO WORKA Franz:

    PATENTNA PISANKA

    LJUBLJANA «

    24049-IV-94-KA

    IZVLEČEK

    Postopek za obdelavo plinov

    Izum se nanaša na pripravo za obdelavo trdnih, tekočih in/ali plinastih snovi z aktivatorjem z vsaj tremi soosno nameščenimi in v nasprotnih smereh poganjanimi lopatičnimi vrstami (3, 4, 5) z naravnanimi udarnimi lopaticami (6), pri čemer obodna hitrost najbolj zunanjih lopatičnih vrst (3, 4, 5) znaša med 70 m/s in 160 m/s. Da bi se povečalo obseg aktiviranja delcev snovi, ki ga je treba doseči, in s tem zmogljivost priprave kot tudi kakovost izdelanih produktov, je predvideno, da se širina (b_p b₂, b₃) lopatičnih vrst (3, 4, 5) zmanjšuje navzven za vsaj 2 %, prednostno za vsaj 5 % in največ za 10 %.