SI26016A - Nosilni sklop teleskopskega kraka pri mobilnem hidravličnem dvigalu in mobilno hidravlično dvigalo, obsegajoče tovrsten sklop - Google Patents

Abstract

Namen izuma je zasnovati teleskopski nosilni sklop (40), ki bo zmožen prenašati vnaprej določene upogibne obremenitve in bo obenem v kar naj večji meri teleskopsko podaljšljiv, pri tem pa naj bi bila debelina stene (t) vsakega izmed cevastih nosilnih odsekov (44, 45) sklopa (4) minimizirana. Predmet izuma je tudi mobilno hidravlično teleskopsko dvigalo, pri katerem teleskopski krak (4) obsega tovrsten sklop (40).

Description

Nosilni sklop teleskopskega kraka pri mobilnem hidravličnem dvigalu, in mobilno hidravlično dvigalo, obsegajoče tovrsten sklop

Izum se nanaša na nosilni sklop teleskopskega sklopa pri mobilnem hidravličnem dvigalu, kot tudi na dvigalo, ki obsega tovrsten sklop. Po Mednarodni patentni klasifikaciji so tovrstni izumu uvrščeni na področje mobilnih konzolnih dvigal s teleskopskim krakom in torej v razred B 66 C 23/687.

Namen izuma je zasnovati nosilni sklop teleskopskega kraka pri mobilnem dvigalu, ki bo izveden iz vsaj dveh tako zasnovanih drug v drugega vstavljenih in v njihovi aksialni smeri teleskopsko premakljivih cevastih nosilnih odsekov, da bo po eni strani masa vsakega izmed nosilnih odsekov glede na njegovo največjo dopustno nosilnost ob upoštevanju upogibnih in drugih obremenitev med prenašanjem bremena v okviru regularne uporabe dvigala lahko minimalna, obenem pa naj bi bila tudi sama oblika vsakokratnega profila, namreč prečnega prereza vsakokratnega cevastega nosilnega elementa tako izbrana, da bo zmožna zagotavljati v pogledu že obrabe karseda ugoden in obenem tudi z vidika napetosti in deformacij sprejemljiv režim medsebojnega naleganja celo v primeru največje obremenitve dvigala pri popolnoma iztegnjenem teleskopskem kraku, torej v stanju, v katerem se upogibne in druge obremenitve z enega na drug nosilni odsek v teleskopskem kraku prenašajo zgolj še v lokalnih in površinsko omejenih območjih medsebojnega naleganja vsakokrat sodelujočih cevastih nosilnih odsekov.

Iz stanja tehnike so znane številne rešitve hidravličnih mobilnih dvigal s teleskopskim krakom, nekatere izmed njih pa so opisane tudi v patentni literaturi, npr. v EP 2 789 566 Al, EP 2 683 645 Al, WO 98/17576 Al in drugih virih. Za teleskopsko mobilno hidravlično dvigalo je načeloma značilno, da obsega nosilno platformo, ki je pritrdljiva na vsakokratno vozilo in običajno opremljena z vsaj dvema teleskopsko zasnovanima podpornima nogama za podprtje dvigala med uporabo, s čimer je zagotovljena stabilnost proti nagibanju in prevračanju dvigala in/ali vozila zlasti med prenašanjem bremena. Na omenjeni platformi je pritrjen okoli vertikalne osi s pomočjo primernega pogonskega sredstva zasukljiv nosilni steber, na katerega prostem koncu je s svojim prvim koncem priključen okoli horizontalne geometrijske osi zasukljiv primarni krak dvigala, ki je podprt in s hidravličnim cilindrom, ki je členkasto priključen na omenjenem stebru. Na preostalem koncu primarnega kraka je k slednjemu prav tako okoli horizontalne geometrijske osi zasukljivo pritrjen sekundami krak, ki pa je teleskopsko zasnovan. Sekundarni krak je glede na primarni krak okoli omenjene osi zasukljiv s pomočjo hidravličnega cilindra, ki je po eni strani členkasto pritrjen na primarnem kraku in po drugi strani bodisi neposredno ali pa posredno preko ustreznega prenosnega mehanizma tudi na sekundarnem kraku. Teleskopsko zasnovan sekundami krak sestoji iz vsaj dveh drug v drugega vstavljenih cevastih nosilnih odsekov, tako daje notranji odsek možno bodisi v aksialni smeri potisniti v notranjost zunanjega kraka ali pa ga do določene mere izvleči iz zunanjega kraka, kar se običajno vrši s pomočjo lamelne verige, pri čemer pa mora biti tudi v takem primeru še vedno vzpostavljeno tolikšno območje medsebojnega prekrivanja odsekov, da je zagotovljena potrebna upogibna trdnost tovrstnega sestava in s tem tudi potrebna nosilnost dvigala. Na prostem koncu notranjega odseka je namreč predvideno pritrdišče, v katerem je bodisi neposredno ali preko primerne hidravlične rotacijske enote priključeno samo prijemalo za manipuliranje z vsakokratnim bremenom, ki je običajno gnano s pomočjo hidravličnih pogonskih sredstev. Teleskopski krak pri tovrstnih dvigalih običajno sestoji iz vsaj dveh drug v drugega vstavljenih cevastih nosilnih odsekov, vsakokrat razpoložljivi nosilni odseki pa so potem s pomočjo primernega prestavljalnega sredstva, npr. s pomočjo v notranjosti teleskopa vgrajene lamelne verige, teleskopsko premakljivi iz svojega izhodiščnega položaja, v katerem se vsi nosilni odseki nahajajo drug v drugem in vsi skupaj v zunanjem nosilnem odseku, v iztegnjen položaj, v katerem so vsi nosilni odseki v kar naj večji možni meri drug iz drugega v aksialni smeri izvlečeni, tako da je vsakokrat notranji do določene mere izvlečen iz vsakokrat zunanjega, vsakokrat med seboj sodelujoča odseka pa se med seboj še vedno prekrivata vsaj do te mere, da je celoten teleskopski krak še vedno zmožen prenašati določene upogibne obremenitve, kar pravzaprav sploh omogoča po eni strani kljubovanju že zgolj lastni teži samega teleskopa in potem sočasno tudi prenašanje bremena, ki je obešeno na prostem koncu teleskopskega kraka.

Realizacija in uporaba teleskopskega kraka pri dvigalih obravnavane vrste pa sta povezani z več pomembnimi aspekti in posledično tudi z določenimi kompromisi. Uvodoma velja namreč poudariti, da so pri mobilnih dvigalih že dimenzije dvigala v zloženem stanju, primernem za transport, navzgor omejene s predpisi, ker bi sicer dvigalo lahko prekomerno presegalo širino vozila in bi kot tako skupaj z vozilom ne moglo biti prosto in brez posebnih dodatnih ukrepov udeleženo v regularnem cestnem prometu. To pa seveda pomeni, da je celotna dolžina teleskopskega kraka v njegovem izhodiščnem položaju, ko so nosilni odseki povsem vstavljeni drug v drugem, navzgor omejena. Po drugi strani je primarni cilj vgradnje teleskopskega kraka na dvigalo nedvomno predvsem v povečanju dosega dvigala, kar pomeni, da je zaželeno, da je teleskopski sklop kolikor mogoče podaljšljiv. Teleskop pa je realno podaljšljiv kvečjemu do take mere, da pri iztegnjenem teleskopu vsakokrat še preostala območja medsebojnega prekritja vsakokrat sodelujočih in drug v/na drugem nalegajočih nosilnih elementov še vedno zagotavljajo zmožnost prenašanja upogibnih in drugih obremenitev, ki so posledica teže bremena, ki ga prenaša dvigalo, lastne teže odsekov teleskopskega kraka in drugih obremenitev, do katerih neizogibno prihaja med obratovanjem razbremenjenega ali obremenjenega dvigala, npr. tudi zaradi inercijskih sil in podobnih vplivov. Strokovnjaku bo razumljivo, da so v pogledu obremenitev in deformacij npr. pri dviganju in prenašanju bremena z deloma ali povsem iztegnjenim teleskopskim krakom še zlasti izpostavljena območja medsebojnega prekrivanja vsakokrat sodelujočih krakov, pri čemer pa mora biti v praksi za povrhu še vedno tudi dana možnost, da je tudi povsem ali pa skoraj povsem iztegnjen in maksimalno obremenjen teleskopski krak še vedno funkcionalen ne le v pogledu nosilnosti, marveč celo tudi v pogledu medsebojne premakljivosti posameznih nosilnih odsekov, kar pomeni, da mora biti tudi v takem primeru omogočeno bodisi kontrolirano krajšanje teleskopskega kraka ali pa njegovo podaljšanje do največje dolžine, ker bi v nasprotnem primeru z dvigalom med prenašanjem bremena praktično ne bilo več možno upravljati. Prav kritično visoke obremenitve in elastične deformacije v omenjenih območjih medsebojnega prekrivanja sodelujočih nosilnih odsekov teleskopskega kraka pa so razlog za to, da je pri večini tačas uporabljanih mobilnih dvigal teleskopski krak še vedno na voljo kot sklop razmeroma robustnih debelostenskih kvadratnih ali pravokotnih cevi, pri čemer pa proizvajalci dvigal pri iztegnjenem teleskopskem kraku iz previdnosti ohranjajo tudi razmeroma obsežna območja medsebojnega prekrivanja nosilnih elementov, kar pomeni, da je stopnja podaljšljivosti teleskopa razmeroma majhna. To pa seveda pomeni, da je po eni strani doseg teleskopskega kraka in s tem akcijski radij celotnega dvigala precej manjši od tistega, ki bi ga lahko dosegli z bolj domišljeno izvedbo teleskopskega kraka, po drugi strani pa je zaradi omenjene debelostenske cevaste zasnove nosilnih elementov že sama teža teleskopskega kraka razmeroma velika, zaradi česar je potem pri vsakokrat razpoložljivih pogonskih sredstvih za premikanje teleskopskega kraka potem pač manjša tudi efektivna nosilnost dvigala z iztegnjenim teleskopskim krakom. Doslej navedene pomanjkljivosti in kontradikcije pa se navezujejo zgolj na problematiko obremenitev dvigala med obratovanjem. Poleg višje cene zaradi višjih stroškov izdelave težjega teleskopskega kraka in več porabljene energije med samim delovanjem tovrstnega dvigala je vsekakor omembe vreden tudi nadaljnji aspekt, da je dvigalo pritrjeno na motornem vozilu, katerega skupna masa in nosilnost sta med uporabo v cestnem prometu prav tako omejeni, tako da vsako povečanje teže samega dvigala sočasno pomeni tudi za toliko manjšo še razpoložljivo oz. efektivno nosilnost vozila, ki je še na voljo za prevažanje ostalega tovora. Večja masa dvigala, katerega težišče se nahaja precej visoko nad podlago, vsekakor vpliva tudi na vozne lastnosti celotnega vozila in nenazadnje tudi na porabo goriva. Prisotnost dodatne mase na vozilu med vožnjo pa povrhu vsega privede tudi dodatnih inercijskih mas, ki se s teleskopskega kraka prenašajo na steber in nosilno platformo ter potem na nosilno konstrukcijo samega vozila, kar seveda pomeni, da vsaka prekomerna masa teleskopskega kraka na dvigalu posledično obremenjuje tudi celo vrsto drugih nosilnih elementov celotnega mobilnega dvigala in tudi vsakokrat pripadajočega vozila.

Z namenom, da bi s preprosto izvedljivo konstrukcijsko zasnovo povečali upogibno nosilnost teleskopskega kraka, je v EP 0 583 552 BI predlagan teleskopski krak mobilnega dvigala, kije zasnovan iz drug v drugega vstavljenih in med seboj teleskopsko premakljivih cevastih nosilnih odsekov, vsak izmed omenjenih cevastih nosilnih odsekov pa je zasnovan z značilnim prečnim presekom, ki je zrcalno simetričen glede na vertikalno geometrijsko os in je na spodnji, proti podlagi obrnjeni in med upogibanjem tlačno obremenjeni strani zaokrožen in izveden kot del kroga ali elipse, na zgornji strani, ki je obrnjena vstran od podlage in je med upogibanjem natezno obremenjena, pa je oblikovan kot skodela z ravno osrednjo površino, ki preko blago zaokroženih vogalnih območij prehaja v ravna kraka, ki potekata proti krakoma omenjenega zaokroženega spodnjega dela, pri čemer sta potem vsakokrat stekajoča se kraka na prehodu iz omenjenega skodelaste zgornje strani v zaokroženo spodnjo stran še v območju natezno obremenjenega območja nad nevtralno osjo med seboj zvarjena. Tovrstna rešitev je razmeroma problematična zaradi ravne površine na natezno obremenjeni coni, ki je v območju medsebojnega naleganja vsakokrat notranjega v vsakokrat zunanjem nosilnem odseku teleskopskega kraka še posebej v končnem območju vsakokratnega nosilnega odseka lokalno zelo obremenjena s ploščinskim pritiskom in posledično izpostavljena tako plastičnim deformacijam kot tudi obrabi. Debelina stene je v takem primeru sicer lahko nekoliko manjša od tiste pri klasičnih debelostenskih cevastih nosilnih odsekih, mora pa biti še vedno kar znatna in zadostna, da lahko tako zasnovan nosilec pod vsemi obremenitvami sploh ohrani obliko, nosilnost in tudi stabilnost. Poleg tega je izdelava nosilnih elementov s prečnim presekom s kar tremi ukrivljenimi območji izjemno zahtevna tudi v pogledu doseganja potrebne natančnosti, od česar je potem odvisna tudi kakovost zvarov in natančnost izvedbe nosilca, ki naj bi bil zrcalno simetričen in tudi linijsko poravnan, ker bi v nasprotnem primeru lahko prišlo ne le do težav z medsebojnim sodelovanjem posameznih nosilnih odsekov teleskopskega kraka, temveč tudi do razmeroma nepredvidljivega dejanskega obremenitvenega stanja zaradi samega odstopanja od geometrije. Povrhu vsega je problematična tudi lega zvarov med zaokroženo in skodelasto stranjo, ki se nahajata na natezno obremenjeni strani in sta vsak zase obremenjena s kombinacijo nateznih in strižnih sil, kar je pri dinamično obremenjenih zvarih še zlasti med dolgotrajno in intenzivno izpostavljenostjo med uporabo dvigala vsekakor lahko povezano z določenim tveganjem porušitve.

Upoštevajoč navedeno je v EP 2 185 462 BI opisan prav tako cevasto zasnovan profil teleskopskega kraka pri dvigalu, katerega spodnje in torej med upogibanjem nosilca tlačno obremenjeno območje je načeloma polkrožno ukrivljeno, k njemu priključena kraka pa sta ravna in usmerjena drug proti drugemu ter na nasprotnem, med upogibanjem nosilca nateznem območju zapognjena v obliki navzdol proti polkrožnemu območju razširjene črke V. Pri omenjeni rešitvi je predvideno, daje v omenjenem smiselno polkrožnem območju osrednji t.j. temenski del izveden iz ravnih odsekov, ki se drug v drugega stekata pod topim kotom, s čimer obe pločevini v območju njunega medsebojnega stika tvorita kot, ki je primeren za izvedbo zvara brez predhodne obdelave, obenem pa je zvar razporejen v tlačni coni. Tovrsten profil je sicer najbrž trdnostno ugodnejši od tistega iz EP 0 583 552 BI, vendar sta na obeh straneh profila še vedno na voljo razmeroma obsežni ravni površini, ki sicer do neke mere pripomoreta k prenašanju upogiba v vertikalni ravnini, vendar pa sta brez dodatnih ojačitev razmeroma slabo nosilni v primeru izpostavljenosti drugim obremenitvam v ostalih smereh. Povrhu tega je obremenitveno in deformacijsko stanje v območjih medsebojnega naleganja dveh drug v drugega vstavljenih profilov upogibno obremenjenega teleskopskega kraka v takem primeru razmeroma neugodno še zlasti v vsakem izmed končnih območij v profilu kot črka V oblikovanih con v nateznem območju upogibno obremenjenega teleskopa, saj se zunanji rob notranjega odseka zajeda v notranjost zunanjega odseka in ga skuša odrivati in razpirati, kar je neugodno tako z vidika same trdnosti kot tudi z vidika ploščinskega pritiska v kontaktnih območjih in posledično obrabe, ki je med dolgotrajno uporabo dvigala s tovrstnim teleskopskim krakom v takih območjih potem lahko enormna. Prekomerne deformacije in možnost razpiranja vsakokrat zunanjega odseka je v takem primeru možno odpraviti kvečjemu spet s povečanjem debeline stene profila, kar pa ima za posledico povečanje teže teleskopa z vsemi prej naštetimi pomanjkljivostmi, ki iz tega potem izhajajo.

Z namenom, da bi bilo vsakokraten nosilni odsek teleskopsko zasnovanega kraka pri mobilnem dvigalu možno izdelati iz enega samega kosa pločevine, katere debelina naj bi bila manjša od tiste pri prej znanih rešitvah iz stanja tehnike, je nadalje v EP 2 185 461 BI predlagan prečni presek profila, ki je na spodnji, med upogibanjem v vertikalni smeri tlačno obremenjeni strani spet v bistvu polkrožno oblikovan, v zgornjih dveh tretjinah pa je v območju ravnih in v smeri preostale, t.j. med upogibanjem v vertikalni smeri natezno obremenjene strani, konvergirajočih sten, zožen, tako da omenjeni ravni steni po eni strani prehajata v omenjeno polkrožno oblikovano območje v tlačni coni in po drugi strani v zoženo območje v natezni coni, ki je spet predvideno v obliki črke V z izrazito razprtima in v smeri proti omenjenima stenama potekajočima krakoma. Izhajajoč iz oblike prečnega prereza, ki pravzaprav ustreza tisti iz predhodno obravnavanega dokumenta EP 2 185 462 BI, so tudi problemi kritičnih obremenitev, ploščinskega pritiska in obrabe v izrazito obremenjenih območjih medsebojnega prekrivanja dveh med seboj sodelujočih nosilnih odsekov popolnoma iztegnjenega teleskopskega kraka v tem primeru smiselno podobni. Navzlic v EP 2 185 461 BI uvodoma izpostavljeni želji po izvedljivosti odseka iz enega samega kosa pločevine so v omenjenem viru predvidene različne možnosti tako v pogledu oblikovanja in sestavljanja profila iz dveh simetričnih skodel, ki naj bi ju varili v območju obeh temenskih točk v vertikalni ravnini, torej v točkah, ki sta tlačno oziroma natezno najbolj obremenjeni. V omenjenem dokumentu je predvidena tudi možnost uporabe materiala različnih debelin v posameznih območjih vzdolž same konture profila, pri čemer naj bi bile odebelitve izvedene v smeri navznoter. Vse to pa kvečjemu potrjuje, da lokalne obremenitve in deformacije v primeru tanjšanja debeline stene predvsem v območju medsebojnega prekrivanja med seboj sodelujočih nosilnih odsekov v obremenjenem stanju teleskopskega kraka dosežejo in tudi presežejo kritične vrednosti, zato tam tanjšanje debeline stene praktično niti ne pride v poštev. Pri tem pa velja tudi izpostaviti, da uvajanje različnih debelin stene in zatem varjenje znatno podraži in tudi po tehnični plati zaplete proces same izdelave, saj poleg povečanja teže med varjenjem privede do dodatnih notranjih napetosti in posledično lahko tudi do težko predvidljivih deformacij, ki pa lahko med uporabo dvigala vplivajo tudi na samo geometrijo posameznih nosilnih odsekov in s tem tudi na dejansko obremenitveno stanje enega ali več nosilnih odsekov teleskopskega kraka in seveda tudi na natančnost sodelovanja med njimi.

Po izumu je predlagan nosilni sklop teleskopskega kraka hidravličnega mobilnega dvigala, ki v splošnem obsega vsaj dva drug v drugega vstavljena in s pomočjo primernega pogonskega sredstva v aksialni smeri drug vzdolž drugega na kontroliran način teleskopsko premakljiva cevasta nosilna odseka, namreč zunanji cevast nosilni odsek vnaprej določene dolžine in notranji cevast nosilni odsek vnaprej določene dolžine, katerih v prečnem preseku smiselno podobna in komplementarna oblika omogoča omenjeno vstavljivost drug v drugega ob vsaj najmanjši dolžini L₉ medsebojnega prekritja in obenem tudi vsaj približno enakomerni medsebojni oddaljenosti po celotnem obodu odsekov. V svetlini med vsakokratnima medsebojno sodelujočima nosilnima odsekoma so vstavljene v aksialni smeri sklopa med seboj ustrezno razmaknjene in tudi po obodu odsekov primemo razporejene drsne podloge za zagotavljanje tesnosti medsebojnega naleganja omenjenih medsebojno sodelujočih nosilnih odsekov in obenem tudi za dopuščanje njune medsebojne premakljivosti v aksialni smeri ob kar najmanjšem možnem trenju. Vsak izmed omenjenih cevastih nosilnih odsekov je v prečnem prerezu tako oblikovan, da je debelina njegove stene v prečnem prerezu po celotnem obodu smiselno konstantna, obenem pa je njegov prečni prerez zrcalno simetričen glede na vertikalno geometrijsko os, v smeri katere pri statični obremenitvi sklopa med uporabo dvigala poteka sila teže bremena, kar ima za posledico obremenitev z upogibnim momentom okoli horizontalne geometrijske osi, ki predstavlja nevtralno os, v območju pod katero se območju efektivnega nosilnega prečnega prereza vsakokratnega nosilnega elementa nahaja tlačna cona, nad omenjeno nevtralno osjo se nahaja natezna cona.

V kontekstu rešitve uvodoma zastavljenega problema pa je po izumu predlagano, da je vsakokraten nosilni odsek teleskopskega sklopa v prečnem prerezu tako zasnovan, da v natezni coni nad omenjeno nevtralno osjo in na ustreznem odmiku od slednje predvideno ožje smiselno polkrožno območje z manjšim polmerom, v tlačnem območju pod omenjeno nevtralno osjo pa je predvideno širše smiselno polkrožno območje z večjim polmerom, ki je v končnih točkah zaključeno pod nevtralno osjo in na primernem odmiku od slednje ter na obeh straneh simetrično glede na vertikalno os tangencialno podaljšano z ravnima odsekoma, ki segata nad omenjeno nevtralno os in h katerima sta na vnaprej določeni oddaljenosti od omenjene osi vsakokrat pod topim kotom in spet simetrično glede na vertikalno os priključena nadaljnja ravna odseka, ki predstavljata tangenti na omenjeno ožje smiselno polkrožno območje z manjšim polmerom v končnih točkah le-tega.

Pri eni od različic izuma sta ravna odseka, ki potekata tangencialno glede na smiselno polkrožno območje z večjim polmerom in segata nad omenjeno nevtralno os, med seboj vzporedna.

Pri nadaljnji različici izuma pa sta ravna odseka, ki potekata tangencialno glede na smiselno polkrožno območje z večjim polmerom in segata nad omenjeno nevtralno os, med seboj nagnjena, tako da ob njuni simetriji glede na vertikalno os konvergirata v smeri proti ožjemu smiselno polkrožnemu območju z manjšim polmerom.

Pri tem sta polmer Rj ožjega smiselno polkrožnega območja v natezni coni nad nevtralno osjo in polmer R₂ širšega smiselno polkrožnega območja v tlačni coni pod nevtralno osjo tako izbrana, da velja razmerje 1/4 < [Ri/R^ < 3/4.

Višina h vsakokratnega cevastega nosilnega odseka, namreč oddaljenost med temenskima točkama smiselno polkrožnih odsekov glede na širino b cevastega nosilnega odseka, ki smiselno ustreza premeru širšega smiselno polkrožnega območja v tlačni coni pod nevtralno osjo, je tako izbrana, daje izpolnjen pogoj 1/2 < (b/h) < 4/5, pri čemer pa razmerje med širino b in višino h prednostno znaša približno 3/4.

Dolžina d, ki predstavlja razdaljo med nevtralno osjo in presečiščema vsakokratnega tangencialno od ožjega smiselno polkrožnega območja v natezni coni nad nevtralno osjo potekajočega ravnega odseka in vsakokratnega tangencialno od širšega smiselno polkrožnega območja v tlačni coni pod nevtralno osjo potekajočega ravnega odseka v smeri proti ožjemu smiselno polkrožnemu območju glede na celotno višino h cevastega nosilnega odseka je tako izbrana, da je izpolnjen pogoj h/5<d< h/4.

Tudi kot / med vsakokratnim tangencialno od ožjega smiselno polkrožnega območja v natezni coni nad nevtralno osjo potekajočega ravnega odseka in vsakokrat pripadajočim tangencialno od širšega smiselno polkrožnega območja v tlačni coni pod nevtralno osjo potekajočim ravnim odsekom je vsakokrat vnaprej določen in je smiselno izbran v območju 140° < γ< 170°.

Pri različici izuma, pri kateri ravna odseka, ki potekata tangencialno glede na smiselno polkrožno območje z večjim polmerom in segata nad omenjeno nevtralno os, med seboj nista vzporedna, je kot β med normalo na vsakokratno tangencialno od širšega smiselno polkrožnega območja v tlačni coni pod nevtralno osjo potekajoč ravni odsek in nevtralno upogibno osjo izbran v območju 0 < β < 25°. Temu ustrezno je potem debelina t stene vsakokratnega nosilnega cevastega odseka izbrana v območju 3 mm < t < b/20, najmanjša dolžina L₉ območja medsebojnega prekritja dveh medsebojno sodelujočih nosilnih odsekov v teleskopu v stanju, kadar je vsakokrat notranji cevasto zasnovan in jeklen nosilni odsek dolžine v aksialni smeri najbolj izvlečen iz vsakokrat zunanjega cevasto zasnovanega in jeklenega nosilnega odseka dolžine v primerjavi z višino h vsakokrat notranjega nosilnega cevastega odseka izpolnjuje pogoj 1,5 h < L₉ < 3 h.

Kadar vsak izmed nosilnih odsekov teleskopskega nosilnega sklopa po izumu sestoji iz hladno preoblikovane jeklene pločevine, je ta lahko po preoblikovanju v sklenjeno konturo zvarjena v območju temena širšega smiselno polkrožnega območja v tlačni coni pod nevtralno osjo, ali pa v območjih na prehodu iz širšega smiselno polkrožnega območja v pripadajoča ravna tangencialna odseka, vsekakor pa v območju tlačne cone pod nevtralno osjo. V primeru, kadar je vsako izmed omenjenih smiselno polkrožnih območij nad oziroma pod nevtralno osjo bodisi zaradi lažje izdelave ali uporabe razpoložljive tehnološke opreme realizirano s krivljenjem pločevine vnaprej določene debeline in temu ustrezno aproksimirano s pravilnim enakostraničnim mnogokotnikom, ki predstavlja vsaj 16-kotnik, torej pravilni enakostranični več kotnik, pri katerem število kotov presega 16, prednostno pa gre za vsaj 24-kotnik.

Po izumu je nadalje predvideno tudi mobilno teleskopsko hidravlično dvigalo, ki obsega nosilno platformo, ki je prirejena za prigraditev dvigala na vsakokratno motorno vozilo in po izbiri opremljena z vsaj enim parom teleskopskih podpornih nog za podpiranje dvigala na vsakokratni podlagi med prenašanjem bremena in s tem zagotavljanje njegove nosilnosti in stabilnosti. Na omenjeni platformi je s svojim prvim koncem konzolno pritrjen in pri tem okoli vertikalne geometrijske osi vrtljiv steber, h kateremu je na njegovem preostalem prostem koncu okoli horizontalne geometrijske osi zasukljivo s svojim prvim koncem priključen primarni nosilni krak dvigala, ki je na omenjenem stebru podprt in okoli omenjene horizontalne geometrijske osi zasukljiv s pomočjo hidravličnega cilindra, ki je po eni strani členkasto priključen k omenjenemu stebru in po drugi strani k primarnemu kraku. Na prostem koncu omenjenega primarnega kraka je k slednjemu prav tako okoli horizontalne geometrijske osi zasukljivo s svojim prvim koncem priključen teleskopsko zasnovan sekundami nosilni krak dvigala, ki je na svojem preostalem koncu opremljen s pritrdiščem za pritrditev grabilca ali drugega primernega sklopa za manipuliranje z vsakokratnim bremenom. Pri tem je omenjen teleskopski sekundami krak glede na primarni krak podprt in okoli omenjene horizontalne geometrijske osi med njima zasukljiv s pomočjo hidravličnega cilindra, ki je po eni strani členkasto bodisi neposredno ali pa posredno preko ustreznega prenosnega mehanizma priključen na primarnem kraku in po drugi strani prav tako bodisi neposredno ali pa posredno preko ustreznega prenosnega mehanizma priključen na sekundarnem kraku. Pri tem pa omenjen sekundami krak obsega v svoji vzdolžni smeri teleskopsko podaljšljiv nosilni sklop v skladu s predhodno opisanimi značilnostmi.

Izum bo v nadaljevanju podrobneje obrazložen s primeri izvedbe in v povezavi priloženo skico, kjer

Sl. 1 kaže na neprikazano motorno vozilo pritrdljivo mobilno hidravlično dvigalo, obsegajoče teleskopski krak z nosilnim sklopom po izumu;

Sl. 2 predstavlja shematično ponazorjen teleskopski nosilni sklop dveh drug v drugega vstavljenih cevastih nosilnih odsekov po izumu;

Sl. 3 predstavlja prvo različico enega izmed cevastih nosilnih odsekov v prerezu v ravnini II - II po Sl. 2;

Sl. 4 pa predstavlja drugo različico enega izmed cevastih nosilnih odsekov, in sicer prav tako v prerezu v ravnini II - II po Sl. 2.

Nosilni sklop 40 teleskopskega kraka 4 hidravličnega mobilnega dvigala po Sl. 1 je kot tak shematično ponazorjen na Sl. 2 in obsega vsaj dva drug v drugega vstavljena in s pomočjo primernega pogonskega sredstva v aksialni smeri drug vzdolž drugega na kontroliran način teleskopsko premakljiva cevasta nosilna odseka 44, 45. V prikazanem primeru sta zaradi poenostavitve ponazorjena zgolj en zunanji cevast nosilni odsek 44 dolžine L_o in en notranji cevast nosilni odsek 45 dolžine L_h katerih v prečnem preseku smiselno podobna in komplementarna oblika omogoča, daje notranji odsek 45 vstavljen v zunanjem odseku in sta potem razporejena drug v drugem ob zagotovljeni vsaj najmanjši dolžini L₉ medsebojnega prekritja in obenem tudi ob vsaj približno enakomerni medsebojni oddaljenosti po celotnem obodu odsekov 44, 45. V svetlini med obema medsebojno sodelujočima nosilnima odsekoma 44, 45 so vstavljene v aksialni smeri sklopa 4 med seboj ustrezno razmaknjene in tudi po obodu samih odsekov 44, 45 primemo razporejene drsne blazine 46', 46 podloge, ki so predvidene za zagotavljanje tesnosti medsebojnega naleganja omenjenih medsebojno sodelujočih nosilnih odsekov 44, 45 in obenem tudi za dopuščanje njune medsebojne premakljivosti v aksialni smeri X teleskopskega sklopa 40 ob kar najmanjšem možnem trenju. Pri tem je vsak izmed omenjenih cevastih nosilnih odsekov 44, 45 v prečnem prerezu tako oblikovan, da je debelina t njegove stene v prečnem prerezu po celotnem obodu smiselno konstantna, obenem pa je njegov prečni prerez zrcalno simetričen glede na vertikalno geometrijsko os Z, v smeri katere pri statični obremenitvi sklopa 40 med uporabo dvigala poteka sila teže bremena Fq, kar ima za posledico obremenitev z upogibnim momentom okoli horizontalne geometrijske osi Y, ki predstavlja nevtralno os, pod katero se območju efektivnega nosilnega prečnega prereza vsakokratnega nosilnega elementa 45 nahaja tlačna cona, nad omenjeno nevtralno osjo Ypa se nahaja natezna cona.

Za teleskopski sklop 40 po izumu je značilno, da je vsakokraten cevast nosilni odsek 44, 45 v prečnem prerezu tako zasnovan, da je v natezni coni nad omenjeno nevtralno osjo Y in na ustreznem odmiku od slednje predvideno ožje smiselno polkrožno območje m j z manjšim polmerom Rj, v tlačni coni pod omenjeno nevtralno osjo Y pa je predvideno širše smiselno polkrožno območje m₂ z večjim polmerom R₂, ki je končnih v točkah C, C' zaključeno pod nevtralno osjo Y in na primernem odmiku od slednje ter na obeh straneh simetrično glede na vertikalno os Z tangencialno podaljšano z ravnima odsekoma n₂, n₂, ki segata nad omenjeno nevtralno os F in h katerima sta na vnaprej določeni oddaljenosti d od omenjene osi pod topim kotom γ in spet simetrično glede na vertikalno os Z priključena nadaljnja ravna odseka n_h n/, ki predstavljata tangenti na omenjeno ožje smiselno polkrožno območje nt] z manjšim polmerom R₁ v končnih točkah A, A ’ le-tega.

Pri eni od izvedb vsakega izmed cevastih nosilnih odsekov 44, 45 nosilnega sklopa 40 po izumu (Sl. 3) sta ravna odseka n₂, n_2i ki potekata tangencialno glede na smiselno polkrožno območje m₂ 7. večjim polmerom R₂ in segata nad omenjeno nevtralno os Y, med seboj vzporedna.

Pri eni nadaljnji izvedbi vsakega izmed cevastih nosilnih odsekov 44, 45 nosilnega sklopa 40 po izumu (Sl. 4) sta ravna odseka n₂, n₂, ki potekata tangencialno glede na smiselno polkrožno območje m₂ z večjim polmerom R₂ in segata nad omenjeno nevtralno os Y, med seboj nagnjena, tako da ob njuni simetriji glede na vertikalno os Z konvergirata v smeri proti ožjemu smiselno polkrožnemu območju m j z manjšim polmerom Rj.

Polmer R/ ožjega smiselno polkrožnega območja mi v natezni coni nad nevtralno osjo Y in polmer R₂ širšega smiselno polkrožnega območja m₂ v tlačni coni pod nevtralno osjo Y sta tako izbrana, da velja razmerje 1/4 < (Rj/R^ < 3/4.

Višina h vsakokratnega cevastega nosilnega odseka 44, 45, namreč oddaljenost med temenskima točkama E, F (Sl. 3 in 4) smiselno polkrožnih odsekov mi, m₂ glede na širino b cevastega nosilnega odseka 44, 45, ki ustreza premeru širšega smiselno polkrožnega območja m₂ v tlačni coni pod nevtralno osjo Y, je tako izbrana, daje izpolnjen pogoj 1/2 < (b/h) < 4/5, vendar pa razmerje med širino b in višino h prednostno znaša vsaj približno 3 : 4.

Dolžina d, ki predstavlja razdaljo med nevtralno osjo Y in presečiščema B, B' vsakokratnega tangencialno od ožjega smiselno polkrožnega območja mi v natezni coni nad nevtralno osjo Y potekajočega ravnega odseka n_h n/ in vsakokratnega tangencialno od širšega smiselno polkrožnega območja m₂ v tlačni coni pod nevtralno osjo Y potekajočega ravnega odseka n₂, n₂' v smeri proti ožjemu smiselno polkrožnemu območju glede na celotno višino h cevastega nosilnega odseka 45 tako izbrana, daje izpolnjen pogoj h/5 <d< h/4.

Kot /med vsakokratnim tangencialno od ožjega smiselno polkrožnega območja mj n natezni coni nad nevtralno osjo Y potekajočega ravnega odseka n_If n/ in vsakokrat pripadajočim tangencialno od širšega smiselno polkrožnega območja m₂ v tlačni coni pod nevtralno osjo Ypotekajočim ravnim odsekom n₂, n₂' je izbran v območju 140° < /< 170°.

Kadar omenjena odseka n₂, n₂ med seboj nista vzporedna (Sl. 4), je kot /7 med normalo na vsakokratno tangencialno od širšega smiselno polkrožnega območja m₂ v tlačni coni pod nevtralno osjo Y potekajoč ravni odsek n₂, n₂' in nevtralno upogibno osjo Y izbran v območju 0 < β < 25°. V primeru med seboj vzporednih odsekov n₂, n₂ (Sl. 3) pa velja β= 0.

Iz doslej povedanega bo strokovnjaku razumljivo, daje vsakokraten cevast nosilni odsek 44, 45 v območju nad nevtralno osjo opremljen z dodatnim vzdolžnim pregibom, ki ga na vsaki strani profila tvorita pod topim kotom γ drug v drugega stekajoča se ravna odseka ni, n2; ni', n2, ki sta vsak zase izvedena tudi tangencialno glede na obe smiselno polkrožni območji mi, m₂

Tak koncept izvedbe prečnega prereza privede do znatne ojačitve vsakokratnega cevastega nosilnega odseka 44, 45 v pogledu trdnosti in deformacij, obenem pa tudi do bistveno ugodnejšega režima medsebojnega naleganja odsekov 44, 45 celo v primeru najmanjše dolžine L₉ njunega medsebojnega prekritja.

Temu ustrezno je potem debelina t stene vsakokratnega nosilnega cevastega odseka 44, 45 lahko izbrana v takem območju, da je izpolnjen pogoj: 3 mm < t < (6/20). Pri tem pa tudi dolžina Lg območja medsebojnega prekritja odsekov 44, 45 v stanju, kadar je vsakokrat notranji cevasto zasnovan in iz jekla sestoječ nosilni odsek 45 dolžine Li v aksialni smeri najbolj izvlečen iz vsakokrat zunanjega cevasto zasnovanega in prav tako iz jekla sestoječega nosilnega odseka 44 dolžine L_o v primerjavi z višino h notranjega odseka 45 izpolnjuje pogoj 1,5 h < L₉ < 3 h.

Pri eni od izvedb izuma vsak izmed nosilnih odsekov 44, 45 teleskopskega nosilnega sklopa 40 sestoji iz hladno preoblikovane jeklene pločevine, ki je v sklenjeno konturo zvarjena v območju temena F širšega smiselno polkrožnega območja m₂ v tlačni coni pod nevtralno osjo Y. Pri alternativni različici izuma pa je predvideno, da vsak izmed nosilnih odsekov 44, 45 teleskopskega nosilnega sklopa 40 sestoji iz hladno preoblikovane jeklene pločevine, ki je v sklenjeno konturo zvarjena v območjih C, C' na prehodu iz širšega smiselno polkrožnega območja m₂ v pripadajoča ravna tangencialna odseka n₂, n₂ v tlačni coni pod nevtralno osjo Y.

V primerih, kadar je izvedba idealno zaokroženih ali vsaj dovolj natančno zaokroženih območij m_lf m₂ bodisi zaradi nerazpoložljivosti za tak namen potrebne tehnološke opreme bodisi neizvedljivo ali preveč zapleteno, je vsako izmed omenjenih smiselno polkrožnih območij ni], tn₂ nad oziroma pod nevtralno osjo lahko smiselno realizirano tudi s krivljenjem pločevine vnaprej določene debeline t in temu ustrezno aproksimirano s pravilnim enakostraničnim mnogokotnikom, ki predstavlja vsaj 16-kotnik, prednostno pa vsaj 24-kotnik. Tudi takem primeru, namreč z aproksimacijo krožnega loka z včrtanim ali očrtanim mnogokotnikom z dovolj velikim številom kotov, je namreč pri reševanju uvodoma zastavljenega problema možno zagotoviti dovolj podobne pogoje vsaj v pogledu obremenitev deformacij in režima medsebojnega naleganja odsekov 44, 45 kot v primeru dejansko zaokroženih območij mi, in da je potem tudi v praksi možno računati s prednostmi, kijih prinaša pričujoči izum.

Nadalje obseg izuma vključuje tudi mobilno teleskopsko hidravlično dvigalo, ki obsega nosilno platformo 1, ki je prirejena za prigraditev dvigala na vsakokratno motorno vozilo in po izbiri opremljena z vsaj enim parom teleskopskih podpornih nog 11 za podpiranje dvigala na vsakokratni podlagi med prenašanjem bremena in s tem zagotavljanje njegove nosilnosti in stabilnosti. Na omenjeni platformi 1 je s svojim prvim koncem 21 konzolno pritrjen in pri tem okoli vertikalne geometrijske osi vrtljiv steber 2, h kateremu je na njegovem preostalem prostem koncu 22 okoli horizontalne geometrijske osi zasukljivo s svojim prvim koncem 31 priključen primarni nosilni krak 3 dvigala, ki je na omenjenem stebru 2 podprt in okoli omenjene horizontalne geometrijske osi zasukljiv s pomočjo hidravličnega cilindra 21, ki je po eni strani členkasto priključen k omenjenemu stebru 2 in po drugi strani k primarnemu kraku 3. Na prostem koncu 32 omenjenega primarnega kraka 3 je k slednjemu prav tako okoli horizontalne geometrijske osi zasukljivo s svojim prvim koncem 41 priključen teleskopsko zasnovan sekundami nosilni krak 4 dvigala, ki je na svojem preostalem koncu 42 opremljen s pritrdiščem 5 za pritrditev grabilca 6 ali drugega primernega sklopa za manipuliranje z vsakokratnim bremenom. Omenjen teleskopski sekundami krak 4 je glede na primarni krak 3 podprt in okoli omenjene horizontalne geometrijske osi med njima zasukljiv s pomočjo hidravličnega cilindra 34, ki je po eni strani členkasto bodisi neposredno ali pa posredno preko ustreznega prenosnega mehanizma priključen na primarnem kraku 3 in po drugi strani prav tako bodisi neposredno ali pa posredno preko ustreznega prenosnega mehanizma priključen na sekundarnem kraku 4.

Za tovrstno mobilno dvigalo pa je značilno, da omenjeni sekundami krak 4 obsega v vzdolžni smeri X teleskopsko podaljšljiv nosilni sklop s predhodno opisanimi značilnostmi.

Claims (15)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Nosilni sklop (40) teleskopskega kraka (4) hidravličnega mobilnega dvigala, obsegajoč vsaj dva drug v drugega vstavljena in s pomočjo primernega pogonskega sredstva v aksialni smeri drug vzdolž drugega na kontroliran način teleskopsko premakljiva cevasta nosilna odseka (44, 45), namreč zunanji cevast nosilni odsek (44) dolžine (L_o) in notranji cevast nosilni odsek (45) dolžine (L/), katerih v prečnem preseku smiselno podobna in komplementarna oblika omogoča omenjeno vstavljivost drug v drugega ob zagotovljeni vsaj najmanjši dolžini (L₉) medsebojnega prekritja in obenem tudi ob vsaj približno enakomerni medsebojni oddaljenosti po celotnem obodu odsekov (44, 45), v svetlini med vsakokratnima medsebojno sodelujočima nosilnima odsekoma (44, 45) pa so vstavljene v aksialni smeri sklopa (4) med seboj ustrezno razmaknjene in tudi po obodu odsekov (44, 45) primemo razporejene drsne podloge (46', 46) za zagotavljanje tesnosti medsebojnega naleganja omenjenih medsebojno sodelujočih nosilnih odsekov (44, 45) in obenem tudi za dopuščanje njune medsebojne premakljivosti v aksialni smeri (X) ob kar najmanjšem možnem trenju, pri čemer je vsak izmed omenjenih cevastih nosilnih odsekov (44, 45) v prečnem prerezu tako oblikovan, da je debelina (t) njegove stene v prečnem prerezu po celotnem obodu smiselno konstantna, obenem pa je njegov prečni prerez zrcalno simetričen glede na vertikalno geometrijsko os (Z), v smeri katere pri statični obremenitvi sklopa (40) med uporabo dvigala poteka sila teže bremena (F^), kar ima za posledico obremenitev z upogibnim momentom okoli horizontalne geometrijske osi (F), ki predstavlja nevtralno os, v območju pod katero se območju efektivnega nosilnega prečnega prereza vsakokratnega nosilnega elementa (45) nahaja tlačna cona, nad omenjeno nevtralno osjo (F) pa natezna cona, označen s tem, da je vsakokraten nosilni odsek (44, 45) v prečnem prerezu tako zasnovan, da v natezni coni nad omenjeno nevtralno osjo (F) in na ustreznem odmiku od slednje predvideno ožje smiselno polkrožno območje (mj) z manjšim polmerom (R^, v tlačni coni pod omenjeno nevtralno osjo (F) pa je predvideno širše smiselno polkrožno območje (m₂) z večjim polmerom (R₂), ki je v končnih točkah (C, C^r) zaključeno pod nevtralno osjo (F) in na primernem odmiku od slednje ter na obeh straneh simetrično glede na vertikalno os (Z) tangencialno podaljšano z ravnima odsekoma (n₂, n/), ki segata nad omenjeno nevtralno os (F) in h katerima sta na vnaprej določeni oddaljenosti (d) od omenjene osi pod topim kotom in spet simetrično glede na vertikalno os (Z) priključena nadaljnja ravna odseka (n_h nj'), ki predstavljata tangenti na omenjeno ožje smiselno polkrožno območje (m₇) z manjšim polmerom (R^ v končnih točkah (A, A 9 le-tega.
2. 2. Sklop po zahtevku 1, označen s tem, da sta ravna odseka (n₂, n₂ ^r), ki potekata tangencialno glede na smiselno polkrožno območje (m₂) z večjim polmerom (R₂) in segata nad omenjeno nevtralno os (F), med seboj vzporedna.
3. 3. Sklop po zahtevku 1, označen s tem, da sta ravna odseka (n₂, n₂'), ki potekata tangencialno glede na smiselno polkrožno območje (m₂) z večjim polmerom (R₂) in segata nad omenjeno nevtralno os (F), med seboj nagnjena, tako da ob njuni simetriji glede na vertikalno os (Z) konvergirata v smeri proti ožjemu smiselno polkrožnemu območju (mj) z manjšim polmerom (R^.
4. 4. Sklop po zahtevku 2 ali 3, označen s tem, da sta polmer (Rj) ožjega smiselno polkrožnega območja (mj) v natezni coni nad nevtralno osjo (F) in polmer (R₂) širšega smiselno polkrožnega območja (m₂) v tlačni coni pod nevtralno osjo (F) tako izbrana, da velja razmerje

   1/4 < (Rj/RJ < 3/4.
5. 5. Sklop po zahtevku 4, označen s tem, da je višina (h) vsakokratnega cevastega nosilnega odseka (44, 45), namreč oddaljenost med temenskima točkama (E, F) smiselno polkrožnih odsekov (m_h m₂) glede na širino (b) cevastega nosilnega odseka (44, 45), ki ustreza premeru širšega smiselno polkrožnega območja (m₂) v tlačni coni pod nevtralno osjo (F), tako izbrana, daje izpolnjen pogoj

   1/2 < (b/h) < 4/5, prednostno pa razmerje med širino (b) in višino (h) znaša približno 3/4.
6. 6. Sklop po zahtevku 4 ali 5, označen s tem, da je dolžina (d), ki predstavlja razdaljo med nevtralno osjo (F) in presečiščema (B, B') vsakokratnega tangencialno od ožjega smiselno polkrožnega območja (mj) v natezni coni nad nevtralno osjo (F) potekajočega ravnega odseka (n_b nj¹) in vsakokratnega tangencialno od širšega smiselno polkrožnega območja (m₂) v tlačni coni pod nevtralno osjo (F) potekajočega ravnega odseka (n₂, n smeri proti ožjemu smiselno polkrožnemu območju (/w_;) glede na celotno višino (h) cevastega nosilnega odseka (45) tako izbrana, daje izpolnjen pogoj h/5<d<h/A.
7. 7. Sklop po kateremkoli od zahtevkov 4 - 6, označen s tem, da je kot med vsakokratnim tangencialno od ožjega smiselno polkrožnega območja (m^ v natezni coni nad nevtralno osjo (F) potekajočega ravnega odseka (n_h n/) in vsakokrat pripadajočim tangencialno od širšega smiselno polkrožnega območja n tlačni coni pod nevtralno osjo (F) potekajočim ravnim odsekom (n₂, n₂'~) izbran v območju

   140° </<170°
8. 8. Sklop po kateremkoli od zahtevkov 3 - 7, označen s tem, da je kot (/5) med normalo na vsakokratno tangencialno od širšega smiselno polkrožnega območja (m₂) v tlačni coni pod nevtralno osjo (F) potekajoč ravni odsek (n₂, in nevtralno upogibno osjo (F) izbran v območju

   0<^<25°.
9. 9. Sklop po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je debelina (t) stene vsakokratnega nosilnega cevastega odseka (44, 45) glede na širino (b) le-tega izbrana v območju

   3 mm < t < (ά/20).
10. 10. Sklop po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da dolžina (L₉) območja medsebojnega prekritja v stanju, kadar je vsakokrat notranji cevasto zasnovan in jeklen nosilni odsek (45) dolžine (Li) v aksialni smeri najbolj izvlečen iz vsakokrat zunanjega cevasto zasnovanega in jeklenega nosilnega odseka (44) dolžine (L_o) glede na višino (Λ) notranjega odseka (45) izpolnjuje pogoj

    1,5 h<L₉<3h.
11. 11. Sklop po kateremkoli od zahtevkov 1-10, označen s tem, da vsak izmed nosilnih odsekov (44, 45) teleskopskega nosilnega sklopa (40) sestoji iz hladno preoblikovane jeklene pločevine, ki je v sklenjeno konturo zvarjena v območju temena (F) širšega smiselno polkrožnega območja (m₂) v tlačni coni pod nevtralno osjo (F).
12. 12. Sklop po kateremkoli od zahtevkov 1-10, označen s tem, da vsak izmed nosilnih odsekov (44, 45) teleskopskega nosilnega sklopa (40) sestoji iz hladno preoblikovane jeklene pločevine, kije v sklenjeno konturo zvarjena v območjih (C,

    C) na prehodu iz širšega smiselno polkrožnega območja v pripadajoča ravna tangencialna odseka (n₂, v tlačni coni pod nevtralno osjo (F).
13. 13. Sklop po kateremkoli od zahtevkov 1-12, označen s tem, da je vsako izmed omenjenih smiselno polkrožnih območij (m_h m₂) nad oziroma pod nevtralno osjo (F) realizirano s krivljenjem pločevine vnaprej določene debeline (ή in temu ustrezno aproksimirano s pravilnim enakostraničnim mnogokotnikom, ki predstavlja vsaj 16-kotnik.
14. 14. Sklop po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, označen s tem, daje vsako izmed omenjenih smiselno polkrožnih območij m₂) nad oziroma pod nevtralno osjo (Y) realizirano s krivljenjem pločevine vnaprej določene debeline (/) in temu ustrezno aproksimirano s pravilnim enakostraničnim mnogokotnikom, ki predstavlja vsaj 24-kotnik.
15. 15. Mobilno teleskopsko hidravlično dvigalo, obsegajoče nosilno platformo (1), ki je prirejena za prigraditev dvigala na vsakokratno motorno vozilo in po izbiri opremljena z vsaj enim parom teleskopskih podpornih nog (11) za podpiranje dvigala na vsakokratni podlagi med prenašanjem bremena in s tem zagotavljanje njegove nosilnosti in stabilnosti, nadalje na omenjeni platformi (1) s svojim prvim koncem (21) konzolno pritrjen in pri tem okoli vertikalne geometrijske osi vrtljiv steber (2), h kateremu je na njegovem preostalem prostem koncu (22) okoli horizontalne geometrijske osi zasukljivo s svojim prvim koncem (31) priključen primarni nosilni krak (3) dvigala, ki je na omenjenem stebru (2) podprt in okoli omenjene horizontalne geometrijske osi zasukljiv s pomočjo hidravličnega cilindra (21), ki je po eni strani členkasto priključen k omenjenemu stebru (2) in po drugi strani k primarnemu kraku (3), medtem ko je na prostem koncu (32) omenjenega primarnega kraka (3) k slednjemu prav tako okoli horizontalne geometrijske osi zasukljivo s svojim prvim koncem (41) priključen teleskopsko zasnovan sekundami nosilni krak (4) dvigala, ki je na svojem preostalem koncu (42) opremljen s pritrdiščem (5) za pritrditev grabilca (6) ali drugega primernega sklopa za manipuliranje z vsakokratnim bremenom, pri čemer je omenjen teleskopski sekundami krak (4) glede na primarni krak (3) podprt in okoli omenjene horizontalne geometrijske osi med njima zasukljiv s pomočjo hidravličnega cilindra (34), ki je po eni strani členkasto bodisi neposredno ali pa posredno preko ustreznega prenosnega mehanizma priključen na primarnem kraku (3) in po drugi strani prav tako bodisi neposredno ali pa posredno preko ustreznega prenosnega mehanizma priključen na sekundarnem kraku (4), označeno s tem, da omenjeni sekundami krak (4) obsega v vzdolžni smeri (X) teleskopsko podaljšljiv nosilni sklop (40) po kateremkoli od zahtevkov 1-14.