SI22800A - Hidravlični pogonski in vodilni sklop gibkega linijskega nosilnega elementa, zlasti vrvenica pri gozdarskem vitlu - Google Patents

Abstract

Namen izuma je zasnovati hidravlično gnan pogonski vodilni sklop, namreč vrvenico, jermenico ali verižno kolo, še zlasti s hidravličnim motorjem gnano vrvenico za odvijanje vrvi z bobna pri gozdarskem vitlu, s pomočjo katerega bo možno povečati učinkovitost odvijanja vrvi (5) ali podobnega linijskega nosilnega elementa z navijalnega bobna in obenem eliminirati ohlapnost z bobna odvite vrvi (5). V ta namen je zasnovan hidravlični pogonski in vodilni sklop gibkega linijskega nosilnega elementa, ki obsega okoli geometrijske osi (10) s pomočjo hidravličnega motorja (3) vrtljiv pogonski element (1), ki je v območju ležajev (41, 42) ali podobnih ležišč uležiščen v notranjosti ustreznega okrova (2), pri tem pa je pogonski element (1) z zmožnostjo prenosa vrtilnega momenta pričvrščen na v notranjost okrova (2) segajoč in v slednjem uležajen rotacijski del (31) hidravličnega motorja (3), ki je s svojim stacionarnim delom (32) togo povezan z omenjenim okrovom (2).

Description

Hidravlični pogonski in vodilni sklop gibkega linijskega nosilnega elementa, zlasti vrvenica pri gozdarskem vitlu

Izum je na področju delovnih postopkov in transporta uvrščen k pogonskim sklopom škripčevij in naprav za dviganje gozdarskim vitlom in podobnim, večidel vsaj približno v horizontalni smeri delujočim napravam, še zlasti pa zadeva konstrukcijske podrobnosti tovrstnih naprav. Po drugi strani je izum v splošnem lahko uvrščen na področje strojnih elementov in transmisij, še zlasti k vrvenicam, jermenicam in verižnim kolesom.

Pri tem je izum osnovan na problemu, kako zasnovati hidravlično gnan pogonski vodilni sklop, namreč vrvenico, jermenico ali verižno kolo, še zlasti s hidravličnim motorjem gnano vrvenico za odvijanje vrvi z bobna pri gozdarskem vitlu, s pomočjo katerega bo možno povečati učinkovitost odvijanja vrvi ali podobnega linijskega nosilnega elementa z navijalnega bobna in obenem eliminirati ohlapnost z bobna odvite vrvi.

Pri gozdarskih vitlih se pogon navijalnega bobna vrši s pomočjo kardanske gredi, kije priključena na pogon traktorja, in preko ustreznega reduktorja. Obenem je pri vitlih večje nosilnosti na voljo hidravlični tokokrog, katerega pogonski agregat je na voljo bodisi na traktorju ali kar na vitlu samem. Ker ima pri vitlih večje nosilnosti navijalni boben zaradi razmeroma velike količine nanj navite vrvi razmeroma velike debeline veliko vztrajnost, je odvijanje vrvi v primeru popuščene zavore bobna izjemno težavno, zato je za odvijanje vrvi pogosto predvidena pomožna vrvenica, ki je hidravlično gnana. Tovrstna vrvenica je nameščena na gredi, ki je v približno horizontalnem položaju uležajena v okrovu, ki je zasukljiv okoli vertikalne osi. Na okrovu je s pomočjo ustrezne prirobnice soosno z omenjeno gredjo pričvrščen hidravlični motor, ki tako štrli iz omenjenega okrova, s čimer je širina tako gnane vrvenice v njeni osno smeri v območju osi rotacije izjemno velika. Ta prekomerna širina vrvenice skupaj s pripadajočim pogonskim motorjem pogosto ovira delo z vitlom na terenu in transport samega vitla, obenem pa tudi kazi estetski videz naprave.

Pod navedbo »gibek linijski nosilni element«, je za potrebe interpretacije obsega tega izuma in še zlasti obsega patentnega varstva treba razumeti vsakršen gibek, pretežno linijsko usmerjen nosilni element, ki je zmožen prenašati sile vsaj v eni osni smeri, še zlasti npr. natezne sile, pri čemer v to skupino nosilnih elementov sodijo zlasti vrvi, vključno z jeklenimi vrvmi, jermeni, vključno s ploščatimi, klinastimi ali drugače profiliranimi jermeni, ter verige, vključno s členkastimi in lamelnimi verigami.

Temu ustrezno gre torej pod izrazom »hidravlični pogonski in vodilni sklop gibkega linijskega nosilnega elementa« razumeti s pomočjo hidravličnega medija gnan pogonski sklop zgoraj opredeljenega gibkega linijskega nosilnega elementa, še zlasti torej vrvenico, jermenico ali verižno kolo, pri čemer izraz »hidravlični medij« vključuje poljubno tekočo ali plinasto snov, ki je primerna za konverzijo akumulirane tlačne energije v mehansko energijo, še zlasti rotacijsko gibanje omenjenega pogonskega elementa.

DE 20 2005 020 694 Ul opisuje napravo za izvlačenje vrvi z navijalnega bobna. Naprava obsega vrvenico, kije gnana s hidromotorjem in preko katere poteka vrv, ki jo je potrebno odviti z navijalnega bobna. Vrvenica je nameščena na gredi, kije uležajena v ustreznem okrovu in povezana z gredjo hidromotorja, katerega okrov oz. stator je soosno pritrjen na okrov vrvenice. Rotor hidromotorja je nameščen na gredi, ki je povezana z gredjo vrvenice, oziroma lahko sega v okrov vrvenice in je slednja nameščena kar na gredi hidromotorja. Ne glede na to pa so celotne izmere okrova vrvenice in pri graj enega hidromotorja v vsakem primeru razmeroma obsežne, kar gre šteti kot eno izmed bistvenih pomanjkljivosti znane naprave. Nadalje je treba upoštevati, da je vrvenica predvidena za odvijanje vrvi z navijalnega bobna, in da je pri vitlih dolžina na bobnu navite vrvi razmeroma velika. Navijalni boben mora biti ustrezno tog in ima zato že sam razmeroma veliko vztrajnost. Ker je na bobnu navita velika količina jeklene vrvi z znatno maso, je vztrajnost bobna z na sebi navito vrvjo torej še neprimerno večja. Iz navedenega razloga vselej obstoji možnost, da po vklopu hidromotorja in vrtenju vrvenice vrv drsi po površini vrvenice, ne da bi se boben zavrtel in s tem omogočil odvijanje vrvi. To še zlasti pride do izraza, kadar je vrv mokra in umazana, karje pri terenskem delu, npr. pri spravilu lesa, nekaj povsem običajno. Da pa bi navzlic temu povečali trenje med vrvenico in vrvjo na njeni površini, je v DE 20 2005 020 694 Ul predlagano, da so ob omenjeni vrvenici predvideni pritisni valji, ki nalegajo na vrvi in slednjo pritiskajo proti površini vrvenice ter s tem povečujejo trenje med njima. Vsak od omenjenih pritisnih valjev je prosto vrtljivo uležiščen v ustreznih vilicah, ki so ekscentrično zasukljivo uležiščene na okrovu vrvenice in z vzmetjo držane v smeri proti površini vrvenice. Napetost vzmeti in s tem silo pritiskanja vsakokratnega pritisnega valja proti površini vrvi oz. vrvenice je možno nastavljati s pomočjo pripadajočega regulacijskega vijaka. S takim ukrepom je sicer možno vsaj nekoliko povečati trenje med vrvjo in vrvenico, obenem pa tovrstna naprava popolnoma odpove v kontekstu še hujšega problema, ki se s tem v zvezi pojavlja. Ko namreč vrvenica uspe zagotoviti odvijanje vrvi z bobna, se slednji med odvijanjem vrti okoli svoje osi. Po končanem odvijanju, ko je z bobna odvita vsakokrat želena dolžina vrvi, se hidromotor za pogon vrvenice zaustavi in vrvenica preneha . Ne glede na to se boben zaradi svoje vztrajnosti navzlic zaviranju ne zmore zaustaviti v trenutku, ampak po prenehanju vrtenja vrvenice opravi še določen zasuk, ki je v splošnem sicer nezaželen, a je praktično neizogiben. Med tem neželenim zasukom se z bobna odvije določena količina vrvi, ki je zaustavljena vrvenica ne izvleče ven iz okrova navijalnega bobna, ampak ostane v ohlapnem stanju v notranjosti omenjenega okrova navijalnega bobna. Jeklena vrv je po eni strani razmeroma toga in obenem tudi razmeroma prožna, tako da v ohlapnem stanju zavzame določen položaj, kije prej odvisen od tendence upogibanja predhodno deformirane vrvi kot. od pa drugih dejavnikov, npr. od teže same vrvi. V takem stanju se vrv neredko zvije celo v zanko. V trenutku, ko uporabnik aktivira navijalni boben, da bi z navijanjem vrvi nanj premaknil vsakokratno na vrv pričvrščeno breme, navij alni boben pritegne prej ohlapno vrv, ki se potem na njegovo površino navije povsem naključno, namreč odvisno od položaja in stanja, v kakršnem seje pred tem nahajala. Če se v taki situaciji vrv na boben navija regularno, torej ovoj ob ovoju, gre to pripisati predvsem naključju. Dosti bolj je namreč verjetno, da se vrv prične navijati na boben na drugem mestu in pod neustreznim kotom, zaradi česar se potem določeni ovoji vrvi navzkrižno prekrivajo, kar privede do težav pri navijanju in/ali odvijanju, v zelo kratkem času pa tudi do poškodb vrvi.

Izum se nanaša na hidravlični pogonski in vodilni sklop gibkega linijskega nosilnega elementa, obsegajoč vsaj en okoli prednostno vsaj približno horizontalne geometrijske osi s pomočjo hidravličnega motorja vrtljiv pogonski element, ki je s pomočjo ležajev ali drugih ustreznih ležišč uležiščen v notranjosti ustreznega okrova.

Po izumu je omenjen pogonski element z zmožnostjo prenosa vrtilnega momenta pričvrščen na v notranjost okrova segajoč in v slednjem uležajen rotacijski del hidravličnega motorja, ki je s svojim stacionarnim delom togo povezan z omenjenim okrovom.

Obenem je okrovu ob omenjenem pogonskem elementu predviden dodaten pogonski element, ki je vrtljiv okoli svoje osi, ki je vzporedna z osjo vrtenja pogonskega elementa, tako da vrv ali podobno gibko prenosno sredstvo poteka med omenjenima pogonskima elementoma, pri čemer jek pogonskemu elementu soosno priključen zobnik, k dodatnemu pogonskemu elementu pa nadaljnji zobnik, omenjena zobnika pa sta prirejena za medsebojno ubiranje.

Medosna razdalja med dodatnim pogonskim elementom pogonskim elementom je prednostno spremenljiva in vnaprej nastavljiva.

Nadalje je hidravlični motor preko svojih hidravličnih priključkov prednostno vključen v hidravlični sklop, ki je predviden za krmiljenje delovanja zavore in sklopke pri gozdarskem vitlu, pri čemer omenjen hidravlični sklop poleg rezervoarja hidravličnega medija, hidravlične črpalke, hidravličnih cilindrov za krmiljenje zavore in sklopke za pogon oz. zaustavljanje navijalnega bobna gozdarskega vitla in razvodnega ventila za krmiljenje pretoka hidravličnega medija proti omenjenima cilindroma obsega vsaj še hidravlični motor, katerega rotacijski del je povezan s pogonskim elementom, ki je z njegovo pomočjo gnan, obenem pa tudi vsaj en tlačni akumulator, s katerim je omenjeni hidravlični motor zaporedno vezan. Zahvaljujoč tovrstni zasnovi je po prekinitvi dovoda hidravličnega medija od črpalke proti hidravličnemu motorju slednji vsaj še v okviru vnaprej določenega časovnega intervala gnan s pomočjo v tlačnem akumulatorju shranjenega hidravličnega medija.

Pri prednostni izvedbi izuma stacionarni del hidravličnega motorja predstavlja integralni del okrova. Razen tega je v okrov v osni smeri segajoč in z izven okrova segajočima hidravličnima priključkoma opremljen stacionarni del hidravličnega motorja v notranjosti okrova obdan z rotacijski delom hidravličnega motorja, kije s pomočjo ležajev uležajen v notranjosti okrova in na katerega obodu je pričvrščen pogonski element. Rotacijski del hidravličnega motorja je v okrovu uležajen s pomočjo vsaj dveh med seboj v osni smeri razmaknjenih ležajev, pogonski element pa je na rotacijskem delu razporejen med dvema ležajema.

Pogonski element je v splošnem izbran iz skupine, ki jo tvorijo vrvenice, jermenice in verižna kolesa. Razen tega je v splošnem celoten okrov vključno s pogonskim delom in deli hidravličnega motorja prirejen za okoli vertikalne osi zasukljivo pričvrstitev na okrov gozdarskega vitla.

Izum bo v nadaljevanju podrobneje obrazložen na osnovi primerov izvedbe, ki sta ponazorjena na priloženi skici, kjer

Sl. 1 kaže v narisu ponazorjen hidravlični pogonski in vodilni sklop gibkega linijskega nosilnega elementa, konkretno vrvenico pri gozdarskem vitlu;

Sl. 2 prerez v ravnini II - II po Sl. 1;

Sl. 3 nadaljnjo, še izpopolnjeno različico vrvenice gozdarskega vitla, v perspektivi;

Sl. 4 različico po Sl. 3 v delnem prečnem prerezu;

Sl. 5 pa shemo hidravličnega sklopa za pogon in kriljenje sklopa po izumu.

Navzlic številnim in raznovrstnim možnim konkretnim izvedbam pričujočega izuma je slednji obrazložen izključno na primeru konkretne aplikacije na področju pogonskih vrvenic pri gozdarskih vitlih.

V konkretnem primeru je vrvenica kot pogonski element 1 sklopa za pogon in vodenje gibkega linijskega nosilnega elementa, v prikazanem primeru tudi s pomožnim vodilnim elementom 6 vodene jeklene vrvi 5 (Sl. 2), z možnostjo rotacije okoli svoje vsaj približno horizontalne geometrijske osi 10 vgrajena v okrovu 2, ki je z možnostjo zasuka okoli vertikalne osi 20 pričvrščen na okrovu gozdarskega vitla, ki na skici ni prikazan.

Po izumu je v omenjenem okrovu 2 vgrajen hidravlični motor 3 s hidravličnima priključkoma 30, 30, in sicer na tak način, da je njegov osrednje razporejen stacionarni del 31 po eni strani togo povezan z omenjenim okrovom 2 in po drugi strani obdan z rotirajočim, s pomočjo hidravličnega medija gnanim pogonskim delom 32, ki je s pomočjo ležajev 41, 42 uležajen v okrovu 2. Vsakokraten pogonski element 1 je nameščen na obodu omenjenega rotacijskega dela 31 hidravličnega motorja 3 in je z njim smiselno togo povezan vsaj na tak način, daje zmožen prenašati vrtilni moment oz. da je preprečeno relativno gibanje med rotacijskim delom 31 motorja 3 in pogonskim elementom 1 v obodni smeri.

Ko priključka 30', 30 povežemo v hidravlični tokokrog in je hidravlični medij pod tlakom, se pogonski del 31 hidravličnega motorja 3 skupaj z na sebi nameščenim pogonskim elementom 1 zahvaljujoč ležajema 41, 42 v okrovu 2 vrti okoli osi 10. Za razliko od prej znanih tovrstnih naprav, pri katerih je pogonski element 1 nameščen na gredi, ki je soosno povezana z rotirajočim delom 31 na okrov 2 pričvrščenega hidravličnega motorja 3, je v tem primeru hidravlični motor 3 vgrajen v samem okrovu 2, pogonski element 1 pa je pričvrščen na rotirajoč pogonski del 31 samega hidravličnega motorja 3, tako da je širina celotnega sklopa, namreč okrova 2 z vgrajenim pogonskim elementom 1 in hidravličnim motorjem 3, nedvomno lahko v znatni meri reducirana.

Kadar je vrvenica predvidena za vodenje vrvi 5, preko katere se vrši prenos razmeroma velikih sil, je za povečanje trenja med vrvjo 5 in vrvenico oz. pogonskim elementom 1 na okrovu 2 predviden dodatni pogonski element 7 (Sl. 3), prednostno prav tako vrvenica 7, ki je razporejena neposredno ob pogonskem elementu 1, tako da sta osi elementov 1 in 7 med seboj načeloma vzporedni, vrv 5 pa poteka med obema pogonskima elementoma 1, 7. Omenjen dodatni pogonski element 7 je gnan s pomočjo prvoomenjenega pogonskega elementa 1. V ta namen jev prikazanem primeru k omenjenemu pogonskemu elementu 1 soosno priključen zobnik 15, k nazadnje omenjenemu pogonskemu elementu 7 pa 75, omenjena zobnika 15, 75 pa sta prirejena za medsebojno sodelovanje. Premera omenjenih zobnikov 15, 75 sta smiselno usklajena s premeroma omenjenih pogonskih elementov 1, 7, tako daje hitrost na obodu pogonskih elementov 1, 7 enaka in s površino vrvi 5 sodelujeta brez podrsavanja.

Zaradi prilagajanja premeru vsakokratne vrvi 5 in še zlasti tudi zaradi uravnavanja pritiska dodatnega pogonskega elementa 7 proti površini vrvi 5 in posredno pritiska slednje proti površini pogonskega elementa 1, je medosna razdalja med pogonskima elementoma 1, 7 spremenljiva oz. vnaprej nastavljiva. To je doseženo s tem, da je dodatni pogonski element 7 s svojo osjo 7 uležajen v ustreznem nosilcu 71, ki je na okrovu 2 v prikazanem primeru s pomočjo navojne puše 72, podprte z vzmetjo 73 položajno premakljiv v smeri proti pogonskemu elementu 1 oziroma vstran od njega, nakar je pogonski element 7 v vsakokrat izbranem položaju možno učvrstiti s pomočjo matice 74.

Kadar je vrvenica uporabljena pri gozdarskem vitlu, slednji obsega neprikazan navijalni boben, s katerega se odvija vrv 5 oz. se nanj navija. Tak boben je praviloma gnan preko ustreznega prenosnika, na katerega je priključena pogonska gred traktorja ali podobnega delovnega stroja. Strokovnjakom je znano, da v takem primeru boben vključuje tudi alternativno delujoči zavoro in sklopko, pri čemer se ob aktiviranju sklopke deaktivira zavora, s čimer se vrtilni moment z gredi pogonskega stroja prenaša na boben in se slednji vrti v želeno smer navijanja ali odvijanja vrvi 5. Po končanem navijanju ali odvijanju vrvi 5 se ob deaktiviranju sklopke aktivira zavoro, ki preprečuje nadaljnje vrtenje bobna. Krmiljenje delovanja zavore in sklopke se vrši s pomočjo ustreznega hidravličnega sklopa 8, v katerem sta predvidena hidravlična cilindra 81, 82 za krmiljenje zavore in sklopke.

Kot je bilo uvodoma omenjeno, zlasti pri odvijanju vrvi 5 s pripadajočega bobna pogosto nastopi problem, ker se zaradi vztrajnosti bobna s slednjega še med zaviranjem odvije nekaj vrvi 5, ali da vrv 5 zaradi svoje togosti kaže tendenco zastajanja v okrovu bobna, zaradi česar potem vrv 5 v različnih položajih ostane v okrovu bobna, nakar se ob pričetku vrtenja bobna v smeri navijanja vrvi 5 prične na neustrezen način navijati na boben.

Temu v izogib je po izumu predvideno, da je hidromotor 3 za pogon vrvenice po izumu integriran v hidravlični sklop 8 za krmiljenje delovanja zavore in sklopke vitla (Sl. 5), kar se že sicer vrši preko hidravličnih cilindrov 81, 82 za krmiljenje zavore in sklopke. V ta namen je v omenjenem hidravličnem sklopu 8, ki poleg rezervoarja 83 hidravličnega medija, črpalke 84, omenjenih cilindrov 81, 82 za krmiljenje zavore in sklopke ter ustreznih ventilov obsega vsaj še hidravlični motor 3 za pogon vrvenice po izumu, vključno s pripadajočim tlačnim akumulatorjem 85, ki je zaporedno vezan zaporedno z omenjenim hidromotorjem 3. Pri tem sta omenjeni hidromotor 3 in pripadajoči tlačni akumulator 85 v hidravličnem sklopu 8 vezana na tak način, da se ob aktiviranju hidravličnega cilindra 81 zavore in hidravličnega cilindra 82 zavore, s čemer se pri vitlu deaktivira sklopko in aktivira zavoro, prekine dovod tlačnega medija iz rezervoarja 83 preko črpalke 84, pač pa je odtlej hidromotor 3 s hidravličnim medijem pod ustreznim tlakom napajan iz tlačnega akumulatorja 85. To ima za posledico, da ob zaustavitvi vrtenja bobna s pomočjo aktiviranja zavore ob deaktiviranju sklopke, torej po prekinitvi dovoda hidravličnega medija proti cilindroma 81, 82 vključno s hidromotorjem 3 s pomočjo razvodnega ventila 86, hidromotor 3 zahvaljujoč akumuliranemu tlačnemu mediju iz akumulatorja 85 še naprej določen čas poganja pogonski element 1 in posredno tudi pogonski element 7, s čimer se v okrovu bobna zastalo vrv 5 odvede ven iz okrova oziroma se odsek vrvi 5 med navij alnim bobnom in pogonskima elementoma 1, 7 vrvenice po izumu vseskozi vzdržuje v napetem stanju.

Ko s premikom omenjenega razvodnega ventila 86 ponovno omogočimo dovod hidravličnega medija cilindroma 81, 82 zavore in sklopke ter hidromotorju 3 vrvenice po izumu, se na ustrezen način, npr. s pomočjo dušilk 87, 88 pred cilindroma 81, 82, uvodoma zagotovi polnjenje tlačnega akumulatorja 85, čemur sledi dovod medija v cilindra 81, 82 in proti hidromotorju 3.

Claims (9)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Hidravlični pogonski in vodilni sklop gibkega linijskega nosilnega elementa, obsegajoč vsaj en okoli geometrijske osi (10) s pomočjo hidravličnega motorja (3) vrtljiv pogonski element (1), ki je v območju ležajev (41, 42) ali podobnih ležišč uležiščen v notranjosti ustreznega okrova (2), označen s tem, da je pogonski element (1) z zmožnostjo prenosa vrtilnega momenta pričvrščen na v notranjost okrova (2) segajoč in v slednjem uležajen rotacijski del (31) hidravličnega motorja (3), ki je s svojim stacionarnim delom (32) togo povezan z omenjenim okrovom (2), in da je v okrovu (2) ob pogonskem elementu (1) predviden dodaten pogonski element (7), ki je vrtljiv okoli osi (71), ki je vzporedna z osjo (10) vrtenja pogonskega elementa (1), tako da vrv (5) ali podobno gibko prenosno sredstvo poteka med omenjenima pogonskima elementoma (1, 7), pri čemer je k pogonskemu elementu (1) soosno priključen zobnik (15), k dodatnemu pogonskemu elementu (7) pa zobnik (75), omenjena zobnika (15, 75) pa sta prirejena za medsebojno ubiranje.
2. 2. Hidravlični pogonski in vodilni sklop po zahtevku 1, označen s tem, daje medosna razdalja med dodatnim pogonskim elementom (7) pogonskim elementom (1) spremenljiva in vnaprej nastavljiva.
3. 3. Hidravlični pogonski in vodilni sklop po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je hidravlični motor (3) preko hidravličnih priključkov (30', 30) vključen v hidravlični sklop (8), ki je predviden za krmiljenje delovanja zavore in sklopke pri gozdarskem vitlu, pri čemer omenjen hidravlični sklop (8) poleg rezervoarja (83) hidravličnega medija, hidravlične črpalke (84), hidravličnih cilindrov (81, 82) za krmiljenje zavore in sklopke za pogon oz. zaustavljanje navijalnega bobna gozdarskega vitla in razvodnega ventila (86) za krmiljenje pretoka hidravličnega medija proti omenjenima cilindroma (81, 82) obsega vsaj še hidravlični motor (3), katerega rotacijski del (31) je povezan s pogonskim elementom (1), ki je z njegovo pomočjo gnan, obenem pa tudi vsaj en tlačni akumulator (85), s katerim je omenjeni hidravlični motor (3) zaporedno vezan.
4. 4. Hidravlični pogonski in vodilni sklop po zahtevku 3, označen s tem, daje po prekinitvi dovoda hidravličnega medija od črpalke (84) proti hidravličnemu motorju (3) slednji vsaj še v okviru vnaprej določenega časovnega intervala gnan s pomočjo v tlačnem akumulatorju (85) shranjenega hidravličnega medija.
5. 5. Hidravlični pogonski in vodilni sklop po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da stacionarni del (32) hidravličnega motorja (3) predstavlja integralni del okrova (2).
6. 6. Hidravlični pogonski in vodilni sklop po zahtevku 5, označen s tem, da je v okrov (2) v osni smeri segajoč in z izven okrova (2) segajočima hidravličnima priključkoma (30', 20) opremljen stacionarni del (32) hidravličnega motorja v notranjosti okrova (2) obdan z rotacijski delom (31) hidravličnega motorja (3), ki je s pomočjo ležajev (41, 42) uležajen v notranjosti okrova (2) in na katerega obodu je pričvrščen pogonski element (1).
7. 7. Hidravlični pogonski in vodilni sklop (1) po zahtevku 6, označen s tem, da je rotacijski del (31) hidravličnega motorja (3) v okrovu (2) uležajen s pomočjo vsaj dveh med seboj v osni smeri razmaknjenih ležajev (41, 42), pogonski element (1) pa je na rotacijskem delu (31) razporejen med dvema ležajema (41, 42).
8. 8. Hidravlični pogonski in vodilni sklop po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, daje pogonski element (1) izbran iz skupine, ki jo tvorijo vrvenice, jermenice in verižna kolesa.
9. 9. Hidravlični pogonski in vodilni sklop po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, daje celoten okrov (2) vključno s pogonskim delom (1) in deli (31, 32; 30', 30) hidravličnega motorja (3) prirejen za okoli vertikalne osi (20) zasukljivo pričvrstitev na okrov gozdarskega vitla.