SI21592A

SI21592A - Zmesi aktivnih snovi s sinergističnim delovanjem kot rastlinski mikrobicidi

Info

Publication number: SI21592A
Application number: SI9400463A
Authority: SI
Inventors: Ronald Zeun; Gertrude Knauf-Beiter; B. Ruth Kung
Original assignee: Syngenta Participations Ag
Priority date: 1993-06-28
Filing date: 1994-06-28
Publication date: 2005-04-30
Also published as: IL110132A0; AU6599094A; ES2119130T3; SG98432A1; BG64266B1; KR950000021A; HUT67004A; CN1099220A; SI9400265B; CN1304656A; PL175331B1; IL110132A; EP0818144A1; DE59409507D1; PL303960A1; EP0630569A2; SK283615B6; DE59406535D1; ATE195845T1; JP3624320B2

Abstract

Rastlinsko mikrobicidno sredstvo s sinergičnim delovanjem, ki vsebuje vsaj dve komponenti aktivne snovi, označeno s tem, da je komponenta I spojina izbrana iz skupine, v kateri so: 1A) cis-4-(3-(4-terc.butilfenil)-2-metilpropil)2,6-dimetilmorfolin ("fenpropimorf"); in/ali 1-(3-(4-terc.butilfenil)-2-metilpropil)-piperidin ("fenpropidin"), ali ena izmed njunih soli ali kovinskih kompleksov; 1B) 4-(2,2-difluoro-1,3-benzodioksol-4-il)-1H-pirol-3-karbonitril ("fludioksonil"); 1C) N-(triklorometiltio)cikloheks-4-en-1,2-dikarboksimid ("kaptan"); 1D) spojina s formulo ID ; 1E) N-(triklorometiltio)ftalimid ("folpet"); in da je komponenta II 2-anilinopirimidin s formulo II , 4-ciklopropil-6-metil-N-fenil-2-pirimidinamin ali ena izmed njegovih soli ali njegovih kovinskih kompleksov.ŕ

Description

Ciba Geigy AG

Zmesi aktivnih snovi s sinergističnim delovanjem kot rastlinski mikrobicidi

Predloženi izum se nanaša na nove mikrobicide, zmesi aktivnih snovi s sinergistično povečanim delovanjem, ki vsebujejo vsaj dve komponenti aktivne snovi in na postopek za uporabo takšnih zmesi pri zaščiti rastlin.

Komponenta I je spojina, izbrana iz skupine, v kateri so

IA) cis-4-[3-(4-terc.butilfenil)-2-metilpropil]-2,6-dimetilmorfolin, (fenpropimorf”); in/ali l-[3-(4-terc.butilfenil)-2-metilpropil]-piperidin, (fenpropidin), ali ena izmed njunih soli ali kovinskih kompleksov; (referenca: DE 2,752,135);

IB) 4-(2,2-difluoro-l,3-benzodioksol-4-il)-lH-pirol-3-karbonitril, (fludioksonil; referenca: EP-A-206,999);

IC) N-(triklorometiltio)cikloheks-4-en-l,2-dikarboksimid, (kaptan; referenca: US 2,553,770);

ID) spojina s formulo ID,

R.

CN

ID

NH kjer pomenita

R₁ fluor ali klor in

R₂ klor ali trifluormetil. (Referenci: EP-A-236,272; DE 2,927,480);

IE) N-(triklorometiltio)ftalimid, (folpet; referenca: 2,553,770);

Komponenta II je 2-anilinopirimidin s formulo II CH₃

II

4-ciklopropil-6-metil-N-fenil-2-pirimidinamin ali ena izmed njegovih soli ali njegovih kovinskih kompleksov (referenca: EP-A-310 550).

Med spojinami s formulo IA je prednosten l-[3-(4-terc.butilfenil)-2-metilpropiljpiperidin, (fenpropidin).

Med spojinami s formulo ID je prednostna tista, kjer pomenita R₁ in R₂ klor: 4-(2,3-diklorfenil)lH-pirol-3-karbonitril (fenpiklonil).

Med kislinami, ki jih lahko uporabimo za pripravo soli s formulama IA in II, naj omenimo:

halogenvodikovo kislino, kot je fluorovodikova kislina, klorovodikova kislina, bromovodikova kislina ali jodovodikova kislina, kot tudi žveplovo kislino, fosforjevo kislino, dušikovo kislino in organske kisline, kot ocetno kislino, trifluorocetno kislino, triklorocetno kislino, propionsko kislino, glikolno kislino, tiociansko kislino, mlečno kislino, jantarno kislino, citronsko kislino, benzojsko kislino, cimetovo kislino, oksalno kislino, mravljinčno kislino, benzensulfonsko kislino, p-tolensulfonsko kislino, metansulfonsko kislino, salicilno kislino, p-aminosalicilno kislino, 2-fenoksibenzojsko kislino, 2-acetoksibenzojsko kislino ali 1,2-naftalin-disulfonsko kislino.

Pojem soli vključuje tudi kovinske komplekse bazičnih komponent I in II. Ti kompleksi se lahko poljubno nanašajo neodvisno le na eno komponento, ali pa tudi na obe komponenti. Pripravimo lahko tudi kovinske komplekse, ki vežejo obe aktivni snovi I in II skupaj v mešan kompleks.

Kovinski kompleksi sestojijo iz predložene organske molekule in anorganske ali organske kovinske soli, npr. halogenidov, nitratov, sulfatov, fosfatov, acetatov, trifluoracetatov, trikloracetatov, propionatov, tartratov, sulfonatov, salicilatov, benzoatov, itd., elementov druge glavne skupine, kot sta kalcij in magnezij in tretje in četrte glavne skupine, kot so aluminij, kositer ali svinec, kakor tudi prve do osme stranske skupine, kot so krom, mangan, železo, kobalt, nikelj, baker, cink itd. Prednostni so elementi stranskih skupin 4. periode. Kovine lahko pri tem obstajajo v različnih, njim značilnim valencah. Kovinski kompleksi lahko nastopajo eno- ali večjedrno, se pravi, kot ligande lahko vsebujejo enega ali več organskih molekulskih delov.

Zmesi aktivne snovi v smislu izuma lahko dodamo tudi nadaljne agrokemične aktivne substance, kot insekticide, akaricide, nematicide, herbicide, regulatorje rasti in gnojila, toda še posebno nadaljne mikrobicide.

Presenetljivo se je sedaj pokazalo, da zmesi komponent I in II v svojem fungicidnem delovanju ne razvijajo samo aditivnega učinka, ampak tudi jasen sinergistično povečan učinek.

Predloženi izum zato predstavlja znatno obogatitev stanja tehnike.

Predmet predloženega izuma je tudi postopek za zatiranje gliv, za katerega je značilno, da obdelujemo z glivami napadeno ali ogroženo mesto v poljubnem vrstnem redu ali istočasno z a) aktivno snovjo s formulo I ali eno izmed njenih soli, in z b) aktivno snovjo s formulo II ali eno izmed njenih soli, pri čemer lahko izberemo soli tudi tako, da sta obe aktivni snovi vezani na kislinski ostanek, ali v primeru kovinskega kompleksa, na centralni kovinski kation.

Ugodna mešalna razmerja obeh aktivnih snovi so I:II = 1:20 do 10:1, prednostno I:II = 1:6 do 6:1.

Posebno ugodna mešalna razmerja so

IA:II = 1:4 do 2:1

IB:II = 5:1 do 1:5

IC:II = 5:1 do 1:2

ID:II = 5:1 do 1:5

IE:II = 5:1 do 1:2.

Zmesi aktivnih snovi I+II v smislu izuma imajo zelo koristne kurativne, preventivne in sistemske fungicidne lastnosti za zaščito rastlin. S predloženimi zmesmi aktivnih snovi lahko zatiramo ali uničujemo mikroorganizme, ki se pojavljajo na rastlinah ali rastlinskih delih (sadežih, cvetovih, listju, steblih, gomoljih, koreninah) pri čemer je pred takšnimi mikroorganizmi prihranjeno tudi kasneje priraslim rastlinskim delom. Uporabimo jih lahko tudi kot razkužila za obdelavo semenskega materiala, še posebno semen (sadežev, gomoljev, zrn) in rastlinskih potaknjencev (npr. riža) za zaščito pred glivičnimi infekcijami, kakor tudi proti fitopatogenim glivam, ki nastopajo v zemeljskih tleh. Zmesi aktivnih snovi v smislu izuma se odlikujejo s posebno dobro rastlinsko prenesljivostjo in prijaznostjo okolju.

Zmesi aktivnih snovi so učinkovite proti fitopatogenim glivam, ki sodijo v naslednje razrede: Ascomyceten (npr. Venturia, Podosphaera, Erysiphe, Monilinia, Uncinula); Basidiomyceten (npr. rod Hemileia, Rhizoctonia, Puccinia); Fungi imperfecti (npr. Botiytis, Helminthosporium, Rhynchosporium, Fusarium, Septoria, Cercospora, Alternaria, Pyricularia in še posebno Pseudocercosporella herpotrichoides); Oomyceten (npr. Phytophthora, Pernospora, Bremia, Pythium, Plasmopara).

Kot ciljne kulture za tu opisana indikacijska področja veljajo v smislu tega izuma npr. naslednje rastlinske vrste: žita: (pšenica, ječmen, rž, oves, riž, sirek in sorodniki; repe: (sladkorna in krmna repa), koščičnato, pečkato in jagodično sadje: (jabolka, hruške, slive, breskve, mandeljni, češnje, jagode, maline in robide); stročnice: (fižol, leča, grah, soja); oljne kulture: (repica, gorčica, mak, olive, sončnice, kokos, ricinus, kakao, aražidi); plodovke: (buče, kumare, melone), vlaknate rastline: (bombaž, lan, konoplja, juta); limonovci: (pomaranče, limone, grenivke, mandarine); zelenjavne sorte: (špinača, glavna solata, beluši, zeljne vrste, maki, čebule, paradižniki, krompirji, paprika): lovorovke: (avokado, cimet, kafra) ali rastline kot koruza, tobak, orehi, kava, sladkorni trs, čaj, vinska trta, hmelji, bananovci in kavčukovci, kot tudi gojene rastline (rože, grmovje, listavci in iglavci, kot storžnjakovci). To naštevanje ne predstavlja omejitve.

Posebno prednostne so zmesi aktivnih snovi v smislu izuma za naslednje uporabe: IA+II: v žitu, še posebno v pšenici in ječmenu;

IB+ 11: v vinski trti in zelenjavi, kot tudi za obdelavo rastlinskega semenskega materiala, kot npr. semen, gomoljev in potaknjencev.;

IC+II: v sadju in zelenjevi, še posebno v jablanah in hruškah;

ID+ 11: za obdelavo rastlinskega semenskega materiala, kot npr. semen, gomoljev in potaknjencev)

ΙΕ+II: v trtah in zelenjavi.

Zmesi aktivnih snovi s formulama I in II na običajen način uporabljamo v obliki sestavkov. Aktivne snovi s formulo I in aktivno snov s formulo II lahko nanesemo na površino ali rastlino, ki jo je potrebno obdelati, istočasno, lahko pa tudi zaporedno v istem dnevu, skupaj z, v danem primeru nadaljnimi, v formulacijski tehniki običajnimi nosilci, tenzidi ali drugimi dodatki, ki pospešujejo aplikacijo.

Primerni nosilci in dodatki so lahko trdni ali tekoči in ustrezajo v formulacijski tehniki smotrnim snovem, kot npr. naravnim ali regeneriranim mineralnim snovem, topilom, disperzijskim, omočilnim, oprijemalnim, gostilnim, vezivnim ali gnojilnim sredstvom.

Prednosten postopek za nanašanje zmesi aktivnih snovi, ki vsebuje vsaj po eno izmed teh aktivnih snovi I in II, je nanašanje na nadzemne rastlinske dele, predvsem listje (listna aplikacija). Število aplikacij in uporabljena količina se ravnata po bioloških in klimatskih življenskih pogojih za povzročitelja. Aktivne snovi pa lahko pridejo v rastlino tudi preko tal skozi koreninski sistem (sistemsko delovanje), tako da rastišče rastline napojimo s tekočim pripravkom ali vnesemo substance v tla v trdni obliki npr. v obliki granulata (talna aplikacija). Spojine s formulami I in II lahko za obdelavo semenskega materiala nanesemo tudi na semena (coating), tako da gomolje oz. zrna zaporedno impregniramo v tekočem pripravku aktivne snovi ali pa jih preplastimo z že kombiniranim vlažnim ali suhim pripravkom. Poleg tega so v posebnih primerih pri rastlinah možni nadaljni aplikacijski načini, npr. ciljana obdelava brstov ali soplodij.

Spojine te kombinacije pri tem uporabimo v nespremenjeni obliki ali prednostno skupaj s pomožnimi sredstvi, ki so običajna v formulacijski tehniki in jih zatorej lahko na znan način predelamo v npr. emulzijske koncentrate, mazljive paste, neposredno razpršljive ali razredčljive raztopine, razredčene emulzije, pršilne praške, topne praške, prašiva, granulate ali z zakapsuliranjem v npr. polimerne snovi. Postopke uporabe, kot škropljenje, razprševanje, prašenje, posipavanje, premazovanje in zalivanje, tako kot vrsto sredstva, izberemo ustrezno želenim ciljem in podanim razmerjem. Ugodne uporabljene količine zmesi aktivnih spojin so splošno 50 g do 2 kg aktivne substance/ha, še posebno 100 g do 1000 g aktivne substance/ha, posebno prednostno 400 g do 1000 g aktivne substance/ha. Za obdelavo semena so uporabljene količine 0,5 g - 1000 g, prednostno 5 g-100 g aktivne substance na 100 kg semena.

Pripravke pripravimo na znan način, npr. z dobrim premešanjem in/ali zmletjem aktivnih snovi s polnili, kot npr. s topili, trdnimi nosilnimi snovmi, in v danem primeru, površinsko aktivnimi spojinami (tenzidi).

Kot topila lahko pridejo v poštev: aromatski ogljikovodiki, prednostno frakcije C_g do C₁₂, kot npr. ksilolne zmesi ali substituirani naftalini, estri ftalne kisline, kot dibutilali dioktilftalat, alifatski ogljikovodiki kot cikloheksan ali parafini, alkoholi in glikoli, kot tudi njihovi etri in estri, kot etanol, etilenglikol, etilenglikolmonometileter ali -etileter, ketoni kot cikloheksanon, močno polarna topila kot N-metil-2-pirolidon, dimetilsulfoksid ali dimetilformamid, kot tudi v danem primeru epoksidirana rastlinska olja kot epoksidirano kokosovo olje ali sojino olje; ali voda.

Kot trdne nosilce, npr. za prašiva in disperzibilne praške uporabimo praviloma naravno kameno moko, kot kalcit, smukec, kaolin, montmorilonit ali atapulgit. Za izboljšanje fizikalnih lastnosti lahko dodamo tudi visoko disperzno kremenico ali visoko disperzne vpojne polimerizate. Kot zrnati, adsorptivni granulatni nosilci pridejo v poštev porozni tipi kot npr. plovec, opečni drobljenec, sepiolit ali bentonit, kot nesorptivni nosilni materiali npr. kalcit ali pesek. Poleg tega lahko uporabimo številne izmed predgranuliranih materialov anorganske ali organske narave, kot še posebno dolomit ali zdrobljene rastlinske ostanke.

Kot površinsko aktivne spojine pridejo v poštev, glede na vrsto aktivnih snovi s formulama I in II, ki naj jih pripravimo, neionogeni, kationsko in/ali anionsko aktivni tenzidi z dobrimi emulgirnimi, dispergirnimi in omočilnimi lastnostmi. Pod tenzidi razumemo tudi tenzidne zmesi.

V formulacijski tehniki uporabni tenzidi nastopajo med drugim v naslednjih publikacijah:

Mc Cutcheon’s Detergents and Emulsifiers Annual, MC Publishing Corp., Glen Rock, New Jersey, 1988.

M. and J. Ash, Encyclopedia of Surfactants, Vol, I-III, Chemical Publishing Co., New York, 1980-1981.

Posebno prednostne dodatne snovi, ki pospešujejo aplikacijo, so nadalje naravni ali sintetični fosfolipidi iz vrste kefalinov in lecitinov, kot npr. fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin, fosfatidilglicerin, lizolecitin.

Agrokemični pripravki praviloma vsebujejo 0,1 do 99 %, še posebno 0,1 do 95% aktivnih snovi s formulama I in II, 99,9 do 1%, še posebno 99,9 do 5% trdnega ali tekočega dodatka in 0 do 25%, še posebno 0,1 do 25% tenzida.

Medtem ko so kot tržno blago bolj prednostna koncentrirana sredstva, uporablja končni porabnik praviloma razredčena sredstva.

Tovrstna (agro)kemična sredstva so sestavni del predloženega izuma.

Naslednji primeri služijo za ilustracijo izuma, pri čemer pomeni aktivna snov zmes iz spojine I in spojine II v določenem mešalnem razmerju.

Primeri priprave

Škropivo	a)	b)	c)
Aktivna snov [I:II = 1:3 (a), 1:2 (b), 1:1 (c)]	25%	50%	75%
Na-ligninsulfonat	5%	5%	-
Na-lavrilsulfat	3%	-	5%
Na-diizobutilnaftalinsulfonat	-	6%	10%
Oktilfenolpolietilenglikoleter	-	2%	-
(7-8 mol etilenoksida)
Visokodisperzna kremenica	5%	10%	10%
Kaolin	62%	27%	-

Akitvno snov dobro zmešamo z dodatki in v primernem mlinu dobro zmeljemo. Dobimo škropivo, ki ga lahko razredčimo z vodo v suspenzije katerekoli želene koncentracije.

Emulzij ski koncentrat

Akitvna snov (I:II = 1:6) 10%

Oktilfenolpolietilenglikoleter 3% (4-5 mol etilenoksida)

Ca-dodecilbenzensulfonat 3%

Poliglikoleter ricinusovega olja (35 mol etilenoksida) 4% Cikloheksanon 30%

Ksilolna mešanica 50%

Iz tega koncentrata lahko z razredčenjem z vodo pripravimo emulzije katerekoli želene razredčitve, ki jo uporabimo v zaščiti rastlin.

Prašivo

Akitvna snov [Eli = 1:4 (a); 1:5 (b) in 1:1 (c)]

Smukec

Kaolin

Kamena moka

a) b) c) 5% 6% 4%

95% 94% 96%

Dobimo za uporabo pripravljeno prašivo, v katerem je aktivna snov zmešana z nosilcem in zmleta na primernem mlinu. Takšne praške lahko uporabimo tudi za suho razkuževanje semena.

Ekstruzijski granulat

Aktivna snov (Eli = 1:1,5) 15%

Na-ligninsulfonat 2%

Karboksimetilceluloza 1%

Kaolin 82%

Aktivno snov zmešamo z dodatki, zmeljemo in navlažimo z vodo. To zmes ekstrudiramo in takoj nato v toku zraka posušimo.

Ovojni granulat

Aktivna snov (I:II = 3:5) 8%

Polietilenglikol (MM 200) 3%

Kaolin 89% (MM — molekulska masa)

Fino zmleto aktivno snov v mešalniku enakomerno nanesemo na s polietilenglikolom navlažen kaolin. Na ta način dobimo brezprašne ovojne granulate.

Suspenzijski koncentrat

Aktivna snov (Eli = 3:7) 40%

Propilenglikol 10%

Nonilfenolpolietilenglikoleter (15 mol Et-oksida) 6%

Na-ligninsulfonat 10%

Karboksimetilceluloza 1%

Silikonsko olje ( v obliki 75 %-ne vodne emulzije) 1%

Voda 32%

Fino zmleto aktivno snov dobro zmešamo z dodatki. Tako dobimo suspenzijski koncentrat, iz katerega lahko pripravimo z razredčenjem z vodo suspenzije katerekoli želene razredčitve. S takšnimi razredčenji lahko žive rastline, kot tudi rastlinski semenski material, obdelamo in zaščitimo pred napadom mikroorganizmov s škropljenjem, zalivanjem ali potapljanjem.

Biološki primeri

Sinergistični efekt obstaja pri fungicidih vedno takrat, kadar je fungicidni učinek kombinacije aktivnih snovi večji kot vsota učinkov posameznih uporabljenih aktivnih snovi.

Pričakovani učinek E za dano kombinacijo aktivnih snovi, npr. dveh fungicidov, pripada takoimenovani COLBY-jevi formuli in ga lahko izračunamo kot sledi (COLBY, S.R. Calculating synergistic and antagonistic responses of herbicide combination. Weeds, Vol. 15, strani 20-22; 1967):

ppm = miligram aktivne snovi (= AS) na liter škropilne brozge

X = % učinka s fungicidom I pri uporabi p ppm aktivne snovi

Y = % učinka s fungicidom II pri uporabi q ppm aktivne snovi

E = pričakovan učinek fungicidov I+II pri uporabi p+q ppm aktivne snovi (aditivni učinek) Χ.Υ nato je po Colby-ju: E = X + Y - 100

Kadar je dejansko opažen učinek (O) večji od pričakovanega (E), je kombinacija njunega učinka preko-aditivna, se pravi, da obstaja sinergistični efekt.

O/E = faktor sinergije (SF)

V naslednjih primerih je napadenost neobdelanih rastlin postavljena enako 100 %, kar ustreza učinku 0%.

Primer 1: Učinek proti Botrvtis cinerea na jabolkih

Umetno poškodovana jabolka obdelamo tako, da škropilno brozgo (30 μΐ aktivne snovi oz. kombinacije aktivnih snovi) nakapamo na poškodovana mesta. Obdelane sadeže takoj nato inokuliramo s suspenzijo glivičnih spor in inkubiramo za en teden pri visoki zračni vlažnosti pri pribl. 20°C. Iz števila in velikosti nagnitih poškodovanih mest izpeljemo fungicidni učinek testne substance. Pri tem dobimo naslednje rezultate:

iO

Tab. 1.: Aktivna snov IBiFludioksonil
Poiz. št.	mg AS na liter	I:II	% učinka
AS IB	AS II	ugotovljen O	izračunan E	SF O/E
0	—	--		0 (kontrola)
1	0.2	—		0
2	0.6	—		20
3	2	—		40
4	6	—		90
5	__	0.2		0
6	—	0.6		0
7	—	2		20
8	—	20		95
9	0.6	2	1:3	40	36	1.1
10	0.6	0.2	3:1	40	20	2.0
11	2	0.2	10:1	98	40	2.4
12	2	0.6	3:1	98	40	2.4
13	2	2	1:1	95	52	1.8
14	6	0.2	30:1	100	90	1.1

Primer 2: Učinek proti Botrvtis cinerea na vinski trti tednov stare sejančke trte poškropimo s suspenzijo, pripravljeno iz formulirane testne substance in po 2 dneh inficiramo s konidijsko suspenzijo B.cinerea. Po 4-dnevni inkubaciji pri 21°C in 95-100% rel. zračni vlažnosti v rastlinjaku, ocenimo napadenost. Pri tem dobimo naslednje rezultate:

Tab. 2: Aktivna snov IB: Fludioksonil

Poiz. mg AS na liter _I:U % učinka

št.	AS IB	AS II	ugotovljen O	izračunan E	SF O/E
0	--	--		0 (kontrola)
1	0.6	—		0
2	2	—		80
3	6	—		90
4	—	0.2		0
5	—	0.6		0
6	—	2		20
7	—	20		90
8	2	0.6	3:1	90	80	1.12
9	0.6	0.2	3.1	20	0	*
10	2	0.2	10:1	98	80	1.22

*Faktor sinergije SF se ne da izračunati.

Primer 3: Učinek proti Venturia inaegualis na jablanah

Potaknjence jablan z 10 do 20 cm dolgimi svežimi poganjki poškropimo s škropilno brozgo, pripravljeno iz formulirane aktivne snovi oz. kombinacije aktivnih snovi do omočitve. Po 24 urah obdelane rastline inficiramo s konidijsko suspenzijo gliv, takoj nato obdelane rastline 3 dni inkubiramo pri 90-100% relativni zračni vlažnosti in pri 20°C in jih za nadaljnih 10 dni postavimo v rastlinjak pri 20-24°C. 14 dni po infekciji ocenimo plesnivost. Pri tem dobimo naslednje rezultate:

Tab. 3a: Aktivna snov IB: fludioksonil

Poiz. št.	mg AS na liter	i.n	% učinka ugotovljen izračunan 0 E	SF O/E
AS IB	AS II
0	—	—		0 (kontrola)
1	2	—		40
2	—	2		20
3	2	2	1:1	73 52	1.4

Tab. 3b: Aktivna snov IC: kaptan

Poiz. št.	mg AS na liter	I:II	% učinka
AS IB	ASU	ugotovljen O	izračunan E	SF O/E
0	—	—		0 (kontrola)
1	10	—		0
2	25	—		0
3	50	—		42
4	100	—		60
5	150	—		91
6	250	—		94
7	—	1		11
8	—	5		16
9	—	10		74
10	—	25		94
11	—	50		98
12	10	1	10:1	49	II	4.5
13	10	5	2:1	56	16	3.5
14	50	5	10:1	75	51	1.5

Primer 4: Učinek proti Puccinia recondita na pšenici dni stare sadike pšenice poškropimo do omočenja s škropilno brozgo, pripravljeno iz formulirane aktivne snovi oz. kombinacije aktivnih snovi. Po 24 urah obdelane rastline inficiramo s konidijsko suspenzijo gliv, takoj nato obdelane rastline inkubiramo za 2 dni pri 90-100% relativni zračni vlažnosti in 20°C. 2 tedna po infekciji ocenimo plesnivost. Pri tem dobimo naslednje rezultate:

Tab. 4: Aktivna snov. IA: fenpropidin

Poiz. mg AS na liter m % učinka

št.	AS IB	ASU	ugotovljen O	izračunan E	SF O/E
0	—	--		0 (kontrola)
1	125	—		5
2	250	—		73
3		250		5
4		500		10
5		1000		46
6	125	250	1:2	19	10	1.9
7	125	500	1:4	53	15	3.5
8	125	1000	1:8	70	49	1.4

Primer 5: Učinek proti Ervsiphe graminis na ječmenu dni stare sadike ječmena poškropimo do omočenja z iz formulirane aktivne snovi oz. kombinacije aktivnih snovi pripravljeno škropilno brozgo. Po 1 dnevu sadike inokuliramo s konidijami Erysiphe graminis in pri 21°C in 50-80% relativni zračni vlažnosti inkubiramo v rastlinjaku. Po enem tednu ocenimo plesnivost. Pri tem dobimo naslednje rezultate:

Tab. 5: Aktivna snov IA: fenpropidin	izračunan E	SF O/E
Poiz. št.	mg AS na liter	I:U	% učinka ugotovljen O
AS IB	AS II
0	—	--		q (kontrola)
1	2	—		0
2	10	—		49
3	20	--		76
4	100	—		99
5	200	—		100
6	--	20		0
7	—	100		7
8	—	200		34
9	—	400		59
10	2	20	1:10	55	0	*
11	10	100	1:10	73	52	1.4
12	20	100	1:5	94	78	1.2

* Faktor sinergije SF se ne da izračunati.

Primer 6: Učinek proti pvrenophora teres na ječmenu dni stare sadike ječmena poškropimo do omočenja s škropilno brozgo, pripravljeno iz formulirane aktivne snovi oz. kombinacije aktivnih snovi. Po 2 dneh rastline inokuliramo s suspenzijo spor Pyrenophora teres in pri 21°C in 90-100% zračni vlažnosti ikubiramo v rastlinjaku. Po enem tednu ocenimo plesnivost. Pri tem dobimo naslednje rezultate:

Tab. 6: Aktivna snov IB: fludioksonil

Poiz. mg AS na liter _I:I1 % učinka

št.	AS IB	ASU	ugotovljen O	izračunan E	SF O/E
0	—	—		0 (kontrola)
1	0.6	—		0
2	2	—		75
3	6	—		80
4	—	0.6		0
5	—	2		20
6	—	20		85
7	0.6	0.6	1:1	40	0	*
8	0.6	2	1:3	40	20	2
9	6	0.2	30:1	95	80	1.9

*Faktor sinergije SF se ne da izračunati.

Za

Ciba Geigy AG:

Claims

Patentni zahtevki

1. Rastlinsko mikrobicidno sredstvo, ki vsebuje vsaj dve komponenti aktivne snovi, označeno s tem, daje komponenta I spojina izbrana iz skupine, v kateri so:

IA) cis-4-[3-(4-terc.butilfenil)-2-metilpropil]-2,6-dimetilmorfolin, (fenpropimorf'); in/ali l-[3-(4-terc.butilfenil)-2-metilpropil]-piperidin, (fenpropidin), ali ena izmed njunih soli ali kovinskih kompleksov;

IB) 4- (2,2-difluoro-l,3-benzodioksol-4-il)-lH-pirol-3-karbonitril, (fludioksonil);

IC) N-(triklorometiltio)cikloheks-4-en-l,2-dikarboksimid, (kaptan);

ID) spojina s formulo ID,

ID kjer pomenita

Rj fluor ali klor in

R₂ klor ali trifluormetil;

IE) N-(triklorometiltio)ftalimid, (folpet);

in daje komponenta II 2-anilinopirimidin s formulo II

II

4-ciklopropil-6-metil-N-fenil-2-pirimidinamin ali ena izmed njegovih soli ali njegovih kovinskih kompleksov.
2. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da je komponenta I spojina izbrana iz skupine, v kateri so:

IA) cis-4-[3-(4-terc.butilfenil)-2-metilpropilj-2,6-dimetilmorfolin, (fenpropimorf'); in/ali l-[3-(4-terc.butilfenil)-2-metilpropil]-piperidin, (fenpropidin), ali ena izmed njunih soli ali kovinskih kompleksov;

IB) 4- (2,2-difluoro-l,3-benzodioksol-4-il)-lH-pirol-3-karbonitril, (fludioksonil);

IC) N-(triklorometiltio)cikloheks-4-en-l,2-dikarboksimid, (kaptan);
3. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da je komponenta I spojina s formulo ID, kjer pomenita R₁ fluor ali klor in R₂ klor ali trifluormetil.
4. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da je komponenta I spojina IA cis-4-[3(4-terc.butilfenil)-2-metilpropil]-2,6-dimetilmorfolin, (fenpropimorf') in/ali l-[3-(4-terc.butilfenil)-2-metilpropil]-piperidin, (fenpropidin).
5. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da je komponenta I spojina IB, 4-(2,2,difluoro-l,3-benzodioksol-4-il)-lH-pirol-3-karbonitril, (fludioksonil).
6. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da je komponenta I spojina IC N-(triklorometiltio)cikloheks-4-en-l,2-dikarboksimid, (kaptan).
7. Sredstvo po zahtevku 2, označeno s tem, da je komponenta ID 4-(2,3diklorfenil)lH-pirol-3-karbonitril (fenpiklonil).
8. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da je komponenta I spojina IE N-(triklorometiltio)ftalimid (folpet).
9. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da znaša masno razmerje I:II = 1:20 do 10:1.
10. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da znaša masno razmerje I:II = 1:6 do 6:1.
11. Uporaba sredstva po zahtevku 1 za zatiranje in preprečevanje plesnivosti na rastlinah.
12. Postopek za zatiranje in preprečevanje gliv na rastlinah, označen s tem, da v poljubnem vrstnem redu ali istočasno obdelamo z glivicami napadeno ali ogroženo mesto s komponento I in komponento II po zahtevku 1.
13. Postopek po zahtevku 12, označen s tem, da je komponenta I spojina izbrana iz skupine, v kateri so

IA) cis-4-[3-(4-terc.butilfenil)-2-metilpropil]-2,6-dimetilmorfolin, (fenpropimorf'); in/ali l-[3-(4-terc.butilfenil)-2-metilpropil]-piperidin, (fenpropidin), ali ena izmed njunih soli ali kovinskih kompleksov;

IB) 4- (2,2-difluoro-l,3-benzodioksol-4-il)-lH-pirol-3-karbonitril, (fludioksonil);

IC) N-(triklorometiltio)cikloheks-4-en-l,2-dikarboksimid, (kaptan);
14. Postopek po zahtevku 12, označen s tem, daje komponenta I spojina IA, cis-4-[3-(4-terc.butilfenil)-2-metilpropil]-2,6-dimetilmorfolin, (fenpropimorf'); in/ali l-[3-(4-terc.butilfenil)-2-metilpropil]-piperidin, (fenpropidin).
15. Spojina po zahtevku 12, označena s tem, da je komponenta I spojina IB 4-(2,2-difluoro-l,3-benzodioksol-4-il)-lH-pirol-3-karbonitril, (fludioksonil).
16. Postopek po zahtevku 12, označen s tem, da je komponenta I spojina IC N-(triklorometiltio)cikloheks-4-en-l,2-dikarboksimid, (kaptan).
17. Postopek po zahtevku 12, označen s tem, da je komponenta I spojina ID 4-(2,3diklorfenil)lH-pirol-3-karbonitril, (fenpiklonil).
18. Postopek po zahtevku 12, označen s tem, da je komponenta I spojina IE N-(triklorometiltio)ftalimid (folpet).
19. Postopek po zahtevku 12, označen s tem, da obdelamo rastlinski semenski material.
20. Postopek po zahtevku 19, označen s tem, da obdelamo semena.
21. Postopek po zahtevku 19, označen s tem, da kot komponento I uporabimo spojino s formulo IB (fludioksonil).
22. Rastlinski semenski material, označen s tem, da ga obdelamo po zahtevku 19.