SI20414A

SI20414A - Medicinski ventil s karakteristikami pozitivnega toka

Info

Publication number: SI20414A
Application number: SI9920036A
Authority: SI
Inventors: Thomas F. Fangrow; Jonathan T. Schmidt; Daniel J. Wait; Dennis M. Bui
Original assignee: Icu Medical, Inc.
Priority date: 1998-05-14
Filing date: 1999-05-14
Publication date: 2001-06-30
Also published as: DE69916825T2; JP2002514475A; EP1447112B1; CZ297380B6; NO321794B1; DE69934031D1; NZ507991A; IL139515A; BR9910391A; HUP0103146A3; CN1305391A; DK1077739T3; IL139515A0; HK1039287A1; PT1077739E; DE69916825D1; DE69934031T2; PL193701B1; ES2276183T3; NO20005729L

Abstract

Opisan je medicinski ventilski mehanizem za uporabo pri selektivnem vzpostavljanju toka fluida med prvim in drugim medicinskim sredstvom. Ventil ima telo, ki definira prehod od prve prehodne odprtine do druge prehodne odprtine. Ventil definira prvi volumen fluida, kadar sta nanj povezani obe medicinski sredstvi in drugi, manjši volumen, kadar se eno od sredstev odklopi, s tem povzročajoč pozitivni tok fluida od ventila proti drugemu medicinskemu sredstvu, kadar se prvo sredstvo odklopi.ŕ

Description

MEDICINSKI VENTIL S KARAKTERISTIKAMI POZITIVNEGA TOKA

Področje izuma

Ta izum se nanaša na splošno na medicinski ventil in posebno na ventil, ki, kadar je priključen med prvo medicinsko sredstvo, kot na primer vir fluida in drugo medicinsko sredstvo, kot na primer kateter, olajšuje tok fluida tam vmes, kadar pa se prvo medicinsko sredstvo odklopi od tega, povzroči pozitiven tok fluida skozi ventil v smeri drugega medicinskega sredstva.

Ozadje izuma

Manipulacija fluidov za parenteralno dajanje v bolnišnicah in medicinsko instaliranje normalno zahtevata uporabo spojnih členov in ventilov za selektivno olajševanje gibanja fluidov med dvema točkama. Ti ventili so tipično nameščeni vzdolž linije toka fluida, ki vodi do pacienta ali druge destinacije. Na primer, cev lahko vodi do katetra, ki ima svojo konico nameščeno v pacientu.

Ventil je prirejen tako, da se nanj lahko priključi vir fluida ali druga linija za zagotavljanje toka fluida od vira k pacientu. Če se vir ali linija fluida odstrani, se ventil zapre, hermetično zapirajoč linijo, ki vodi k pacientu.

Element, ki je priključen na ventil, lahko obsega cev ali drugo

-2medicinsko sredstvo, kot na primer vod, brizgalka, IV pribor, (tako periferna kot centralna linija), oprtna linija (v angl. orig. : piggyback line) , ali podobna komponenta, ki je prirejena za priključitev na medicinski ventil. Na nesrečo so ventili prejšnjega stanja tehnike podvrženi problemu, ki izvira iz odklopitve teh medicinskih sredstev od ventila.

Ti ventili definirajo prostor znotraj njih, skozi katerega lahko teče fluid ali drugi material od sredstva do linije, na katero 'je ventil nameščen. Kadar je na ventil priključeno medicinsko sredstvo, tipično zavzame del tega notranjega prostora ventila, izrinjajoč fluid (to je bodisi tekočina ali zrak) znotraj ventila.

Problem nastane, ko se medicinsko sredstvo odklopi od ventila. Kadar se sredstvo odklopi, ne zaseda več dela prostora v ventilu. Povečanje prostora znotraj ventila ima za posledico premikanje fluida v ventilu in liniji, na katero je priključen ventil, da napolni prostor. Dejansko ustvarja odstranitev sredstva silo sesanja, ki potegne tekočino v ventil.

Pri medicinskem instaliranju je to premikanje fluida zelo nezaželeno. Kadar je ventil priključen na linijo fluida, ki vodi k pacientu, ima premikanje fluida skozi linijo proti prostoru v ventilu učinek vlečenja krvi od pacienta v smeri ventila. Resen problem se lahko konča v tem, da se ta kri lahko strdi in zamaši kateter blizu njegove konice, povzročajoč, da je neuporaben in ima lahko celo za posledico strdek krvi v pacientu, kar se lahko izkaže fatalno.

En poskus pri premagovanju tega problema mašenja je bil, da se je prevlekla notranja površina katetra blizu njegove konice, da bi se preprečilo prilepljenje krvi na njegovih notranjih

-Jpovršinah. Ta postopek je bil na splošno neuspešen pri preprečevanju zamašenja katetra.

Nevarnost zamašenja katetra s krvjo se pomembno stopnjuje, kjer je notranji premer katetra majhen (n.pr. premer 27) (v angl. orig.: 27 gauge). Ti majhni katetri pa imajo prednost, da zmanjšajo traumo in neugodje, povzročeno s vstavljanjem v pacienta. Ker imajo ti katetri skozi nje zelo majhen prehod, lahko celo majhna sila sesanja vleče zadostno količino fluida nazaj skozi kateter v smeri ventila, da se kri uvede v konico katetra in ta kri lahko zamaši prehod katetra.

Premagovanje zgoraj navedenega problema je oteženo, ko upoštevamo druge kriterije, ki jih mora ventil izpolniti. Na primer, ventil bi moral biti urejen tako, da nima nobenih točk zastajanja fluida. Če je dopuščeno, da fluid zastaja v enem ali več območjih ventila, lahko pride do rasti bakterij in drugih problemov.

Poleg tega naj bi imel ventil notranjo pot, ki je enakomerna. Ostri robovi in vogali lahko poškodujejo krvne celice in povzročajo hemolizo.

Zaželen je ventil, ki bi premostil zgoraj navedene probleme.

Povzetek izuma

V skladu s predloženim izumom je zagotovljen ventil, ki se ugodno uporablja med dvema medicinskima sredstvoma. Ventil v smislu tega izuma ima več značilnosti, od katerih ni nobena posamezna izključno odgovorna za njegove zaželene lastnosti.

Najbolj pomembno je, da je ventil urejen tako, da zagotavlja

-4pozitiven tok (to je, gibanje fluida v smeri iz ventila, kot nasprotno v ventil) , kadar se eno od medicinskih sredstev odklopi od tega. Istočasno je ventil varen, zanesljiv in sposoben, da se ponovno uporablja, je enostaven za izdelavo in uporabo in primeren za visokotlačne aplikacije.

Ventil iz predloženega izuma je posebno primeren za uporabo pri aplikaciji, kjer eno od medicinskih sredstev obsega kateter, ki ima svojo konico nameščeno v pacientu. V prednostni izvedbi obsega drugo medicinsko sredstvo vir fluida, ki ima spojni člen za priključitev na ventil.

Ventil iz predloženega izuma ima prostor za fluid, ki se poveča po priključitvi drugega medicinskega sredstva in se zmanjša po odklopu medicinskega sredstva. Kadar je ventil priključen na kateter, ustvari odklopitev drugega medicinskega sredstva pozitiven tok od ventila do konice katetra za odklopitvijo medicinskega sredstva, da se preprečijo potencialni problemi zamašenja s krvjo. Ventil je posebno primeren za aplikacije s katetrom, kjer je zaželeno, da se prepreči negativen tok, vendar se lahko prav tako uporablja za druge aplikacije.

Prednostno vključuje ventil ohišje, prilagojeno za priključitev na prvo medicinsko sredstvo in drugo medicinsko sredstvo. Ventil definira v njem prostor za fluid in vključuje sredstvo za povečanje prostora za fluid, kadar se priključi drugo medicinsko sredstvo in za zmanjšanja prostora za fluid, kadar se drugo medicinsko sredstvo odklopi. Sredstva so tudi prednostno zagotovljena za definiranje poti fluida skozi ventil, kadar sta tja priključeni obe medicinski sredstvi in za zapiranje poti fluida, kadar se drugo medicinsko sredstvo odklopi.

Druge pomanjkljivosti, značilnosti in prednosti predloženega

-5izuma pred prejšnjim stanjem tehnike bodo postale jasne iz podrobnega opisa risb, ki sledi, ob preučevanju s priloženimi slikami.

Kratek opis risb

Slika 1 prikazuje ventil v skladu s predloženim izumom, kot se uporablja za selektivno zagotavljanje fluida iz vira fluida, priključenega na linijo za fluid, ki vodi do katetra, ki je vstavljen v pacienta.

Slika 2 je pogled na ohišje ventila v skladu s prvo izvedbo predloženega izuma;

Slika 3 je pogled od vrha ohišja, ponazorjenega na sliki 2;

Slika 4 je stranski pogled ohišja, ponazorjenega na sliki

2;

Slika 5 je pogled konca ohišja, ponazorjenega na sliki 2;

Slika 6 je stranski presek ohišja, ponazorjenega na sliki 2 in narejen vzdolž linije 6-6;

Slika 7 je pogled ventila v skladu s prvo izvedbo predloženega izuma v pespektivi;

Slika 8 je pogled od vrha ventila, ponazorjenega na sliki 7;

Slika 9 je pogled prvega konca ventila, ponazorjenega na sliki 7;

Slika 10 je pogled nasprotnega konca ventila, ponazorjenega na sliki 9;

Slika 11 je presek ventila, ponazorjenega na sliki 7, narejen vzdolž linije 11-11, ki ponazarja bat ventila v nestisnjeni legi;

Slika 12 je presek ventila, kot je ponazorjen na sliki 11, z batom v drugi ali stisnjeni legi, ki uporablja konico medicinskega sredstva;

-6Slika 13 je pogled v perspektivi bata ventila iz prve izvedbe iz predloženega izuma;

Slika 14 pogled od vrha bata, ponazorjenega na sliki 13;

Slika 15 je stranski pogled bata, ponazorjenega na sliki 13;

Slika 16 je stranski presek bata, ponazorjenega na sliki 14, narejen vzdolž linije 16-16;

Slika 17 je pogled konca bata, ponazorjenega na sliki 14;

Slika 18 je stranski presek ventila v skladu z drugo izvedbo predloženega izuma, ki ponazarja bat ventila v prvi legi ;

Slika 19 je stranski presek ventila, kot je ponazorjen na sliki 18, z batom v drugi legi;

Slika 20 je stranski presek ventila v skladu s tretjo izvedbo predloženega izvirna, ki ponazarja bat ventila v prvi legi ;

Slika 21 je stranski presek ventila, kot je ponazorjen na sliki 20, z batom v drugi legi;

Slika 22 je stranski presek ventila v skladu s četrto izvedbo predloženega izuma, ki ponazarja bat ventila v prvi legi ;

Slika 23 je stranski presek ventila, kot je ponazorjen na sliki 22, z batom v drugi legi;

Slika 24 je stranski presek ventila v skladu s peto izvedbo predloženega izuma, ki ponazarja par batov ventila v prvi legi;

Slika 25 je stranski presek ventila, kot je ponazorjen na sliki 24, z batom v drugi legi;

Slika 26 je stranski presek ventila v skladu s šesto izvedbo predloženega izuma, ki ponazarja bat ventila v prvi legi ;

Slika 27 je stranski presek ventila, kot je ponazorjen na sliki 26, z batom v drugi legi;

Slika 28 je stranski presek ventila v skladu s sedmo

-7izvedbo predloženega izuma, ki ponazarja bat ventila v prvi legi ;

Slika 29 je stranski presek ventila, kot je ponazorjen na sliki 28, z batom v drugi legi;

Slika 30 je stranski presek ventila v skladu z osmo izvedbo predloženega izuma, ki ponazarja elastičen element ventila v prvi legi;

Slika 31 je stranski presek ventila, kot je ponazorjen na sliki 30, z elementom v drugi legi;

Slika 32 je stranski presek ventila v skladu z deveto izvedbo predloženega izuma, ki ponazarja tesnilko ventila v prvi legi ;

Slika 33 je stranski presek ventila, kot je ponazorjen na sliki 32, s tesnilko v drugi legi;

Slika 34 je stranski presek ventila v skladu z deseto izvedbo predloženega izuma, ki ponazarja membrano ventila v prvi legi ;

Slika 35 je stranski presek ventila, kot je ponazorjen na sliki 34, z membrano v drugi legi;

Slika 36 je pogled ventila v skladu z enajsto izvedbo predloženega izuma v perspektivi;

Slika 37 je pogled od vrha ventila, ponazorjenega na sliki

36;

Slika 38 je presek ventila, ponazorjenega na sliki 37, narejen vzdolž linije 38-38 in ki ponazarja bat ventila v prvi legi;

Slika 39 je presek ventila, ponazorjenega na sliki 37, narejen vzdolž linije 39-39 in ki ponazarja bat ventila v drugi legi ;

Slika 40 je pogled ohišja ventila, ponazorjenega na sliki 36 v perspektivi;

Slika 41 je pogled od vrha ohišja, ponazorjenega na sliki

40;

-8Slika 42 je presek ohišja, ponazorjenega na sliki 41, narejen vzdolž linije 42-42;

Slika 43 je presek ohišja, ponazorjenega na sliki 41, narejen vzdolž linije 43-43;

Slika 44 je pogled bata ventila v pespektivi;

Slika 45 je pogled od vrha bata, ponazorjenega na sliki 44;

Slika 46 je stranski pogled bata, ponazorjenega na sliki

44;

Slika 47 je drug stranski pogled bata, ponazorjenega na sliki 44;

Slika 48 je presek bata, ponazorjenega na sliki 46, narejen vzdolž linije 48-48;

Slika 49 je presek ventila v skladu z dvanajsto izvedbo predloženega izuma, ponazorjenega z njegovo tesnilko v prvi legi ;

Slika 50 je presek ventila, ponazorjenega na sliki 49 s tesnilko v drugi legi;

Slika 51 je presek ventila v skladu s trinajsto izvedbo predloženega izuma, ponazorjenega z njegovo tesnilko v prvi legi; in

Slika 52 je presek ventila, ponazorjenega na sliki 51, s tesnilko v drugi legi;

Podroben opis prednostnih izvedb

Slike 1-17 ponazarjajo ventil 20 v skladu s prvo izvedbo iz predloženega izuma. Slika 1 ponazarja posebno uporabo ventila 20, na katero je ventil 20 dobro prilagojen. Seveda se ventil 20 lahko uporablja na več drugih načinov.

Kot je ponazorjeno na sliki 1, se lahko ventil 20 ugodno uporablja za selektivno uravnavanje toka fluida v kateter 22 od

-9vira 24 fluida, kot na primer I.V. vrečke (v angl. orig. : bag) . Pri tej ureditvi je prvo medicinsko sredstvo 21 priključeno na ventil 20. Prvo medicinsko sredstvo 21 vsebuje cev 23, ki vodi do katetra 22. En konec cevi 23 je priključen na ventil 20, kateter 22 pa ima svojo konico nameščeno v pacientu.

Drugo medicinsko sredstvo 26 je tudi priključeno na ventil 20. Drugo medicinsko sredstvo 26 vsebuje vezni člen 27, nameščen na enem koncu cevi 29, ki vodi do I.V. vrečke 24.

Kadar je povezan tako, dopušča ventil 20, da fluid teče od I.V. vrečke 24 ali drugega medicinskega vira fluida v kateter 22 in v pacienta. Ventil 20 je tudi prirejen tako, da, kadar se drugo medicinsko sredstvo 26 odklopi, se prepreči tok fluida skozi ventil 20. Poleg tega, kadar se drugo medicinsko sredstvo 26 odklopi, ustvarja ventil 20 pozitivni tok fluida, to je tok fluida v smeri pacienta, s tem preprečujoč zamašenje katetra 22 s krvjo.

Prvo izvedbo ventila 20 iz predloženega izuma bomo sedaj opisali bolj nadrobno. Kot je ponazorjeno na slikah 2-6, vsebuje ventil 20 ohišje 28. Ohišje 28 je navadno v obliki T, ki ima glavni del s prvim koncem 30, definirajočim prvo prehodno odprtino 31 in ki ima nasproten zaprt drugi konec 32.

Odcep 33 se razteza navzven od glavnega dela ohišja 28. Odcep 33 ima tretji konec 34, ki definira drugo ali prehodno odprtino 35 odcepa. (Glej sliko 7.)

Sklicujoč se na sliko 6, je glavni prehod 36 definiran z notranjo površino stene ohišja 28 in se razteza od prvega konca do drugega konca 32 od te. Poleg tega se prehod 38 odcepa razteza od glavnega prehoda 36 skozi prehodno odprtino odcepa

-10do tretjega konca 34.

Kot je navedeno zgoraj, je drugi konec 32 ohišja 28 zaprt. Prednostno je končni pokrov 40 nameščen na drugem koncu 32 ohišja 28.

Razen dela 33 odcepa je ohišje 28 običajno cilindrično, kot je glavni prehod 36. Prvi konec 30 ohišja 28 je prilagojen za sprejem konice ali nastavka 37 kanile standardne brizgalke po ANSI, kot je ponazorjeno na sliki 12. Kot tak ima prehod 36 na prvem koncu premer večji, kot je nastavek tega tipa brizgalke. Vendar se pričakuje, da je premer prehoda 36 lahko katerekoli velikosti, da se namesti priključek drugih spojnih naprav na to.

Prednostno so zagotovljena sredstva za pričvrstitev medicinskega sredstva 26 na prvi konec 30 ventila 20. V prednostni izvedbi so navoji 44 nameščeni na zunanji površini ohišja 28 na prvem koncu 30 za sklopitev za sestavljanje z navoji na spojnem členu 27 drugega medicinskega sredstva 26. Namesto navojev 44 se lahko uporabljajo druga sredstva za pričvrstitev, znana strokovnjakom.

Ker je glavni prehod 36 običajno cilindričen, je končni pokrov 40 običajno okrogel. Pokrov 40 drži steno ohišja 28 na drugem koncu 32, da zapre prehod. Končni pokrov 40 prednostno vključuje navzven iztezajočo se zanko 46 na svojem perifernem robu, za prijemanje notranje površine ohišja 28 v prehodu 36, za pričvrstitev končnega pokrova 40 na mesto.

Iz razlogov, opisanih bolj podrobno spodaj, je premer prehoda na prvem koncu 30 ohišja 28 manjši, kot tisti na drugem koncu

32. Kot je ponazorjeno, se prehod 36 zožuje (začenjajoč v smeri od drugega proti prvemu koncu 32,30) tam blizu, kjer se prehod odcepa izteza od glavnega prehoda 36. Poleg tega se glavni

-11prehod 36 ponovno zožuje na drugi strani prehoda 38 odcepa blizu prvega konca 30. Obrobni rob 48 je oblikovan na tisti točki, kjer se glavni prehod 36 zožuje blizu prvega konca 32.

Kot je ponazorjeno na slikah 11 in 12, je bat 42 premično nameščen znotraj glavnega prehoda 36. Sklicujoč se na slike 1317, je bat 42 običajno cilindričen, z maksimalnim zunanjim premerom, ki je samo rahlo manjši, kot je maksimalni premer prehoda 36. Bat 42 ima prvi konec 50 in drugi konec 52 in dolžino od konca do konca, ki je manjša kot razdalja od prvega konca 30 do drugega konca 32 ohišja 28.

Bat 42 ima glavo 54 na svojem prvem koncu 50. Kot je ponazorjeno, je glava 54 okrogla v zunanji obliki, toda ima poševno usmerjeno končno površino 56. Vrat 58 se razteza od glave 54 do telesa 60. Vrat 58 ima prednostno zmanjšan premer v primeri z glavo 54. O obroček 67 ali podobna tesnilka je nameščena okoli vratu 58 z zmanjšanim premerom za sklapljanje s sosednjo steno ohišja 28.

Prvi del telesa 60, ležeč tik vratu 58, ima manjši premer, kot drugi del telesa 60, ki je nameščen bliže drugemu koncu 52. Prehajanje med tema dvema odsekoma ustvari naslonek 62. Naslonek 62 je prirejen za sklapljanje roba 48 v prehodu 36 ohišja, ki preprečuje oddaljitev bata 42 od prvega konca 30 ohišja 28.

Par podaljšanih izrezov ali poglobitev 64 je oblikovan na nasprotnih straneh (to je 180° drug od drugega) na drugem delu telesa 60 bata 42. Izreza 64 sta koritasto oblikovana in se raztezata navznoter k radialni globini, ki je enaka višini naslonka 62 (tako, da je dno izreza v istem nivoju kot zunanjost ohišja v prvem delu telesa).

-12Utor 66 je izdelan v batu 42 blizu njegovega drugega konca 52. Prednostno je tesnilka 68 (glej sliki 11 in 12) nameščena v tem utoru 66. Tesnilka 68 je prednostno O obroček, sestoječ iz gume ali podobnega elastičnega tesnilnega materiala.

V prednostni izvedbi je bat 42 votel, ki ima notri poglobljeno področje. Kot je ponazorjeno, obsega poglobljeno področje izvrtino ali prehod 72, ki se razteza navznoter iz njegovega drugega konca 52. Izvrtina 72 ima prednostno tri premere, največji od teh je blizu drugega konca 52 in se zožuje v premeru v dveh stopnjah do dveh drugih premerov, ki sta manjša kot prvi. Izvrtina 72 je povezana s prehodom 36 znotraj ohišja 28. Izvrtina 72 ima prednostno tri premere, tako da ima stena ohišja 28 večinoma enotno debelino, kar olajša oblikovanje. Strokovnjaki bodo upoštevali, da ima izvrtina 72 lahko več ali manj kot tri različne premere.

Sestavljen ventil 20, v katerem je bat 42 nameščen v ohišju 28, je ponazorjen na slikah 7-12. Kot je ponazorjeno, deli tesnilka 68 glavni prehod 36 v prvo votlino ali komoro 39 in v drugo votlino ali komoro 41. Prva komora 39 obsega prostor med končnim pokrovom 40 in drugim koncem 52 bata 42 in tudi prostor, definiran znotraj bata 42 z izvrtino 72. Druga komora 41 je tisti prostor od tesnilke 68 do prvega konca 30 ohišja 28, ki ni zaseden z batom 42.

Kot je ponazorjeno na slikah 11 in 12, je bat 32 premičen od prve ali nestisnjene lege, v kateri naslonek 62 prijema rob 48, prvi konec 50 bata 42 pa se izteza navzven od prvega konca 30 ohišja 28 do druge ali stisnjene lege, v kateri je bat 42 premaknjen v smeri drugega konca 32 ohišja 28.

Sredstva so predvidena za usmerjanje bata 42 v njegovo prvo

-13lego. Prednostno to sredstvo obsega vzmet 70. Vzmet 70 je spiralne vrste in ima svoj prvi konec, ki drži pokrov 40 in svoj drugi konec, ki prijema bat 42, prednostno znotraj izvrtine 72 pri robu, ustvarjenem pri spremembi v njenih premerih.

Prva komora 39 je napolnjena z zrakom. Da bi se vzpostavilo gibanje bata 42 v smeri drugega konca 32 ohišja 28, je odvod 75 zraka prednostno predviden skozi končni pokrov 40 (glej tudi sliko 5) . Odvod 75 zraka je prehod skozi pokrov 40 od komore 39 do zunanje strani ventila 20, ki omogoča, da zrak teče v komoro 39 in iz nje.

Odcep 33 se izteza običajno pravokotno od ostalega dela ohišja 28 med njegovim prvim in drugim koncem 30,32. Odcep 33 je običajno definiran s cilindrično steno 76, ki se razteza navzven od stene, ki definira glavni del ohišja 28. Stena 76 definira prehod 38 odcepa.

Kot je najbolje ponazorjeno na slikah 7 in 11-12, se puša 78 z navoji prednostno razteza okoli odcepa ohišja 28. Puša 78 ima notranji premer, ki je večji kot zunanji premer stene 76. Dejansko je notranji premer dovolj velik, da definira prostor med steno 76 in pušo 78, v katerega se lahko vstavi konec neke cevi ali drug člen.

Puša 78 je prednostno povezana na steno 76. Kot je ponazorjeno na slikah 7 in 9-12, ima zunanja površina puše 78 tam več vdolbin 80 za pomoč pri prijemanju za uporabnika.

Delovanje ventila 20 bo sedaj opisano podrobno s sklicevanjem na slike. Uporabnik najprej priključi prvo medicinsko sredstvo k prehodni odprtini 35 odcepa na tretjem koncu 34. Kadar je prvo medicinsko sredstvo 21 zgoraj opisanega tipa, je konec cevi

-1423, ki ima na njem spojni člen, voden nad steno 76 med zunanjo stranjo stene in notranjo stranjo puše 78. Spojni člen je prednostno opremljen z navoji za sklopitev s pušo 78, da se obdrži na mestu.

Uporabnik nato sklopi drugo medicinsko sredstvo 26 k prvi prehodni odprtini 31 ventila 20. Prednostno ima medicinsko sredstvo topo konico 37 kanile, nameščeno znotraj spojnega člena 27, ki ima konstrukcijo za pričvrstitev za sestavljanje z navoji 44 ali drugo sredstvo za pričvrstitev, nameščeno na ohišju 28.

Uporabnik pomika naprej konico 37 kanile, dokler ta ne prime končne površine 56 bata 42. Ko uporabnik dalje pomika sredstvo naprej, se bat 42 potisne v smeri drugega konca 32 ohišja 28, stiskajoč vzmet 70. Zrak znotraj prehoda 36 med končnim pokrovom 40 in batom 42 in znotraj izvrtine 72 bata se izžene skozi odvod 75 v končnem pokrovu 40.

Brž ko spojni člen 27 sredstva 26 sega okoli prvega konca 30 ohišja 28, pričvrsti uporabnik spojni člen 27 k ohišju 28, da zagotovi zanesljivo spojitev. Tako sklopljeno je sredstvo 26 priključeno na ventil 20 v legi, ponazorjeni na sliki 12.

Ko je bat 42 v tej legi, je pot toka fluida vzpostavljena od drugega medicinskega sredstva 26 (in skozi cev 29 od I.V. vrečke 24 v ureditvi, ponazorjeni na sliki 1) skozi ventil 20 k prvemu medicinskemu sredstvu 21 (in na ta način skozi kateter 22 k pacientu). Fluid teče skozi konico 37 kanile vzdolž prvega konca 54 bata 42 v drugo komoro 41, t.j., tisti prostor med batom 42 in notranjo površino ohišja 28, vključujoč prostor znotraj izrezov 64. Celotni volumen fluida znotraj ventila 20, ko je drugo medicinsko sredstvo priključeno in fluid polni drugo komoro 41, je količina VI.

-15Tesnilka 68 preprečuje, da bi se fluid gibal na drugi strani drugega konca 52 bata 42 v prvo komoro 39. Kot posledica je fluid, ki teče od drugega medicinskega sredstva 26 proti ventilu 20, prisiljen, da teče v prehod 38 odcepa in nato v cev 23 k pacientu.

Najbolj pomembno je, da, ko se drugo medicinsko sredstvo 26 odklopi od ventila 20, povzroči ventil 20, da teče fluid v smeri prvega medicinskega sredstva skozi prehod 38 odcepa. Ko se odklopi drugo medicinsko sredstvo 26, sili vzmet 70 bat 42 v smeri prvega konca 30 ohišja 28. Medtem ko se bat 42 premika v tej smeri, drsi bat 42 skozi najožji del prehoda 36 blizu prvega konca 30 ohišja 28. To gibanje povzroča, da se zmanjša celotni volumen ali prostor fluida v drugi komori 41 med batom 42 in ohišjem 28. Brž ko naslonek 62 bata 42 zadene rob 48, preneha bat z gibanjem in volumen fluida znotraj ventila 20 je pri minimalni količini V2.

Ker se volumen fluida v ventilu 20 zmanjša, ko se drugo medicinsko sredstvo 26 odklopi, mora biti nekaj fluida znotraj ohišja 28 izrinjenega. Ta fluid se giblje vzdolž žlebov 64 in v prehod 38 odcepa v smeri pacienta, pri čemer je celotni volumen fluida, ki teče v pozitivni smeri V_D (izrinjeni volumen), enak razliki med maksimalnim volumnom VI in minimalnim volumnom V2

Brž ko je bat 42 prestavljen, preprečuje ventil 20 poznejši tok fluida od prvega medicinskega sredstva 21 nazaj skozi ventil 20, ker zapre bat prehod 36 blizu prvega konca 30 ohišja 28. To preprečuje, na primer, da bi krvni tlak pacienta silil kri nazaj v ventil 20 in ven iz prve prehodne odprtine 31.

Razen zagotavljanja pozitivnega toka ima ventil 20 iz predloženega izuma več drugih izrazitih prednosti. Prvič, često

-16je primer, da imajo medicinski ventili območje znotraj njih, ki vsebuje fluid, v katerem fluid lahko zastaja. Zastajanje fluida je nezaželeno, ker ima lahko za posledico rast bakterij in podobne probleme.

Ventil 20 iz predloženega izuma ima svoje območje, ki vsebuje fluid, med batom 42 in steno ohišja 28, ki definira glavni prehod 36. Ta običajno krožen prostor je zalit vsakokrat, ko se fluid injicira od zgornjega konca 50 bata 42.

Drugi vidik predloženega izuma je, da je končna površina 56 prvega konca 50 bata 42 gladka. To omogoča, da uporabnik ventila 20 čisti površino, ki drži kanilo, pred priključenjem medicinskega sredstva na prvo prehodno odprtino 31 ventila. Čiščenje je lahko z alkoholom ali podobnim razkužilom, ki služi za preprečevanje vstopa bakterij in podobnega v sistem fluida skozi ventil 20.

Zdaj lahko razumemo, da ventil 20 vsebuje tako sredstva za zmanjšanje volumna fluida ali prostora v njem, kadar se drugo medicinsko sredstvo 26 odklopi (t.j., v tem primeru, zmanjšanje volumna komore ali votline 41) in sredstva za vzpostavljanje poti toka skozi ventil 20, kadar se drugo medicinsko sredstvo 26 priključi in za zaprtje te poti fluida, ko se sredstvo odklopi. V tej prvi izvedbi so ta sredstva zagotovljena s samim batom 42.

Ventil 120 druge izvedbe v skladu s predloženim izumom je ponazorjen na slikah 18 in 19. Kot je ponazorjeno, vključuje ta ventil 120 ohišje 128, ki je podobno ohišju zgoraj opisanega ventila 20, razen, da je to ohišje krajše po dolžini med prvim koncem 128 in drugim koncem 130, ker je bat 142 ventila 120 tudi krajši.

-17Kot je ponazorjeno, definira prvi konec 130 prvo prehodno odprtino 131, nasprotni drugi konec 132 pa je zaprt. Odcep 133 se razteza do tretjega konca 134, ki definira prehodno odprtino 135 odcepa.

Glavni prehod 136 se razteza od prvega konca 130 proti drugemu koncu 132 ohišja. Glavni prehod 136 je definiran z notranjo površino stene ohišja 128. Glavni prehod 136 je običajno cilindričen po obliki, pri čemer v tej izvedbi nima robov ali stopnic.

Prehod 138 odcepa se razteza pravokotno od glavnega prehoda 138 med prvim in drugim koncem 130,132 ohišja 128. Prehod 138 odcepa je prednostno definiran s steno 176. Prehod 138 odcepa je običajno cilindričen po obliki.

Bat 142 je premično nameščen znotraj prehoda 136 ohišja 128. Bat 142 ima telo 160, ki je običajno cilindrično po obliki in ima prvi konec 150 in drugi konec 152. Prvi konec 150 definira glavo 154, ki ima poševno usmerjeno površino. V tej izvedbi je bat 142 podoben onemu iz prve izvedbe, le da je bat mnogo krajši in nima razlikujočih se odsekov premera.

Utor 166 je oblikovan v telesu 160 med njegovim prvim in drugim koncem 150,152. Kot je ponazorjeno, je tesnilka 168 nameščena v utoru 166 bata 142. Ta tesnilka 168 deli prehod 136 v ohišju 128 v prvo komoro 139 in drugo komoro 141.

Vdolbina ali izvrtina 172 je oblikovana v telesu 160 bata 142, raztezajoča se od drugega konca 152. Prvi konec vzmeti 170 je nameščen v vdolbini 172 in se razteza od tod do drugega konca

132 ohišja 128 za usmerjanje bata 142 v smeri prvega konca 130 ohišja 128.

-18Odvod 175 je predviden skozi drugi konec 132 ohišja 128. Odvod 175 dovoljuje, da zrak teče med prvo komoro 139 in zunanjo stranjo ohišja 128.

Elastična, prej zarezana (v angl. orig.: pre-slit) tesnilka 182 je predvidena blizu prvega konca 130 ohišja 128. Tesnilka 182 je običajno okrogla za montažo znotraj prehoda 136 in prednostno vključuje prej oblikovano režo 184, skozi katero lahko prehaja konica medicinskega sredstva. Tesnilka 182 je prednostno konstruirana iz elastičnega materiala tako, da se naravno vrača v lego (t.j., ponovno hermetično zapre), ponazorjeno na sliki 18, kjer je reža 184 zaprta in je preprečeno, da bi fluid prehajal skozi njo.

Kot pri prvi izvedbi je puša 178 nameščena okoli stene 176, ki definira odcep 133 ohišja 128. Puša 178 ima prednostno navoje 179 na svoji notranji površini.

Delovanje ventila 120 bo sedaj opisano podrobno s sklicevanjem na sliki 18 in 19. Uporabnik priključi najprej prvo medicinsko sredstvo (ni prikazano, toda, ki je lahko podobno tistemu, ki je ponazorjeno na sliki 1) k prehodni odprtini 135 odcepa pri tretjem koncu 134. Kadar je prvo medicinsko sredstvo zgoraj opisanega tipa, je prosti konec cevi voden nad steno 176 med zunanjo stranjo stene in notranjo stranjo puše 178.

Uporabnik nato sklopi drugo medicinsko sredstvo 126 k prvi prehodni odprtini 131 ventila 120. Prednostno ima medicinsko sredstvo topo konico 137 kanile.

Uporabnik pomika naprej konico 137 kanile, dokler ta ne prime končne površine 156 bata 142. Ko uporabnik pomika sredstvo dalje naprej, je bat 142 potisnjen v smeri drugega konca 132 ohišja

-19128, stiskajoč vzmet 170. Zrak znotraj prve komore 139 med končnim pokrovom 140 in batom 142 in znotraj izvrtine 172 bata se izžene skozi odvod 175 v končnem pokrovu 140.

Kadar je bat 142 v tej legi (kot je ponazorjeno na sliki 19), je vzpostavljena pot toka fluida od drugega medicinskega sredstva 126 (kot na primer skozi cev iz I.V. vrečke) skozi ventil 120 do prvega medicinskega sredstva (in tako skozi kateter do pacienta). Fluid teče skozi konico 137 kanile vzdolž prvega konca 154 bata 142 v drugo komoro 141. Celotni volumen fluida znotraj ventila 120, kadar je drugo medicinsko sredstvo sklopljeno in fluid polni drugo komoro 141, je količina VI.

Fluidu je preprečeno gibanje na drugi strani tesnilke 168 v prvo komoro 139. Kot posledica je fluid, ki teče od drugega medicinskega sredstva 126 v drugo komoro 141, prisiljen, da teče v prehod 138 odcepa in nato v cev k pacientu.

Najbolj pomembno je, da, kadar se drugo medicinsko sredstvo 126 odklopi od ventila 120, povzroči ventil 120, da fluid teče v smeri prvega medicinskega sredstva skozi prehod 138 odcepa. Ko se odklopi drugo medicinsko sredstvo 126, sili vzmet 170 bat 142 proti prvemu koncu 130 ohišja 128. To gibanje povzroči, da se zmanjša celotni volumen ali prostor fluida v drugi komori 141 med batom 142 in tesnilko 182 pri prvem koncu 130 ohišja 128. Brž ko bat 142 naleti na tesnilko 182, bat preneha z gibanjem in volumen fluida znotraj ventila 120 je pri minimalni količini V2.

Ker se volumen fluida v ventilu 120 zmanjša, ko se drugo medicinsko sredstvo 126 odklopi, mora biti nekaj fluida znotraj ohišja 128 izrinjenega. Ta fluid se giblje skozi prehod 138 odcepa v smeri pacienta, pri čemer je celotni volumen fluida,

-20ki teče v pozitivni” smeri, enak razliki med maksimalnim volumnom VI minus minimalni volumen V2.

Brž ko je konica 137 sredstva odstranjena, preprečuje ventil 120 poznejši tok fluida iz prvega medicinskega sredstva nazaj skozi ventil 120, ker se reža 184 v tesnilki 182 ponovno hermetično zapre, ločujoč prehod 136 blizu prvega konca 130 ohišja 128.

Poleg zagotavljanja pozitivnega toka ima ventil 120 iz predloženega izuma druge prednosti. Ponovno, ventil 120 iz te izvedbe ima svoje področje, ki vsebuje fluid, med batom 142 in ohišjem 128, ki definira glavni prehod 136. Ta prostor se zalije vsakokrat, ko se fluid injicira iz zgornjega konca 150 bata 142.

Ugodno se za predrtje tesnilke 182 lahko uporablja igla namesto kanile 137 s topo konico. V tej priredbi je tesnilka 182 prednostno elastična tako, da ponovno hermetično zapre, vendar ni potrebno, da je prej zarezana.

Kot bi lahko zdaj razumeli, so sredstva za selektivno vzpostavljanje poti toka fluida skozi ventil 120 in sredstva za povzročanje zmanjšanja prostora fluida v ventilu 120, ko se odstrani drugo medicinsko sredstvo 126, v tej izvedbi ločena. V tej izvedbi sredstvo za selektivno vzpostavljanje poti za tok fluida obsega tesnilko 184, medtem ko sredstvo za zmanjšanje prostora fluida obsega usmerjen bat 142.

Ventil 220 tretje izvedbe v skladu s predloženim izumom je ponazorjen na slikah 20 in 21. Kot je ponazorjeno, vključuje ta ventil 220 ohišje 228. Kot je ponazorjeno, je ohišje 228 običajno cilindrično telo, ki ima prvi konec 230, definirajoč prvo prehodno odprtino 131 in ki ima nasprotni drugi konec 232.

-21Glavni prehod 236 se razteza od prvega konca 230 proti drugemu koncu 232 ohišja. Glavni prehod 236 je definiran z notranjo površino ohišja 228. Glavni prehod 236 je v glavnem v preseku cilindričen. Prehod 238 podaljška z manjšim premerom se izteza od glavnega prehoda 238 do drugega konca 232 ventila 220, pri čemer je prehod 238 definiran deloma s steno 276. Puša 278 je nameščena okoli zunanje strani stene 276. Puša 278 ima prednostno navoje 279 na svoji notranji površini.

Bat 242 je premično nameščen znotraj prehoda 236 ohišja 228. Bat 242 ima telo 260, ki ima običajno okrogel prvi konec 250 ali glavo. Prirobnica ali obrobek 255 se izteza ven od oboda glave 250. Več prehodov 257 je zagotovljenih skozi glavo 250 bata 242.

Člen 270 za usmerjanje je nameščen med batom 242 in robom 261, oblikovanim s steno ohišja 238 na sečišču dveh delov prehoda 236, ki imata razlikujoča se premera. Člen 270 za usmerjanje je prednostno krožen, stisljiv in običajno material z zaprtimi celicami, kot na primer pena ali podobno.

Elastična, prej zarezana tesnilka 282 je predvidena blizu prvega konca 230 ohišja 228. Tesnilka 282 je običajno okrogla za montažo znotraj prehoda 236 in vsebuje predoblikovano režo 284, skozi katero gre lahko konica medicinskega sredstva. Tesnilka 282 je prednostno konstruirana iz elastičnega materiala tako, da se, ko se vrne v neusmerjeno lego, kot je ponazorjeno na sliki 20, reža 284 zapre in prepreči, da bi fluid tekel tam skozi.

Delovanje ventila 220 bo sedaj opisano podrobno s sklicevanjem na sliki 20 in 21. Uporabnik priključi najprej prvo medicinsko sredstvo (ni prikazano, ki pa je lahko podobno onemu, ki je ponazorjeno na sliki 1) na drugi konec 232. Kadar je prvo

-22medicinsko sredstvo zgoraj opisanega tipa, je prosti konec cevi voden nad steno 276 med zunanjo stranjo stene in notranjo stranjo puše 278. Uporabnik nato sklopi drugo medicinsko sredstvo 226 s prvo prehodno odprtino 231 ventila 220. Prednostno ima medicinsko sredstvo topo konico 237 kanile.

Uporabnik pomika konico 237 kanile naprej skozi tesnilko 282, dokler ta ne prime končne površine 256 bata 242. Ko uporabnik pomika sredstvo dodatno naprej, se bat 242 potisne v smeri drugega konca 232 ohišja 228, stiskajoč člen za usmerjanje 270.

Kadar je bat 242 v tej legi (kot je ponazorjeno na sliki 21) je vzpostavljena pot toka fluida od drugega medicinskega sredstva 226 (kot na primer skozi cev iz I.V vrečke) skozi ventil 220 do prvega medicinskega sredstva (in tako skozi kateter k pacientu). Fluid teče skozi konico 237 kanile skozi prehode 257 v prehod 236. Poleg tega fluid polni prostor 241 med tesnilko 282 in batom 242. Celotni volumen fluida znotraj ventila 220, kadar je drugo medicinsko sredstvo sklopljeno, je količina VI.

Najbolj pomembno je, da, kadar se drugo medicinsko sredstvo 226 odklopi od ventila 220, povzroči ventil 220, da fluid teče v smeri prvega medicinskega sredstva skozi prehod 238 podaljška. Ko se odklopi drugo medicinsko sredstvo 226, sili člen 270 za usmerjanje bat 242 proti prvemu koncu 230 ohišja 228. Ko se bat 242 premika v tej smeri, se člen 270 za usmerjanje razširja. To povzroči, da se zmanjša celotni volumen ali prostor fluida v ohišju 228. Brž ko bat 242 naleti na tesnilko 284, bat preneha z gibanjem in volumen fluida znotraj ventila 220 je pri minimalni količini V2.

Ker se volumen fluida v ventilu 220 zmanjšuje, ko se drugo medicinsko sredstvo 226 odklopi, mora biti nekaj fluida znotraj

-23ohišja 228 izrinjenega. Ta fluid se giblje skozi prehod 238 odcepa v smeri pacienta, pri čemer je celotni volumen fluida, ki teče v pozitivni smeri, enak razliki med maksimalnim volumnom VI in minimalnim volumnom V2.

Brž ko je konica 237 sredstva odstranjena, preprečuje ventil 220 poznejši tok fluida iz prvega medicinskega sredstva nazaj skozi ventil 220, ker se reža 284 v tesnilki 282 ponovno hermetično zapre, ločujoč prehod 236 blizu prvega konca 230 ohišja 228.

Poleg zagotavljanja pozitivnega toka ima ventil 220 iz predloženega izuma druge prednosti. Ventil 220 iz predloženega izuma ima svoje področje, ki vsebuje fluid, med tesnilko 282 in ohišjem 228, ki definira glavni prehod 236. Ta prostor je zalit vsakokrat, ko se fluid injicira iz zgornjega konca 250 bata 242.

Druga prednost je, da pot toka fluida direktno skozi iz prvega v drugi konec 230,232 služi za eliminiranje področij zastajanja.

Ventil 320 četrte izvedbe v skladu s predloženim izumom je ponazorjen na slikah 22 in 23. Ta ventil 320 vključuje ohišje 328, ki je običajno po obliki cilindrično, kakor ohišje 228 iz tretje izvedbe. Ohišje 328 ima prvi konec 330, ki definira prvo prehodno odprtino 331 in drugi konec 332, ki definira drugo prehodno odprtino 335. Prehod 336 se razširja skozi ohišje 328 od konca do konca.

Bat 342 je gibljivo nameščen znotraj prehoda 336. Bat 342 ima običajno okroglo glavo 354 s prirobnico ali obrobkom 355, ki se razširja navzdol od tod periferno okoli zunanjega roba glave 354. Vsaj en prehod 357 je predviden skozi glavo 354 bata 342.

Element 370 za usmerjanje je nameščen znotraj ohišja 328 med

-24batom 342 in drugim koncem 332. Kot je ponazorjeno, je element 370 elastičen člen, ki je okrogel po obliki, ki ima običajno presek v obliki C z zaprto notranjo stranjo in odprto zunanjo stranjo.

Element 370 se združuje z notranjo površino ohišja 328, da definira komoro 339, ki je zatesnjena od prehoda 336. En ali več odvodov 375 je predvidenih skozi steno ohišja od točke zunaj od tega do komore 339.

V tej izvedbi je puša 378, obkrožajoča steno 376, oblikovana združeno v celoto z ostankom ohišja 328. Puša 378 ima navoje 379 na svoji notranji površini za uporabo pri sklopitvi za sestavljanje z navoji na medicinskem spojnem členu.

Tesnilka 382 je predvidena blizu prvega konca 330 ohišja 328. Tesnilka 382 prednostno selektivno zakriva ali hermetično zapira prehod 336 skozi ohišje 328. Tesnilka 382 je prej prerezana (v angl. orig.: pre-cut), da se oblikuje reža 384, ki je zaprta, kadar je tesnilka 382 v svoji neusmerjeni legi, kot je ponazorjeno na sliki 22.

Uporaba ventila 320 te izvedbe je, kot sledi. Uporabnik priključi najprej prvo medicinsko sredstvo (glej sliko 1) na prehodno odprtino 335 pri drugem koncu 334 ohišja 328. Kadar je prvo medicinsko sredstvo zgoraj opisanega tipa, je prosti konec cevi voden nad steno 376 med zunanjo stranjo stene in notranjo stranjo puše 378.

Uporabnik nato sklopi drugo medicinsko sredstvo 326 s prvo prehodno odprtino 331 ventila 320. Prednostno ima medicinsko sredstvo topo konico 337 kanile. Uporabnik pomika naprej konico

337 kanile skozi režo 384 v tesnilki 382, dokler ta ne prime

-25končne površine 354 bata 342. Ko uporabnik pomika sredstvo dalje naprej, je bat 342 potisnjen v smeri drugega konca 332 ohišja 328, stiskajoč člen za usmerjanje 370 radialno navzven. Zrak znotraj komore 339 se izžene skozi odvode 375 v steni ohišja 328.

Kadar je bat 342 v tej legi, je vzpostavljena pot toka fluida od drugega medicinskega sredstva skozi ventil 320 proti prvemu medicinskemu sredstvu. Fluid teče skozi konico 337 kanile skozi prehod 357 v prvem koncu 354 bata 342 v prehod 336. Celotni volumen fluida znotraj ventila 320, kadar je drugo medicinsko sredstvo priključeno in fluid polni prehod 336 z elementom 370 za usmerjanje stisnjenim, je količina VI.

Najbolj pomembno je, da, kadar se drugo medicinsko sredstvo 326 odklopi od ventila 320, povzroči ventil 320, da fluid teče v smeri prvega medicinskega sredstva skozi drugo prehodno odprtino 335. Ko se odklopi drugo medicinsko sredstvo 326, sili element 370 za usmerjanje bat 342 proti prvemu koncu 330 ohišja 328.

Istočasno se element 370 za usmerjanje razširja navznoter, povzročajoč zmanjšanje celotnega volumna ali prostora fluida v prehodu 336 med batom 342 in drugim koncem 332 ohišja 328. Brž ko se bat 342 pomakne navzgor do točke, pri kateri naleti na tesnilko 382, bat preneha s pomikanjem in volumen fluida znotraj ventila 320 je pri minimalni količini V2.

Ker se volumen fluida v ventilu 320 zmanjšuje, ko se drugo medicinsko sredstvo 336 odklopi, mora biti nekaj fluida znotraj ohišja 328 izrinjenega. Ta fluid se giblje skozi prehod 336 v smeri pacienta, pri čemer je celotni volumen fluida, ki teče v pozitivno smer, enak razliki med maksimalnim volumnom VI minus minimalni volumen V2.

-26Brž ko je konica 337 sredstva odstranjena, preprečuje ventil 320 poznejši tok fluida od prvega medicinskega sredstva tam skozi, ker tesnilka 382 loči prehod 336 blizu prvega konca 330 ohišja 328.

Poleg zagotavljanja pozitivnega toka ima ventil 320 iz predloženega izuma druge prednosti. Zastajanje fluida je večinoma preprečeno, ker teče fluid skozi ohišje 328 v večinoma ravni poti.

Ventil 420 pete izvedbe v skladu s predloženim izumom je ponazorjen na slikah 24 in 25. Ta ventil 420 vključuje ohišje 428, ki je običajno identično ohišju 328 ventila 320, opisanega zgoraj in ponazorjenega na slikah 22 in 23, ki ima prvi konec 430, ki definira prvo prehodno odprtino 431 in drugi konec 432, ki definira drugo prehodno odprtino 435. Prehod 436 se izteza skozi ohišje 428 od prvega do drugega konca 430,432.

Ponovno je del prehoda 436 blizu drugega konca 432 definiran s steno 476. Puša 478 se razteza okoli stene 476, pri čemer ima puša 478 na svoji notranji površini več navojev 479.

Tesnilka 482, ki ima prej prerezano režo, je predvidena blizu prvega konca 430 ohišja 428, kot v zadnji izvedbi.

V tej izvedbi element 470 za usmerjanje obsega kot krof oblikovan elastičen element, ki ima votlo notranjost 471. Notranjost 471 elementa 470 je povezana z zunanjo stranjo ohišja 428 s pomočjo enega ali več prehodov ali odvodov 475. Povezava je predvidena med elementom 470 in prehodi 475, vendar tako, da zrak, ki teče skozi prehode 475 v element 470 ali iz njega, ne teče v prehod 436.

-27V tej izvedbi se par batov 442,443 giblje radialno, namesto linearno, kot v predhodno opisanih izvedbah. Vsak bat 442,443 prednostno vključuje glavo 450 in osnovo 452, ki sta polkrožno oblikovani. Stoječa stena 455 povezuje glavo in osnovo 450,452 vsakega bata 442,443 na način, da se njegova glava in osnova razširjata radialno navzven okoli dela elementa 470 za usmerjanje. Vsak bat 442,443 ima prednosto koničasto področje 453 v svoji glavi 450, pri čemer področje 453 v batih 442,443 sodeluje, da se tvori vodilo, kot je opisano podrobneje spodaj.

Bata 442,443 sta prirejena tako, da mejita drug na drugega vzdolž njunih sten 455 v njuni normalni legi, kot je ponazorjeno na sliki 24. Bata 442,443 sta prirejena tako, da se gibljeta radialno navzven, ko je medicinsko sredstvo pritisnjeno med njima, kot je ponazorjeno na sliki 25.

Uporaba ventila 420 te izvedbe je, kot sledi. Uporabnik priključi najprej prvo medicinsko sredstvo (glej sliko 1) na prehodno odprtino 435 pri drugem koncu 434 ohišja 428. Kadar je prvo medicinsko sredstvo zgoraj opisanega tipa, je prosti konec cevi voden nad steno 476 med zunanjo stranjo stene in notranjo stranjo puše 478.

Uporabnik nato sklopi drugo medicinsko sredstvo 426 k prvi prehodni odprtini 431 ventila 420. Prednostno ima medicinsko sredstvo topo konico 437 kanile. Uporabnik pomika naprej konico 437 kanile skozi režo 484 v tesnilki 482, dokler ta ne prime glave 450 vsakega bata 442,443. Ko uporabnik dodatno pomika sredstvo naprej, sta bata 442,443 potisnjena radialno navzven drug od drugega, stiskajoč element za usmerjanje 470. Zrak znotraj votle notranjosti 471 elementa 470 za usmerjanje se izžene skozi odvode 375 v steni ohišja 328.

-28Kadar je v tej legi, je vzpostavljena pot toka fluida od drugega medicinskega sredstva 426 skozi ventil 420 do prvega medicinskega sredstva. Fluid teče skozi konico 437 kanile v prehod 436. Celotni volumen fluida znotraj ventila 420, kadar je drugo medicinsko sredstvo priključeno in fluid polni prehod 436 z elementom 470 za usmerjanje stisnjenim, je količina VI.

Najbolj pomembno je, da, kadar se drugo medicinsko sredstvo 426 odklopi od ventila 420, povzroči ventil 420, da fluid teče v smeri prvega medicinskega sredstva skozi drugo prehodno odprtino 435. Ko se odklopi drugo medicinsko sredstvo 426, sili element 470 za usmerjanje bata 442,443 radialno navznoter v tisto lego, ki je ponazorjena na sliki 24.

Istočasno se element 470 za usmerjanje razširja navznoter, povzročajoč zmanjšanje celotnega volumna ali prostora fluida v prehodu 436 med batom 442 in drugim koncem 432 ohišja 428. Ko bata 442,443 naletita drug na drugega, prenehata z gibanjem in volumen znotraj ventila 420 je pri minimalni količini V2.

Ker se volumen fluida v ventilu 420 zmanjšuje, ko se drugo medicinsko sredstvo 446 odklopi, mora biti nekaj fluida znotraj ohišja 428 izrinjenega. Ta fluid se giblje skozi prehod 436 v smeri pacienta, pri čemer je celotni volumen fluida, ki teče v pozitivno smer, enak razliki med maksimalnim volumnom VI in minimalnim volumnom V2.

Brž ko je konica 437 sredstva 426 odstranjena, ventil 420 preprečuje poznejši tok fluida od prvega medicinskega sredstva tam skozi, ker tesnilka 482 loči prehod 436 blizu prvega konca 430 ohišja 428.

Poleg zagotavljanja pozitivnega toka ima ventil 420 iz

-29predloženega izuma druge prednosti. Zastajanje fluida je večinoma preprečeno, ker teče fluid skozi ohišje 428 v večinoma ravni poti.

Kot bodo upoštevali strokovnjaki, je za izvajanje zgoraj opisane funkcije lahko predvidenih več batov kot dva, ki sodelujejo skupaj, kot na primer trije ali štirje kot kolač oblikovani bati.

Ventil 520 šeste izvedbe v skladu s predloženim izumom je ponazorjen na slikah 26 in 27. Ventil 520 te izvedbe je podoben ventilu 20 prve izvedbe, razen da je ventil 520 prirejen tako, da ima razporeditev z direktnim pretokom skozi, podobno oni, ponazorjeni v zadnji izvedbi.

Ventil 520 te izvedbe ima ohišje 528, ki je običajno v obliki cilindrično. Ohišje 528 ima prvi konec 530, ki definira prvo prehodno odprtino 531 in drugi konec 532, ki definira drugo prehodno odprtino 535. Prehod 536 se razteza skozi ohišje 528 od konca do konca.

Bat 542 je gibljivo nameščen znotraj prehoda 336. Bat 542 ima običajno okroglo glavo 554 s cevastim odsekom 555, ki se razteza centralno navzdol od tod. Prehod 557 je predviden skozi glavo 554 in cevast odsek 555 bata 542.

Vzmet 570 ali drugo sredstvo za usmerjanje je nameščeno znotraj ohišja 528 med glavo 554 bata 542 in robom 561, oblikovanim v ohišju 528 vzdolž prehoda 536 med prvim in drugim koncem 530,532.

Tesnilka 568 je predvidena v utoru v periferni površini glave 554 bata 542. Podobna tesnilka 569 je predvidena okoli cevastega

-30odseka 555 blizu njegovega konca nasproti glave 554. Tesnilki 568,569 ločita del prehoda 536, s tem definirajoč zatesnjeno, z zrakom polnjeno komoro 539.

En ali več odvodov 575 je predvidenih skozi steno ohišja od neke točke zunaj od tega do komore 539.

Puša 578 in del 576 stene sta oblikovana združeno v celoto z ostankom ohišja, pri čemer stena 576 definira prehod 536 pri drugem koncu 532. Puša 578 ima na sebi navoje 579 za uporabo pri sklopitvi za sestavljanje z navoji na medicinskem spojnem členu.

Tesnilka 582 je predvidena blizu prvega konca 530 ohišja 528. Tesnilka 582 prednostno zakriva ali hermetično zapira prehod 536 skozi ohišje 528. Tesnilka 582 je prej prerezana, da se tvori reža 584, ki je zaprta, kadar je tesnilka 582 v svoji neusmerjeni legi, kot je ponazorjeno na sliki 26.

Uporaba ventila 520 te izvedbe je, kot sledi. Uporabnik priključi najprej prvo medicinsko sredstvo (glej sliko 1) na prehodno odprtino 535 pri drugem koncu 534 ohišja 528. Kadar je prvo medicinsko sredstvo zgoraj opisanega tipa, je prosti konec cevi voden nad steno 576 med zunanjo stranjo stene in notranjo stranjo puše 578.

Uporabnik nato sklopi drugo medicinsko sredstvo 526 na prvo prehodno odprtino 531 ventila 520. Prednostno ima medicinsko sredstvo topo konico 537 kanile. Uporabnik pomika naprej konico 537 kanile skozi režo 584 v tesnilki 582, dokler ta ne prime glave 554 bata 542. Ko uporabnik dodatno pomika sredstvo naprej, je bat 542 potisnjen v smeri drugega konca 532 ohišja 528, stiskajoč vzmet 570. Zrak znotraj komore 539 se izžene skozi odvode 575 v steni ohišja 528.

-31Kadar je bat 542 v tej legi (kot je ponazorjeno na sliki 27), je vzpostavljena pot toka fluida od drugega medicinskega sredstva skozi ventil 520 do prvega medicinskega sredstva. Fluid teče skozi konico 537 kanile skozi prehod 557 v batu 542 v prehod 536. Fluid tudi polni prostor med tesnilko 582 in glavo 554 bata 542. Celotni volumen fluida znotraj ventila 520 je količina VI, kadar je drugo medicinsko sredstvo priključeno in fluid polni ta področja, ko je vzmet 570 stisnjena.

Najbolj pomembno je, da, kadar se drugo medicinsko sredstvo 526 odklopi od ventila 520, povzroči ventil 520, da fluid teče v smeri prvega medicinskega sredstva skozi drugo prehodno odprtino 535. Ko se odklopi drugo medicinsko sredstvo 526, sili vzmet 570 bat 542 proti prvemu koncu 530 ohišja 528. To gibanje bata 542 povzroča zmanjšanje celotnega volumna ali prostora fluida v prehodu 536 med batom 542 in drugim koncem 532 ohišja 528. Brž ko se bat 542 pomakne navzgor do točke, pri kateri naleti na tesnilko 582, preneha bat s pomikanjem in volumen fluida znotraj ventila 520 je pri minimalni količini V2.

Ker se volumen fluida v ventilu 520 zmanjšuje, ko se drugo medicinsko sredstvo 526 odklopi, mora biti nekaj fluida znotraj ohišja 528 izrinjenega. Ta fluid se giblje skozi prehod 536 v smeri pacienta, pri čemer je celotni volumen fluida, ki teče v pozitivno smer, enak razliki med maksimalnim volumnom VI in minimalnim volumnom V2.

Brž ko je konica 537 sredstva odstranjena, preprečuje ventil 520 poznejši tok fluida od prvega medicinskega sredstva tam skozi, ker tesnilka 582 loči prehod 536 blizu prvega konca 530 ohišja 528.

Poleg zagotavljanja pozitivnega toka ima ventil 520 iz

-32predloženega izuma druge prednosti. Zastajanje fluida je večinoma preprečeno, ker teče fluid skozi ohišje 528 v kontinuirni poti.

Ventil 620 sedme izvedbe v skladu s predloženim izumom je ponazorjen na slikah 28 in 29. Ta ventil 620 vključuje ohišje 628, ki je podobno onim, ki so opisana zgoraj z ozirom na ventile 320, 420 in 520.

Ohišje 628 ima prvi konec 630, ki definira prvo prehodno odprtino 631 in drugi konec 632, ki definira drugo prehodno odprtino 635. Prehod 636 se razteza skozi ohišje 628 od prvega do drugega konca 630,632.

Ponovno je del prehoda 636 blizu drugega konca 632 definiran s steno 676. Puša 678 se razteza okoli stene 676, pri čemer ima puša 678 več navojev 679 na njeni notranji površini.

Tesnilka 682, ki ima prej prerezano režo 684, je predvidena blizu prvega konca 630 ohišja 628, kot v zadnji izvedbi.

Bat 642 je nameščen ležeče tik tesnilke 684. Bat 642 je prednostno običajno oblikovan kot kolut, ki ima okroglo zunanjo obliko. Bat 642 ima vrh ali prvi konec 650, ki je poševno usmerjen in drugi ali spodnji konec 652, ki je raven.

V tej izvedbi vsebuje elastični element 670 običajno cilindričen, elastičen in neporozen material. V svojem položaju mirovanja ima element 670 prednostno zunanji premer, ki je manjši kot premer prehoda 636, v katerem je nameščen. Element 670 je nameščen na robu 661, oblikovanem znotraj prehoda 636 in spodnjega konca 652 bata 642.

Utori 685,686 so oblikovani v stranski steni ohišja 628 znotraj prehoda 636, vključujoč del, ki definira rob 661. Utori 685,686 so razporejeni tako, da podpirajo zunanje površine elementa 670 na način, ki omogoča, da fluid teče med elementom 670 in ohišjem 628, kot je opisano spodaj.

Uporaba ventila 620 te izvedbe je, kot sledi. Uporabnik najprej priključi prvo medicinsko sredstvo (glej sliko 1) na prehodno odprtino 635 pri drugem koncu 634 ohišja 628. Kadar je prvo medicinsko sredstvo zgoraj opisanega tipa, je prosti konec cevi voden nad steno 676 med zunanjo stranjo stene in notranjo stranjo puše 678.

Uporabnik nato sklopi drugo medicinsko sredstvo 626 na prvo prehodno odprtino 631 ventila 620. Prednostno ima medicinsko sredstvo topo konico 637 kanile. Uporabnik pomika naprej konico 637 kanile skozi režo 684 v tesnilki 682, dokler ta ne prime vrha 650 bata 642. Ko uporabnik dodatno pomika sredstvo naprej, je bat 642 potisnjen navzdol, stiskajoč element 670.

Kadar je v tej legi, je vzpostavljena pot toka fluida od drugega medicinskega sredstva 626 skozi ventil 620 do prvega medicinskega sredstva. Fluid teče skozi konico 637 kanile skozi prehod 636. Omogočeno je, da fluid teče mimo elementa 670 skozi utore 685,686. Celotni volumen fluida znotraj ventila 620 je količina VI, kadar je drugo medicinsko sredstvo priključeno in fluid polni prehod 636 in tisti prostor med vrhom 650 bata 642 in dnom tesnilke 682, kadar je bat 642 pritisnjen.

Najbolj pomembno je, da, kadar se drugo medicinsko sredstvo 626 odklopi od ventila 620, povzroči ventil 620, da fluid teče v smeri prvega medicinskega sredstva skozi drugo prehodno odprtino

635. Ko se odklopi drugo medicinsko sredstvo 626, se element 670

-34razširi, potiskajoč bat 642 navzgor v tisto lego, ki je ponazorjena na sliki 28.

Istočasno pride do zmanjšanja celotnega volumna ali prostora fluida v prehodu 636 med batom 642 in tesnilko 682. Brž ko se bat 642 pomakne navzgor do točke, pri kateri naleti na tesnilko 682, preneha bat s pomikanjem in volumen fluida znotraj ventila 620 je pri minimalni količini V2.

Ker se volumen fluida v ventilu 620 zmanjšuje, ko se drugo medicinsko sredstvo 626 odklopi, mora biti nekaj fluida znotraj ohišja 628 izrinjenega. Ta fluid se giblje skozi prehod 636 v smeri pacienta, pri čemer je celotni volumen fluida, ki teče v pozitivno smer, enak razliki med maksimalnim volumnom VI in minimalnim volumnom V2.

Brž ko je konica 637 sredstva 626 odstranjena, preprečuje ventil 620 kasnejši tok fluida od prvega medicinskega sredstva tam skozi, ker tesnilka 682 loči prehod 636 blizu prvega konca 630 ohišja 628.

Poleg zagotavljanja pozitivnega toka ima ventil 620 iz predloženega izuma druge prednosti. Zastajanje fluida je večinoma preprečeno, ker teče fluid skozi ohišje 628 v večinoma ravni poti.

Ventil 720 osme izvedbe v skladu s predloženim izumom je ponazorjen na slikah 30 in 31. Ta ventil 720 vključuje ohišje 728, ki je podobno onim, ki so opisana zgoraj z ozirom na ventile 220, 320 itd.

Ohišje 728 ima prvi konec 730, ki definira prvo prehodno odprtino 731 in drugi konec 732, ki definira drugo prehodno

-35odprtino 735. Prehod 736 se razteza skozi ohišje 728 od prvega do drugega konca 730,732.

Ponovno je del prehoda 736 blizu drugega konca 732 definiran s steno 776. Puša 778 se razteza okoli stene 776, pri čemer ima puša 778 več navojev 779 na svoji notranji površini.

Tesnilka 782, ki ima prej prerezano režo 784, je predvidena blizu prvega konca 730 ohišja 728, kot v zadnji izvedbi.

V tej izvedbi obsega elastični element 770 običajno cilindričen, elastičen in votel člen. V svojem stanju mirovanja ima element 770 prednostno zunanji premer, ki je manjši kot premer prehoda 736, v katerem je nameščen. Element 770 definira notranji prostor 771, ki je hermetično zaprt od prehoda 736. Element 770 je nameščen na robu 761, oblikovanem znotraj ohišja 728.

Nagnjena površina 781, ki prijema kanilo 781, je definirana pri vrhu elementa 770.

Odvod 775 se izteza skozi ohišje 628 od notranjega prostora 771 znotraj elementa 770 do neke točke zunaj ohišja 628. V ponazorjeni izvedbi se odvod 775 konča v prostoru med steno 776 in pušo 778.

Uporaba ventila 720 te izvedbe je, kot sledi. Uporabnik priključi najprej prvo medicinsko sredstvo (glej sliko 1) na prehodno odprtino 735 pri drugem koncu 734 ohišja 728. Kadar je prvo medicinsko sredstvo zgoraj opisanega tipa, je prosti konec cevi voden nad steno 776 med zunanjo stranjo stene in notranjo stranjo puše 778.

Uporabnik nato sklopi drugo medicinsko sredstvo 726 na prvo

-36prehodno odprtino 731 ventila 720. Prednostno ima medicinsko sredstvo topo konico 737 kanile. Uporabnik pomika konico 737 kanile skozi režo 784 v tesnilki 782 naprej, dokler ta ne prime nagnjene površine 781 pri vrhu elementa 770. Ko uporabnik dodatno pomika sredstvo naprej, se element 770 stisne navzdol in navzven, zmanjšajoč volumen prostora 771, vendar povečujoč prostor fluida znotraj ventila 720.

Kadar je v tej legi, je vzpostavljena pot toka fluida od drugega medicinskega sredstva 726 skozi ventil 720 do prvega medicinskega sredstva. Fluid teče skozi konico 737 kanile vzdolž nagnjene površine 781 (pri čemer vrh kanile ni oviran) in skozi prehod 736. Celotni volumen fluida znotraj ventila 720, kadar je drugo medicinsko sredstvo priključeno in fluid polni prehod 736 ter tisti prostor med vrhom elementa 770 in dnom tesnilke 782, je količina VI.

Najbolj pomembno je, da, kadar se drugo medicinsko sredstvo 726 odklopi od ventila 720, povzroči ventil 720, da fluid teče v smeri prvega medicinskega sredstva skozi drugo prehodno odprtino 735. Ko se odklopi drugo medicinsko sredstvo 726, se element 770 giblje navzgor v tisto lego, ki je ponazorjena na sliki 30.

Istočasno pride do zmanjšanja celotnega volumna ali prostora fluida v prehodu 736 med elementom 770 in tesnilko 782, dokler ni volumen fluida znotraj ventila 720 na minimalni vrednosti V2.

Ker se volumen fluida v ventilu 720 zmanjšuje, ko se drugo medicinsko sredstvo 726 odklopi, mora biti nekaj fluida znotraj ohišja 728 izrinjenega. Ta fluid se giblje skozi prehod 736 v smeri pacienta, pri čemer je celotni volumen fluida, ki teče v pozitivno smer, enak razliki med maksimalnim volumnom VI in minimalnim volumnom V2.

-37,

Brž ko je konica 737 sredstva 726 odstranjena, preprečuje ventil 720 kasnejši tok fluida od prvega medicinskega sredstva tam skozi, ker tesnilka 782 loči prehod 736 blizu prvega konca 730 ohišja 728.

Poleg zagotavljanja pozitivnega toka ima ventil 720 iz predloženega izuma druge prednosti. Zastajanje fluida je običajno preprečeno, ker fluid teče skozi ohišje 728 v večinoma ravni poti.

Ventil 820 devete izvedbe v skladu s predloženim izumom je ponazorjen na slikah 32 in 33. Kot je ponazorjeno, obsega ta ventil 820 ohišje 828, ki je do neke mere podobno ohišjem ventilov 220, 320 itd., opisanim zgoraj.

Kot je ponazorjeno, ima ohišje 828 telo, ki ima prvi konec 830, definirajoč prvo prehodno odprtino 831 in nasproten drugi konec 832. Glavni prehod 836 se razteza od prvega konca 830 proti drugemu koncu 832 ohišja. Glavni prehod 836 je definiran z notranjo površino stene ohišja 828. Glavni prehod 836 je v obliki cilindričen.

Prehod 838 podaljška se razteza od glavnega prehoda 836 do drugega konca 832. Prehod 838 podaljška je prednostno definiran s steno 876 in je običajno v obliki cilindričen, čeprav v premeru manjši kot glavni prehod 836.

Elastična tesnilka 882 je predvidena blizu prvega konca 830 ohišja 828. Tesnilka 882 ima običajno okroglo ali obrobno zunanjo obliko za montažo znotraj prehoda 836 in prednostno vključuje predoblikovano režo 884, skozi katero gre lahko konica medicinskega sredstva. Tesnilka 882 je prednostno konstruirana iz elastičnega materiala tako, da se naravno vrne v lego, kot

-38je ponazorjena na sliki 32, kjer je reža 884 zaprta in je preprečeno, da bi fluid šel tam skozi.

Bolj pomembno pa je, da je tesnilka 882 prirejena tako, da se, ko se sredstvo potiska skozi režo 884, vsaj del tesnilke 882 giblje v smeri prvega konca 830 ohišja 828, pri čemer se prostor fluida ali volumen znotraj ohišja 828 poveča. Istočasno je tesnilka 882 prirejena tako, da, ko se sredstvo potegne nazaj, se tesnilka 882 giblje v smeri drugega konca 832 ohišja 828, zmanjšajoč prostor fluida ali volumen v njem.

Puša 878 je nameščena okoli stene 876 pri drugem koncu 832 ohišja 828, Puša 878 ima prednostno navoje 879 na svoji notranji površini.

Delovanje ventila 820 bo zdaj podrobneje opisano s sklicevanjem na sliki 32 in 33. Uporabnik priključi najprej prvo medicinsko sredstvo (ni prikazano, ki pa je lahko podobno onemu, ponazorjenemu na sliki 1) na prehodno odprtino 835 odcepa pri tretjem koncu 834. Kadar je prvo medicinsko sredstvo zgoraj opisanega tipa, je prosti konec cevi voden nad steno 876 med zunanjo stranjo stene in notranjo stranjo puše 878.

Uporabnik nato sklopi drugo medicinsko sredstvo 826 na prvo prehodno odprtino 831 ventila 820. Prednostno ima medicinsko sredstvo topo konico 837 kanile. Uporabnik pomika naprej konico 837 kanile skozi režo 884 v tesnilki 882. Takrat se tesnilka 882 giblje v lego, kot je ponazorjena na sliki 33.

Kadar je v tej legi, je vzpostavljena pot toka fluida od drugega medicinskega sredstva 826 (kot na primer skozi cev iz I.V.

vrečke) skozi ventil 820 do prvega medicinskega sredstva (in tako skozi kateter k pacientu). Fluid teče skozi konico 837

-39kanile skozi glavni prehod 836 in prehod 838 podaljška. Celotni volumen fluida znotraj ventila 820, kadar je drugo medicinsko sredstvo priključeno, je količina VI.

Najbolj pomembno je, da, kadar se drugo medicinsko sredstvo 826 odklopi od ventila 820, povzroči ventil 820, da fluid teče v smeri prvega medicinskega sredstva skozi prehod 838 podaljška. Ko se odklopi drugo medicinsko sredstvo 826, se tesnilka 882 giblje nazaj v njeno lego, kot je ponazorjena na sliki 32. To povzroči, da se celotni volumen ali prostor fluida v ohišju 828 zmanjša na minimalno količino V2.

Ker se volumen fluida v ventilu 820 zmanjšuje, ko se drugo medicinsko sredstvo 826 odklopi, mora biti nekaj fluida znotraj ohišja 828 izrinjenega. Ta fluid se giblje skozi prehod 838 odcepa v smeri pacienta, pri čemer je celotni volumen fluida, ki teče v pozitivno smer, enak razliki med maksimalnim volumnom VI in minimalnim volumnom V2.

Brž ko je konica 837 sredstva odstranjena, preprečuje ventil 820 kasnejši tok fluida od prvega medicinskega sredstva tam skozi, ker se reža 884 v tesnilki 882 ponovno hermetično zapre, ločujoč prehod 836 blizu prvega konca 830 ohišja 828.

Poleg zagotavljanja pozitivnega toka ima ventil 820 iz predloženega izuma druge prednosti. Ventil 820 iz predloženega izuma ima svoje področje, ki vsebuje fluid, med tesnilko 882 in ohišjem 828, ki definira glavni prehod 836. Ta prostor se zalije vsakokrat, ko se fluid injicira skozi sredstvo 826.

Ventil 920 desete izvedbe v skladu s predloženim izumom je ponazorjen na slikah 34 in 35. Kot je ponazorjeno, ima ohišje

928 telo, ki ima prvi konec 930, definirajoč prvo prehodno

-40odprtino 931 in nasproten zaprt drugi konec 932. Odcep 933 sega do tretjega konca 934, ki definira prehodno odprtino 935 odcepa.

Odprtina v ohišju 928 pri prvem koncu vodi do komore 936 ali prehoda na eni strani membranskega elementa 970 do prehoda 938 odcepa. Prehod 938 odcepa se razteza od komore 936 v smeri, nasprotni drugemu koncu 930 ohišja 928. Prehod 938 odcepa je prednostno definiran s steno 976. Prehod 938 odcepa je v glavnem v obliki cilindričen.

Elastična, prej zarezana tesnilka 982, je predvidena blizu prvega konca 930 ohišja 928. Tesnilka 982 je običajno okrogla za montažo znotraj odprtine v prvem koncu 930 ohišja 928. Tesnilka 982 prednostno vključuje predoblikovano režo 984, skozi katero lahko gre konica medicinskega sredstva. Tesnilka 982 je prednostno konstruirana iz elastičnega materiala tako, da se naravno vrne v lego, ponazorjeno na sliki 34, kjer je reža 984 zaprta in je preprečeno, da bi fluid šel skozi njo.

Membrana 970 je nameščena znotraj votlega prostora znotraj ohišja 928 med prvim in drugim koncem 920,932. Membrana 970 običajno deli ta prostor v prvo komoro ali votlino 936 in drugo komoro 939. Membrana 970 je usmerjena v smeri navzgor, t.j., v smeri prvega konca 930 ohišja 929.

Vsaj en odvod 975 se razteza skozi steno ohišja 938 pri njegovem drugem koncu 932 do druge komore 939, omogočajoč, da zrak teče v in iz komore.

Kot pri prvi izvedbi je puša 978 nameščena okoli odcepa 933 ohišja 928. Puša 978 ima prednostno navoje 979 na svoji notranji površini.

-41Delovanje ventila 920 bo zdaj podrobno opisano s sklicevanjem na sliki 34 in 35. Uporabnik priključi najprej prvo medicinsko sredstvo (ni prikazano, ki pa je lahko podobno onemu, ponazorjenemu na sliki 1) na prehodno odprtino 935 odcepa pri tretjem koncu 934. Kadar je prvo medicinsko sredstvo zgoraj opisanega tipa, je prosti konec cevi voden nad steno 976 med zunanjo stranjo stene in notranjo stranjo puše 978.

Uporabnik nato sklopi drugo medicinsko sredstvo 926 na prvo prehodno odprtino 931 ventila 920. Prednostno ima medicinsko sredstvo topo konico 937 kanile. Uporabnik pomika naprej konico 937 kanile skozi režo 984 v tesnilki 982 in pritisne na membrano 970. Takrat se membrana 970 premakne v lego, kot je ponazorjena na sliki 35.

Kadar je v tej legi (kot je ponazorjeno na sliki 35) , je vzpostavljena pot toka fluida od drugega medicinskega sredstva 926 (kot na primer skozi cev iz I.V. vrečke) skozi ventil 920 do prvega medicinskega sredstva (in tako skozi kateter k pacientu). Fluid teče skozi konico 937 kanile v komoro 936, potem skozi prehod 938 odcepa. Celotni volumen fluida znotraj ventila 920, kadar je drugo medicinsko sredstvo priključeno, je količina VI.

Najbolj pomembno je, da, kadar se drugo medicinsko sredstvo 926 odklopi od ventila 920, povzroči ventil 920, da fluid teče v smeri prvega medicinskega sredstva skozi prehod 938 odcepa. Ko se odklopi drugo medicinsko sredstvo 926, se membrana 970 giblje navzgor nazaj v njeno lego, kot je ponazorjena na sliki 34. To povzroči, da se celotni volumen ali prostor fluida v ohišju 928 zmanjša na minimalno količino V2.

Ker se volumen fluida v ventilu 920 zmanjša, ko se drugo

-42medicinsko sredstvo 926 odklopi, mora biti nekaj fluida znotraj ohišja 928 izrinjenega. Ta fluid se giblje skozi prehod 938 odcepa v smeri pacienta, pri čemer je celotni volumen fluida, ki teče v pozitivno smer, enak razliki med maksimalnim volumnom VI in minimalnim volumnom V2.

Nadalje, brž ko je konica 937 sredstva odstranjena, preprečuje ventil 920 kasnejši tok fluida od prvega medicinskega sredstva tam skozi, ker se reža 984 v tesnilki 982 ponovno hermetično zapre, ločujoč prehod 936 blizu prvega konca 930 ohišja 928.

Poleg zagotavljanja pozitivnega toka ima ventil 920 iz predloženega izuma druge prednosti. Ventil 920 iz predloženega izuma ima svoje področje, ki vsebuje fluid, med tesnilko 982 in ohišjem 928, ki definira komoro 936. Ta prostor je zalit vsakokrat, ko se fluid injicira skozi sredstvo 926.

Ventil 1020 enajste izvedbe v skladu s predloženim izumom je ponazorjen na slikah 36-49. Ta ventil 1020 je podoben v mnogih pogledih ventilu iz prve izvedbe.

Sklicujoč se na sliko 36, vsebuje ventil 1020 ohišje 1028, ki je v obliki T, ki ima glavni del s prvim koncem 1030 in nasproten zaprt drugi konec 1032. Odcep 1033 se razteza navzven od glavnega dela, razen tega običajno pravokotno na tretji konec 1034, ki definira prehodno odprtino 1035 odcepa.

Kot je ponazorjeno na slikah 38 in 39, sega glavni prehod 1036 od prvega konca 1030 do zaprtega drugega konca 1032 znotraj ohišja 1028. Poleg tega sega prehod 1038 odcepa od glavnega prehoda 1036 skozi prehodno odprtino odcepa do tretjega konca

1034.

-43Glavni prehod 1036 ima dva premera. Prvi del prehoda 1036 z manjšim premerom sega od prvega konca 1030 do blizu prehoda 1038 odcepa. Premer glavnega prehoda 1036 potem narašča do odseka z večjim premerom, ki sega do drugega konca 1032. Rob 1048 je oblikovan v križišču teh dveh delov glavnega prehoda 1036.

Bat 1042 je premično nameščen znotraj glavnega prehoda 1036. Sklicujoč se na slike 44-48, je bat 1042 običajno cilindričen, z maksimalnim zunanjim premerom, ki je rahlo manjši kot maksimalni premer prehoda 1036. Bat 1042 ima prvi konec 1050 in drugi konec 1052 ter dolžino od konca do konca, ki je manjša kot razdalja od prvega konca 1030 do drugega konca 1032 ohišja 1028.

Bat 1042 ima prvi del 1054 telesa, ki se razširja od prvega konca 1050 do drugega dela 1056 telesa. Zunanji premer drugega dela 1056 telesa je večji kot tisti od prvega dela 1054 telesa, z naslonkom 1062, ki definira sečišče teh dveh delov. Ta naslonek 1062 je prirejen za prijemanje roba 1048 v ohišju 1028 na spodaj opisan način.

Utor 1066 je oblikovan v batu 1042 blizu njegovega drugega konca 1052. Prednostno je v tem utoru 1066 nameščena tesnilka 1068 (glej sliki 38 in 39) . Tesnilka 1068 prednostno obsega O obroček.

V oblikovana zareza ali izrez 1064 je definirana v prvem delu 1056 telesa bata 1042. Ta zareza 1064 se razširja od prvega konca 1050 proti drugemu koncu 1052.

V prednostni izvedbi je bat 1042 votel, s poglobljenim področjem v njem. Kot je ponazorjeno, obsega to področje izvrtino 1072, ki se razteza v batu 1042 od drugega konca 1052. Kot je ponazorjeno, ima izvrtina 1072 dva dela z razlikujočima se

-44premeroma, ki na ta način oblikujeta rob. Kadar je bat 1042 nameščen v ohišju 1028 (glej sliki 38 in 39), je izvrtina 1072 povezana s prehodom 1036.

Tesnilka 1082 je predvidena pri prvem koncu 1030 ohišja 1028 in zapira glavni prehod 1036 pri tem koncu. Tesnilka 1082 je prednostno nameščena na ohišje 1028 s končnim zapiralom 1083.

Tesnilka 1082 je prednostno elastičen, prej zarezan element, ki se da spet hermetično zapreti. Končno zapiralo 1083 ima konec s prehodom 1085 tam skozi, ki je pridružen glavnemu prehodu 1036. Cilindrična stranska stena 1087 se razširja od konca zapirala 1083 in je prirejena za prijemanje zunanje strani ohišja 1028 pri prvem koncu 1030. Kot je ponazorjeno, ima zapiralo 1083 utor na notranji strani stene 1087, ki sprejema rebro 1089 na zunanji strani ohišja 1028 v priredbi z zaskočnim nameščanjem (v angl. orig.: snap-fit).

Kot v predhodnih izvedbah je prehod 1038 odcepa definiran s stensko konstrukcijo 1076, ki se razteza navzven od glavnega dela ohišja 1028. Puša 1078 je razprta navzven od te stenske konstrukcije 1076. Navoji 1079 so nameščeni na notranji strani puše 1078.

Sestavljen ventil 1020, v katerem je bat 1042 nameščen v glavnem prehodu 1036 skozi ohišje 1028, je najbolje ponazorjen na slikah 38 in 39. Kot je ponazorjeno, deli tesnilka 1068 glavni prehod 1036 v prvo komoro 1039 in drugo komoro 1041. Prva komora 1039 obsega prostor med zaprtim drugim koncem 1032 ohišja 1028, drugim koncem 1052 bata 1042 in tisti prostor znotraj izvrtine 1072 v batu 1042. Druga komora 1041 je tisti prostor med tesnilko 1068 na batu 1042 in tesnilko 1082 pri prvem koncu 1030 ohišja 1028.

-45Kot je ponazorjeno, je bat 1042 gibljiv od prve ali nestisnjene lege, pri kateri naslonek 1062 drži rob 1048, do druge ali stisnjene lege, pri kateri je bat 1042 pomaknjen proti drugemu koncu 1032 ohišja 1028.

Sredstva so predvidena za usmerjanje bata 1042 v njegovo prvo lego. Prednostno to sredstvo obsega vzmet 1070. Kot je ponazorjeno, je vzmet 1070 spiralna vzmet, ki se razteza med drugim koncem 1032 ohišja 1028 in robom, oblikovanim v batu 1042 s spreminjanjem premera izvrtine 1072.

Prva komora 1039 je polnjena z zrakom. Da bi vzpostavili gibanje bata 1042 proti drugemu koncu 1032 ohišja 1028, je predviden odvod 1075 zraka skozi drugi konec 1032.

Zdaj bomo opisali delovanje ventila 1020. Uporabnik priključi najprej prvo medicinsko sredstvo na prehodno odprtino 1035 odcepa na zgoraj opisan način. Uporabnik nato potiska kanilo s topo konico ali drugo medicinsko sredstvo 1037 (glej sliko 39) skozi odprtino 1085 v zapiralu 1083 in potem skozi režo v tesnilki 1082. Uporabnik pomika naprej sredstvo 1037, dokler ne potisne bata 1042 proti drugemu koncu 1032 ohišja 1028, kot je ponazorjeno na sliki 39.

Kadar je bat 1042 v tej legi, je vzpostavljena pot toka od sredstva 1037 skozi drugo komoro 1041 med zunanjo stranjo bata 1042 in steno ohišja 1028 do prehoda 1038 odcepa. Fluid prosto teče skozi konico kanile 1037, ker je zagotovljen odprt prostor v obliki V pod vrhom pri prvem koncu 1050 bata 1052. V tej legi ima ventil 1020 maksimalno kapaciteto VI za fluid.

Kadar uporabnik odstrani kanilo 1037, se prej zarezana tesnilka v tesnilki 1082 ponovno hermetično zapre, preprečujoč, da bi

-46fluid tekel od glavnega prehoda 1026 iz prvega konca 1030 ventila 1020. Istočasno, ko je kanila 1037 ali drugo sredstvo odstranjeno, se bat 1042 giblje navzgor v lego, ponazorjeno na sliki 38, kot posledica sile vzmeti. Ko je bat 1042 v legi, ponazorjeni na sliki 38, je volumen znotraj ventila 1020 pri minimalnem V2.

Ker se volumen fluida v ventilu 1020 zmanjša, ko se bat 1042 pomakne navzgor, mora biti nekaj fluida v glavnem prehodu 1026 izrinjenega. Ta volumen fluida VI-V2 se giblje vzdolž bata 1042 v prehod 1038 odcepa.

Ta ventil 1020 ima tudi prednost, da pride do zalit ja pri vsaki uporabi in da se tesnilka 1082 lahko čisti na njeni zgornji površini, da se ta sterilizira.

Ventil 1120 dvanajste izvedbe v skladu s predloženim izumom je ponazorjen na slikah 49 in 50. Ventil 1120 te izvedbe ima ohišje 1128, ki definira glavni prehod 1136, raztezajoč se od prvega konca 1130 do komore 1141. Prehod 1138 odcepa vodi od komore 1141 običajno pravokotno na glavni prehod 1136.

Ohišje 1128 ima drugi konec 1132 nasproti prvemu koncu 1130, pri čemer je drugi konec 1132 odprt proti komori 1141.

Tesnilka 1182 je nameščena znotraj komore 1141. Kot je ponazorjeno, je tesnilka 1182 elastičen člen v obliki obrnjenega U. V prvi legi je tesnilka 1182 prirejena tako, da zapre prehod 1138 odcepa od komore 1141 (glej sliko 49).

Bat 1142 je nameščen znotraj glavnega prehoda 1136 in leži na vrhnjem delu tesnilke 1182. Kot je ponazorjeno, ima bat 1142 raven prvi konec 1150 in poševno usmerjen drugi konec 1152. Bat

-471142 je običajno v obliki preseka cilindričen.

Stena, ki definira glavni prehod 1136, je pri prvem koncu 1130 ohišja 1128 cilindrična. V smeri proti drugemu koncu 1132 je stena usmerjena poševno navzven, da definira nagnjeno površino 1148.

Tesnilka 1168 je prednostno predvidena pri prvem koncu 1130 ohišja 1128. Ta tesnilka 1168 je namenjena za tesnjenje proti zunanji strani bata 1142, da se prepreči tok fluida med batom 1142 in ohišjem 1128 pri prvem koncu 1130 ventila 1120.

Delovanje tega ventila 1120 je, kot sledi. Uporabnik pomakne konico kanile ali drugega medicinskega sredstva v sklapljanje s prvim koncem 1150 bata 1142. Uporabnik potiska bat 1142 proti drugemu koncu 1132 ohišja 1128, dokler se spojni člen za pričvrstitev Luer (v angl. orig.: luer-lock connector) ali podobno ne more sklopiti z navoji za sklapljanje na ohišju 1128, kot je ponazorjeno na sliki 50.

Ko se bat 1142 giblje navznoter, ker njegov koničast drugi konec 1152 prime tesnilko 1182 in se tesnilka sesede, se bat 1142 prevrne proti nagnjeni površini 1148 v razširjenem odseku glavnega prehoda 1136. Takrat zgornji konec 1150 bata 1142 ni več ravna površina z ozirom na konec kanile. Tako je dopuščeno, da fluid prosto teče iz konice kanile.

Ko se bat 1142 giblje navznoter, se tesnilka 1182 stisne na lego, pri kateri je prehod 1138 odcepa povezan s komoro 1141.

Pot fluida je vzpostavljena od kanile vzdolž zgornjega konca

1150 bata 1142 vzdolž glavnega prehoda 1136 v komoro 1141 in potem v prehod 1138 odcepa. Takrat je volumen fluida znotraj

-48ventila 1120 količina VI.

Kadar uporabnik odstrani kanilo, potisne tesnilka 1182 bat 1142 navzgor. Gibanje bata 1142 navzgor je olajšano z njegovim sklapljanjem z nagibajočo se površino 1148. Tesnilka 1182 eventualno pomakne bat 1142 v lego, ponazorjeno na sliki 49. Takrat tesnilka 1182 ponovno zatesni prehod 1138 odcepa iz komore 1141.

Poleg tega tesnilka 1168 zatesni okoli bata 1142, preprečujoč, da bi fluid tekel iz notranjosti ventila 1120 skozi glavni prehod 1136 v prvi konec 1130, na ta način povzročujoč pozitivni tok fluida.

Ko se tesnilka 1182 razširi, se volumen znotraj komore 1141 zmanjša, porivajoč fluid v prehod 1138 odcepa.

Ventil 1220 trinajste izvedbe v skladu s predloženim izumom je ponazorjen na slikah 51 in 52. Ta ventil 1220 ima priredbo z direktnim tokom, podobno tisti od ventilov, ponazorjenih na slikah 20-29.

Ventil 1220 ima ohišje 1228, ki ima prvi konec 1230 in drugi konec 1232. Glavni prehod 1236 se razteza od prvega konca 1230 do prehoda 1238 s krajšim podaljškom, segajočega do drugega konca 1232. Prehod 1238 podaljška je prvenstveno definiran s steno 1276, ki je nameščena znotraj puše 1278.

Tesnilka 1282 je nameščena v koničnem delu 1248 glavnega prehoda

1236 pri prvem koncu 1230. Tesnilka 1282 prednostno obsega prvi in drugi del tesnilke, ki, kadar sta sestavljena, tvorita člen v obliki obrnjenega prisekanega stožca (v angl. orig.: inverted frusto-conical shaped meznber) . Vsak del tesnilke je običajno v

-49preseku polkrožen (v horizontalni ravnini) in definira ravno notranjo površino 1283 za sklapljanje z drugim delom tesnilke. Zunanja površina 1185 vsakega dela tesnilke je ukrivljena in se zožuje navznoter od vrha proti dnu.

Vsak del tesnilke je usmerjen v smeri proti drugemu koncu 1232 ventila 1220. Elastičen, usmerjajoč člen 1270 ima prvi konec zvezan na spodnjo površino vsakega dela tesnilke in drugi konec pritrjen na ohišje 1228 neko razdaljo vzdolž glavnega prehoda 1236. Kot je ponazorjeno, obsega vsak usmerjajoč člen 1270 harmoniki podoben elastični člen.

Delovanje ventila 1220 je, kot sledi. Če ni v uporabi, usmerja usmerjajoči člen 1270, ustrezen vsakemu delu tesnilke 1282, dela tesnilke proti drugemu koncu 1232 ventila 1220. V tej legi tesnilka 1282 hermetično zapira glavni prehod 1236 pri prvem koncu 1230 ventila 1220.

Uporabnik vstavi kanilo ali drugo medicinsko napravo, kot je ponazorjeno na sliki 52, med dva dela tesnilke 1282. Ko uporabnik to naredi in pomika naprej kanilo, se morata dela tesnilke razširiti narazen, da se namesti kanila. To povzroči, da se dela tesnilke gibata navzgor proti prvemu koncu 1230 ventila 1220 vzdolž konične površine 1248 proti sili usmerjajočega člena 1270.

Brž ko je kanila vstavljena, je vzpostavljena pot fluida od tod skozi glavni prehod 1236 in prehod 1238 podaljška skozi ventil 1230. Takrat je volumen fluida znotraj ventila 1220 količina VI.

Kadar uporabnik odstrani kanilo, se zmanjša volumen fluida v ventilu 1220 na količino V2, povzročajoč, da se fluid izrine skozi prehod 1238 podaljška. Predvsem, brž ko je kanila

-50odmaknjena, potegneta usmerjajoča člena 1270 dela tesnilke nazaj proti drugemu koncu 1232 ventila 1230 v lego, ponazorjeno na sliki 51. Tesnilka 1282 v tej legi ponovno hermetično zapre glavni prehod 1236 pri prvem koncu 120 ventila 1220.

Zgoraj opisani ventili, ki imajo tesnilko (182, 282, 382, 482, 582, 682, 782, 882, 982, 1082, 1168, 1282) so lahko prilagojeni za uporabo z iglo ali drugim sredstvom namesto s ponazorjeno topo kanilo 37. V tej priredbi je tesnilka lahko kompaktna (t.j., ne prej zarezana) . V tem primeru je bat 142 (ali podoben člen v pozneje opisanih izvedbah) prednostno konstruiran iz trpežnega materiala, ki ga igla ne predre lahko.

Kot je opisano zgoraj, je vsak ventil prednostno opremljen s sredstvom za odpiranje in zapiranje poti fluida skozi ventil.

V vsaj eni izvedbi pomeni to premičen bat (primer bat 42, slika 12) , medtem ko je to v drugih izvedbah prej zarezana tesnilka (primer tesnilka 182, slika 19). Strokovnjaki bodo upoštevali, da je lahko predvidenih več sredstev poleg tistih opisanih. Na primer, lahko se uporablja septum, ki ga je mogoče ponovno hermetično zapreti ali podobno.

Poleg tega vključuje vsak ventil sredstvo za zmanjšanje volumna fluida v njem, kadar se eno od medicinskih sredstev odklopi, za ustvarjanje pozitivnega toka fluida. V nekaterih izvedbah je to sredstvo bat (primer bat 42, slika 12 ali bat 1042, slika 38) medtem ko je to v drugih izvedbah elastičen člen, kot na primer membrana ali peni podoben element (primer element 670, slika 28 ali element 770, slika 30) . Strokovnjaki bodo upoštevali, da se lahko predvidijo druga sredstva.

V nekaterih primerih je sredstvo za odpiranje in zapiranje poti fluida isto kot sredstvo za zmanjšanje volumna fluida (primer

-51bat 42, slika 12).

V zgoraj opisanih izvedbah se prostor fluida znotraj ventila poveča po vstavljanju medicinskega sredstva v stisnjenem stanju in se zmanjša po odstranitvi medicinskega sredstva v dekomprimiranem stanju. V nekaterih izvedbah se konstrukcija, ki definira prostor fluida znatno sprosti in ne kopiči znatne količine potencialne energije. Vstavljanje medicinskega sredstva povzroči spremembo v konstrukciji, ki ji dopušča, da nakopiči potencialno energijo. Potencialna energija se sprosti po odstranitvi medicinskega sredstva in konstrukcija se vrne v znatno sproščeno stanje.

Zgornje predstavlja opis najboljšega pričakovanega načina izvršitve predloženega izuma in načina in postopka njegovega uporabljanja v tako pravih, razumljivih, jedrnatih in natančnih strokovnih izrazih, da omogoča vsakemu strokovnjaku, ki se ga to tiče, da izdela in uporablja ta izum. Ta izum pa dopušča modifikacije in alternativne konstrukcije od tistega, ki je obravnavan zgoraj, ki so popolnoma ekvivalentne. Opisane izvedbe so mišljene kot ponazorilne in ne kot izčrpne. Torej ni namen, da se ta izum omeji na opisane posebne izvedbe. Nasprotno, namen je zaščititi vse modifikacije in alternativne konstrukcije, ki se pokažejo v smislu in okviru izuma, kot so na splošno izražene z naslednjimi zahtevki, ki posebno pokažejo in razločno zahtevajo stvarni predmet izuma.

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Medicinski ventil za uravnavanje toka fluida med prvim medicinskim sredstvom in drugim medicinskim sredstvom, pri čemer omenjeni ventil obsega telo, ki ima votlino v povezavi z omenjenim drugim medicinskim sredstvom in odprtino, prilagojeno za sprejemanje omenjenega prvega medicinskega sredstva in tesnilni element, nameščen znotraj omenjenega telesa in premičen med prvo lego, v kateri omenjena tesnilka preprečuje tok fluida skozi omenjeno telo in drugo lego, v kateri je dopuščen tok fluida skozi omenjeno telo, pri čemer omenjena votlina vključuje prostor fluida, ki se avtomatično in reverzibilno povečuje v velikosti, kadar se omenjeno prvo medicinsko sredstvo poveže na omenjeni ventil in ki se zmanjša v velikosti, kadar se omenjeno prvo medicinsko sredstvo odklopi.
2. Medicinski ventil po zahtevku 1, pri katerem je omenjeni tesnilni element neka tesnilka, ki ima prej zarezan prehod skozi njo, pri čemer je omenjeni prehod zaprt, kadar je omenjena tesnilka v omenjeni prvi legi.
3. Medicinski ventil po zahtevku 1, pri katerem omenjeni tesnilni element obsega bat, premično nameščen z ozirom na omenjeno telo.
4. Medicinski ventil po zahtevku 3, pri katerem je znotraj omenjene votline nameščen rob, omenjeni bat pa ima naslonek, pri čemer omenjeni naslonek prijema omenjeni rob, kadar je omenjeni bat v omenjeni prvi legi.
5. Medicinski ventil po zahtevku 4, ki vključuje sredstvo za usmerjanje omenjenega bata v omenjeno prvo lego.

-536. Medicinski ventil po zahtevku 5, pri katerem omenjeno sredstvo za usmerjanje obsega vzmet.
7. Medicinski ventil po zahtevku 3, pri katerem omenjeni bat ločuje omenjeno votlino v prvo, s fluidom polnjeno komoro in drugo, z zrakom polnjeno komoro.
8. Medicinski ventil po zahtevku 7, ki nadalje vključuje odvod skozi omenjeno telo, ki sega do omenjene, z zrakom polnjene komore.
9. Medicinski ventil po zahtevku 3, pri katerem ima omenjeni bat glavo za sklopitev z omenjenim prvim medicinskim sredstvom, pri čemer ima omenjena glava poševno usmerjeno površino.
10. Medicinski ventil po zahtevku 7, pri katerem omenjeni bat vključuje votlo vdolbino v povezavi z omenjeno, z zrakom polnjeno komoro.
11. Medicinski ventil po zahtevku 1, pri katerem je omenjena odprtina pri prvem koncu omenjenega telesa, pri čemer ima omenjeno telo zaprt drugi konec in odcep, pri čemer omenjeni odcep definira prehod odcepa, ki vodi iz omenjene votline.
12. Medicinski ventil po zahtevku 1, pri katerem je omenjena odprtina pri prvem koncu omenjenega telesa, omenjeno telo pa vsebuje drugi odprt konec.
13. Medicinski ventil po zahtevku 1, ki nadalje vključuje batni element, ki je premično nameščen znotraj omenjenega telesa.
14. Medicinski ventil po zahtevku 13, ki nadalje vsebuje sredstvo za usmerjanje omenjenega batnega elementa v smeri

-54omenjenega tesnilnega elementa.
15. Medicinski ventil po zahtevku 14, pri katerem omenjeno sredstvo za usmerjanje obsega vzmet.
16. Medicinski ventil po zahtevku 14, pri katerem omenjeno sredstvo za usmerjanje obsega člen, ki sodeluje z omenjenim telesom, da se definira z zrakom polnjena komora.
17. Medicinski ventil po zahtevku 14, pri katerem omenjeno sredstvo za usmerjanje obsega z zrakom polnjen člen.
18. Medicinski ventil po zahtevku 1, ki nadalje vsebuje membrano, nameščeno znotraj omenjene votline.
19. Medicinski ventil po zahtevku 18, pri čemer omenjena membrana ločuje omenjeno votlino v prvo komoro in drugo komoro in ki nadalje vključuje odvod, ki sega skozi omenjeno telo do omenjene druge komore.
20. Medicinski ventil za uravnavanje toka fluida med prvim medicinskim sredstvom in drugim medicinskim sredstvom, pri čemer omenjeni ventil obsega telo, ki ima votlino v povezavi z omenjenim drugim medicinskim sredstvom in odprtino, prilagojeno za sprejemanje omenjenega prvega medicinskega sredstva in tesnilko, nameščeno znotraj omenjenega telesa in premično med prvo lego, v kateri omenjena tesnilka preprečuje tok fluida skozi omenjeno telo in drugo lego, v kateri je tok fluida dopuščen skozi omenjeno telo, pri čemer omenjeni ventil definira prostor za fluid in ki dalje vključuje sredstvo, povezano na omenjeno telo za zmanjšanje prostora za fluid znotraj omenjenega ventila, kadar se omenjeno prvo medicinsko sredstvo odklopi.

-5521. Medicinski ventil po zahtevku 20, pri katerem omenjeno sredstvo obsega razširjajoč se elastičen člen z zaprtimi celicami.
22. Medicinski ventil po zahtevku 20, pri katerem omenjeno sredstvo obsega bat.
23. Medicinski ventil po zahtevku 20, pri katerem omenjeno sredstvo obsega mehur, polnjen z zrakom.
24. Medicinski ventil po zahtevku 23, pri katerem odvod vodi skozi omenjeno telo do omenjenega mehurja.
25. Medicinski ventil po zahtevku 20, pri katerem omenjeno sredstvo obsega membrano.
26. Medicinski ventil po zahtevku 22, pri katerem ima omenjeni bat prehod skozi.
27. Medicinski ventil po zahtevku 20, pri katerem je omenjena odprtina nameščena pri prvem koncu omenjenega telesa.
28. Medicinski ventil po zahtevku 27, pri katerem je omenjena tesnilka nameščena blizu omenjenega prvega konca omenjenega telesa in je omenjena votlina definirana z omenjenim telesom in omenjeno tesnilko.
29. Medicinski ventil po zahtevku 20, pri katerem je omenjeno sredstvo nameščeno znotraj omenjene votline.
30. Medicinski ventil po zahtevku 29, pri katerem omenjeno sredstvo ločuje omenjeno votlino v vsaj prvo in drugo komoro.

-5631. Medicinski ventil po zahtevku 30, pri katerem je ena od omenjene prve ali druge komore polnjena z zrakom.
32. Medicinski ventil za uravnavanje toka fluida med prvim medicinskim sredstvom, ki vodi do prvega predela in drugim medicinskim sredstvom, ki vodi do drugega predela, pri čemer omenjeni ventil obsega telo, ki ima votlino, pri čemer ima omenjeno telo prvo prehodno odprtino za povezovanje na omenjeno prvo medicinsko sredstvo in ki ima drugo prehodno odprtino, prilagojeno za sprejemanje omenjenega drugega medicinskega sredstva, tesnilko, povezano na omenjeno telo in premično med prvo lego, v kateri omenjena tesnilka preprečuje tok fluida skozi omenjeno telo med omenjenima prehodnima odprtinama in drugo lego, v kateri je tok fluida dopuščen skozi omenjeno telo, pri čemer omenjeni ventil definira prostor za fluid med omenjenima prehodnima odprtinama in ki dalje vključuje sredstvo, nameščeno znotraj omenjenega telesa za zmanjšanje omenjenega prostora za fluid znotraj omenjenega ventila, kadar se eno od omenjenih medicinskih sredstvev odklopi.
33. Postopek za doseganje pozitivnega toka fluida skozi prvo medicinsko sredstvo avtomatično za odklopitvijo drugega medicinskega sredstva od ventila, ki ima ohišje z elementom v njem za uravnavanje toka fluida skozi omenjeno ohišje, pri čemer omenjeni ventil definira volumen fluida znotraj omenjenega ohišja in je omenjeni ventil v povezavi z omenjenim prvim medicinskim sredstvom, obsegajoč stopnje:

odklapljanje omenjenega drugega medicinskega sredstva od omenjenega ventila;

pomikanje vsaj dela omenjenega elementa v lego, v kateri je tok fluida skozi omenjeni ventil v omenjeno drugo medicinsko sredstvo preprečen;

zmanjšanje volumna fluida znotraj omenjenega ventila; in

-57potiskanje fluida iz omenjenega ohišja proti omenjenemu prvemu medicinskemu sredstvu.
34. Postopek po zahtevku 33, pri katerem omenjeni element obsega elastično tesnilko, nameščeno v omenjenem ohišju, pri čemer ima omenjena tesnilka prehod skozi njo in pri katerem omenjena stopnja pomikanja obsega omogočanje, da se omenjena tesnilka razširi v lego, v kateri je omenjeni prehod skozi njo zaprt.
35. Postopek po zahtevku 33, pri katerem je batni element premično nameščen znotraj omenjenega ohišja omenjenega ventila, omenjena stopnja zmanjšanja pa obsega premikanje omenjenega batnega elementa.
36. Postopek po zahtevku 35, pri katerem omenjena stopnja odklapljanja obsega odstranjevanje omenjenega prvega medicinskega sredstva od prvega konca omenjenega ventila in pri katerem omenjena stopnja zmanjšanja obsega premikanje omenjenega bata proti omenjenemu prvemu koncu omenjenega ventila.
37. Postopek po zahtevku 33, pri katerem je nek člen nameščen znotraj omenjenega ohišja, pri čemer je omenjeni člen prirejen za povečanje omenjenega volumna fluida v omenjenem ohišju, ko se omenjeno prvo medicinsko sredstvo poveže na omenjeni ventil in pri katerem omenjena stopnja zmanjšanja volumna znotraj omenjenega ohišja obsega stopnjo omogočanja, da se omenjeni člen razširi v volumnu.
38. Postopek po zahtevku 33, pri katerem je nek člen nameščen znotraj omenjenega ohišja in sodeluje z omenjenim ohišjem, da se tvori komora, omenjena stopnja zmanjšanja volumna znotraj omenjenega ohišja pa obsega stopnjo povečanja volumna omenjene

-58komore.
39. Postopek po zahtevku 33, pri katerem omenjeni element obsega tesnilko in ki dalje vključuje bat, premično nameščen znotraj omenjenega ventila, pri čemer omenjeni bat sodeluje z omenjeno tesnilko in ohišjem, da se definira omenjeni volumen fluida in pri katerem omenjena stopnja zmanjšanja volumna fluida obsega stopnjo premikanja omenjenega bata proti omenjeni tesnilki.