SI20139A2 - Površinsko obdelano vozišče - Google Patents

Abstract

Površinsko obdelano vozišče je izvedeno z rezkanjem (5) utorov (1) globine od 1 do 10 mm in širine od 5 do 300 mm, ki so določeni s potrebno širino glede na vrsto komunikacije (2), utori (1) pa so speljani pod kotom od 0 do 90 stopinj glede na vzdolžno os (3) vozišča (2).ŕ

Description

Področje tehnike

Izum se nanaša na površinsko obdelano vozišče.

Stanje tehnike

Zaradi vozil in pešcev, postajajo ceste vse boj gladke. Njihova površina postaja vse mani hrapava, s tem pa se zmanjšuje tudi koeficient trenja na suhem, predvsem pa na mokrem vozišču. Zavorna pot vozil se podaljšuje. Ta negativni pojav nastaja predvsem zaradi vožnje preobremenjenih tovornih vozil, ki zaradi svoje teže nesorazmerno obrabljajo površino vozišča in s tem deformirajo njegov zgornji sloj. Na cesti se tako sčasoma pojavijo razpoke, vzdolžni izvoženi jarki in gladkost. Če dežuje, se v jarkih zadržuje voda. Voda prav tako ostaja na celotni površini ceste, ki nima pravilnega naklona. Če vozilo pelje v takšnih razmerah več kot 70 km na uro, se v njegovih pnevmatikah kopiči voda, ki nepravilno odteka, s tem pa se ustvari vodni film. Vozilo tako “zaplava” (aquaplaning), pnevmatike izgubijo stik z voziščem, vozilo pa zlahka in nekontrolirano drsi. Starejša vozišča, katerih naklon je usmerjen k bankinam, povzročajo, da se tovorna vozila nagibajo na desno stran. Zato je skrajna desna stran cestišča bolj obremenjena, s tem pa tudi bolj izvožena in gladka. Če vozilo vozi po tako uničenem vozišču, je koeficient trenja na desni strani manjši, zato vozilo zlahka zanaša na levo, s tem pa rse poveča nevarnost čelnega trčenja v vozila, ki vozijo iz nasprotne smeri. Omenjeno negativno delovnanje vozil se pojavlja na vseh kopenskih voziščih, katerih površina je pokrita z asfaltom, betonom ali granitom. Iz tega je razvidno, da se vsako leto samodejno zmanjšuje koeficient trenja, s tem pa tudi upada varnost vožnje na cestah. Obravnavana vozišča večinoma sanirajo tako, da na njihovo površino nanašajo sloje umetnih smol, asfaltnega betona, lojevca itd. V nekaterih primerih izvajajo lokalno rezkanje vzdolžno izvoženih jarkov v globino od 5 do 10 cm. Takšna mesta potem dodatno zalijejo z asfaltom, s čimer površina cestišča postane bolj hrapava. Tovrstna sanacija cest je zelo draga, dolgotrajna in zahteva veliko truda. Druga možnost sanacije takšnih cest je vzdolžno ploskovno rezkanje vozišča. S tem sicer odstranijo jarke, površina cestišča pa ostane polna majhnih, neenakomernih utorov. Vožnja po takšnem vozišču povzroča enakomerno hrumenje, razen tega pa se lahko deli asfalta odlomijo in poškodujejo druge udeležence v prometu.

Bistvo izuma

Izum omogoča, da zgoraj navedene pomankljivosti lahko v veliki meri odpadejo zahvaljujoč posebno površinsko obdelanemu vozišču. Pri tem gre gre za rezkanje utorov, katerih globina znaša 1 do 10 mm, širina pa 5 do 300 mm. Globina in širina utorov reguliramo po potrebi, rezkamo pa jih pod kotom a od 0 do 90° glede na vzdolžno os vozišča.

Prednost izrezanega profila je v tem, da v zelo majhni meri poškoduje vrhnji sloj komunikacije Razen tega je ustvarjena zadovoljiva hrapavost cestišča, v nasprotnem primeru pa grobe površine primerno zbrusimo. Navedeni profil ni občutljiv na negativne vplive podnebja (dež, sneg, led, itd.). Stična površina rezkanega profila je višinsko na istem nivoju kot površina rezkane površine na cestišču. Prednost navedenega profila, katerega širina znaša približno 30 cm in se jo da po potrebi regulirati, je tudi vožnja brez hrupa. Navedene profile v cestišče rezkamo pod kotom a med 0 do 90° glede na vzdolžno os vozišča. Rezkanje profilov izvajamo brez presledkov ali s presledki od 1 cm do nekaj deset metrov. Rezkati je mogoče vse znane materiale, ki so uporabljivi pri realizaciji vozišč.

Površinsko obdelano vozišče se odlikuje po nastalem profilu, ki blaži hrup in omogoča odvajanje vode. Takšen profil je mogoče izdelati z rezkanjem v obliki pravokotnika z globino 1 do 8 mm in širino 15 do 50 mm. Presledek med sosednjima utoroma znaša od 10 do 200 mm Presledek med sosednjima linijama utorov znaša od 100 do 300 mm, razmik med dvema sosednjima utoroma pa znaša najmanj 0,01 m.

Da postane površina bolj hrapava, je vozišče obdelano z rezkanjem enakomernih utorov valovite oblike. Utori so globoki od 1 do 5 mm, šroki pa od 5 do 15 mm. Širina utorov znaša od 100 do 300 mm,. S tem dosežemo enakomerno hrapav profil, katerega globina znaša od 1 do 5 mm in ki ima maksimalne protidrsne lastnosti. Tovrstni profil minimalno poškoduje zgornji sloj vozišča, razen tega pa ni občutljiv na negativne vplive podnebja (dež, sneg, led, itd ). Stična površina rezkanega profila je višinsko na istem nivoju kot površina rezkane površine na vozišču. S tem dosežemo tudi zmanjšanje hrupa kot posledice vožnje vozil.

Površinsko obdelano vozišče z retaderskim profilom omogoča zvočno opozarjanje na nevarne odseke vozišča. To dosežemo z rezkanjem pravokotnih trapezov, ki imajo stranici A in B dolgi 300 mm, stranici C in D pa od 1,5 do 3 mm.

Nevarnost drsenja vozil na mostovih zmanjšamo s tem, da vozišče rezkamo z enakomerno razporejenimi utori v obliki nihajev žage, katerih globina znaša 6 mm, širina pa med 5 in 20 mm. Presledek med sosednjima linijama utorov znaša od 100 do 250 mm, celotna širina rezkanih utorov pa znaša od 200 do 500 mm. Presledek med sosednjima utoroma znaša najmanj 0,01 m. Pozimi se s tem dalj časa ohranita sol in kemični posip na cestišču, obenem pa utori služijo kot rezervoar slanice. Profil utora je narejen tako, da se maksimalno zmanjša prečno odtekanje slanice, kar pomeni, da se le-ta zadržuje v utoru kot v nekakšnem rezervoraju. Na ta način se izredno poveča učinek taljenja ledu npr. na mostovih.

Hrup na betonskih površinah zmanjšamo s tem, da je vrhnji sloj vozišča obdelan z izravnalnim profilom. Utori na takšni površini imajo obliko črke V in njihova globina znaša 1 do 3 mm, širina pa 1,5 do 5 mm. Razmik med sosednjima utoroma znaša 1 do 5 mm. Tako se zbrusijo ostri robovi, ki nastajajo pri rezkanju vrhnjega betonskega sloja, da postane hrapav. Izravnalni profil odstrani največje izbokline na površinah zvišnisko razliko najmanj 1 mm. Tako se zmanjša hrup pri vožnji in s tem posredno tudi utrujenost voznikov. Ugodno je tudi to, da navedeni način rezkanja intenzivira odvajanje vode s cestišča. Druga prednost tako obdelanega vozišča je v tem, da ob takšni komunikaciji ni potrebno graditi zvočnih barier v urbaniziranih predelih (vaseh, mestih). Zato je čiščenje takšnega vozišča preprostejše in enostavnejše.

Preglednica slik na skici

Izum bo pobliže predstavljen s skico. Pri tem slika 1 kaže shematsko ureditev rezkanega profila zgornjega sloja cestišča, na katerem so trije vozni pasovi, slika 2 prerez skozi tihi profil za odvajanje vode, slika 3 prerez skozi hrapavi profil, slika 4 prerez skozi retarderski profil, slika 5 prerez skozi hruškasti profil na mostovih, slika 6 prerez skozi izravnalni profil na betonskih komunikacijah in slika 7 prerez skozi izrvanalni profil na asfaltu.

Primeri izvedbe izuma

Primer površinske obdelave vozišča je prikazan na na sliki 1 pri vozišču s tremi voznimi pasovi. Vozišče je opremljeno z zgornjim slojem 6 z utori 5, pri čemer je pri utorih 1 širina .v spremenljiva in znaša od 5 do 300 mm, globina A pa od 1 do 10 mm. Celotna-širina i utorov 5 znaša 300 mm. Utori 1 so izrezani pod kotom α med 0 in 90° glede na vzdolžno os 3 vozišča

2. Utore 5 v zgornjem sloju 6 vozišča 2 rezkamo z razmikom 7 (presledki) treh metrov v odstavnem pasu, medtem ko na desnem voznem pasu razmik 7 med presledki znaša šest metrov. Skrajni levi vozni pasje brez utorov 5.

Na zgornjem sloju vozišča po slikah 1 in 2 se nahaja profil, ki zmanjšuje hrup in odvaja vodo Navedeni profil je izdelan z rezkanjem utorov 5 v zgornjo površino vozišča 6 s širokimi utori 1 neenakomerne oblike, katerih globina h znaša med 1 in 5 mm, spremenljiva širina š pa znaša od 10 do 50 mm. Presledek 12 med sosednjima utoroma znaša 10 do 200 mm. Celotna širina .f rezkane površine 5 je 300 mm, utore 1 pa rezkamo pod kotom α od 0 do 90 ⁰ glede na os 3 vozišča 2 v smeri vožnje. Učinek rezkanega profila, ki zmanjšuje hrup, je razviden na sliki 2 Zaradi vpliva avtomobilskih pnevmatik iz profila oziroma vozišča 2 odteka voda, in sicer na rob vozišča. V tem primeru pnevmatike delujejo enako kot lopute rotacijske črpalke. Pod vplivom pnevmatik pa se navedeni profil tudi samodejno čisti.

Na zgornjem sloju vozišča po slikah 1 in 3 se nahaja hrapav profil, ki ga ustvarimo z rezkanjem utorov 5 v zgornjo površino vozišča 6 z enakomerno širokimi utori 1 valovite oblike, katerih globina h znaša 1 do 15 mm, širina š pa od 3 do 4 mm. Celotna širina š’ rezkane površine 5 je 300 mm, utore 1 pa rezkamo pod kotom α od 0 do 90 ⁰ glede na vzdolžno os 3 vozišča 2 v smeri vožnje. Učinek hrapavega profila je razviden na sliki 3. Robovi 8 utorov 1 rezkanjih površin 5 se tako “zagrizejo” v pnevmatike, s tem pa je zagotovljeno potrebno trenje. Pod vplivom pnevmatik na tem profilu 5 se navedeni profil tudi samodejno čisti, zmanjšuje pa se tudi hrup.

Na zgornjem sloju vozišča po slikah 1 in 4 nastaja retarderski profil, ki se ga ustvari s rezkanjem urotrov 5 v zgornjo površino vozišča 6 s širokimi utori 1 v obliki pravokotnega trapeza s stranicama A in B, katerih dolžina znaša 300 mm, ter stranicama C in D, katerih dolžina znaša 1,5 do 10 mm. Učinek retarderskega profila je sledeč: Globina h profila, ki znaša l, 5 do 10 mm, omogoča, da se pnevmatike pogreznejo na dno omenjenega profila Pnevmatike s premikanjem po navedenem dnu na koncu profila zadenejo prepreko - rob 10 profila, katerega globina h znaša npr. 10 mm, in se preko navedenga roba 10 zavrtijo naprej Zaradi tega nastaja zvočni efekt, ki opozori voznika na nevarno mesto na cesti, razen tega pa voznika prisili, da zmanjša hitrost vozila, kajti voznik podzavestno prične zavirati.

Na zgornjem sloju vozišča po slikah 1 in 5 nastaja profil za nabiranje slanice, ki ga izvedemo z rezkanjem urotov 5 v zgornjo površino vozišča 6 z enakomerno porazdeljenimi utori 1 v obliki nihaja žage, katerih globina h znaša od 5 do 15 mm, širina š pa od 5 do 15 mm. Presledek 12 med sosednjima utoroma 1 znaša od 100 do 300 mm, celotna širina š’ rezkane površine 5 pa znaša od 200 do 500 mm. Razmik 7 dveh sosednjih utorov 5 znaša najmanj 0 01

m. Učinek profila za nabiranje slanice je sledeč: Na vozišče na mostu, v katerega je vrezan navedeni profil, se preventivno nanese cestna sol, ki se nabira v utorih 1. Rezkane površine 5 izvedemo, daje profil za odvajanje čim manjši, kar pomeni, da se slanica zadržuje v utorih 1 To omogoča oblika utora 1, ki je izdelana tako, da se slanica zadržuje v utoru 1. Če sneži ali pada “ledeni” dež, voda priteče v utore 1 kjer nastane slanica. S tem se dvigne nivo slanice, ki se s pomočjo pnevmatik vozil nanaša na vozišče na mostu. S tem preprečimo prekasno soljenje cestišča in nastanek ledu. V primeru, ko so utori 1 prazni in na mostu nastane led, delujejo v tem primeru robovi 11 utorov 1 kot protidrsna površina.

Na zgornji površini vozišča po slikah 1, 6 in 7 je izravnalni profil, ki se ga ustvari s rezkanjem urotrov 5 v zgornjo površinovozišča 6 izveden z utori 1 v obliki črke V, oziroma žleba z globino 1 do 3 mm in širino 1,5 do 5 mm. Razdalja 12 med sosednjima utoroma 1 znaša od 1 do 5 mm. Z rahlim brušenjem izboklin, ki nastanejo na zgornjem sloju 6 vozišča 2, izravnamo razpoke 12 med posameznimi utori 1 na isti nivo. S tem se zmanjša hrup, ki nastaja zaradi vožnje avtomobilskih pnevmatik čez izbokline na površini cestišča. Delovanje izravnalnega profila je sledeče; Zaradi odstranitve velike količine ostrih robov in nastanka gladke površine, se pri vožnji vozila zmanjšuje hrup ne samo znotraj vozila, ampak tudi v celotnem okolju vozišča kot takega.

Industrijska uporabljivost

Površinsko obdelavo vozišča je mogoče izvesti na vseh kopenskih voziščih, saj lahko služi kot varnostni ukrep za zmanjšanje števila nevarnih predelov, ki nastajajo zaradi negativnih vplivov podnebja, zaradi zmanjšeavnja hrapavosti, ali pa zaradi preobremenjenih vozil, ki na vozišču vzdolžne jarke zaradi prevelike teže.

Za:

Blastrak-Morava, spol. s r.o.

Dipl. ing. Dušan BORŠTAR s p.

Domžale, SLO N I J A (81)

Claims (7)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Površinsko obdelano vozišče, označeno s tem, daje obdelano z rezkanjem (5) utorov (1) , katerih globina znaša od 1 do 15 mm, širina od 5 do 500 mm, pri čemer utore (1) rezkamo v potrebni širini vozišča (2), in sicer pod kotom a od 0 do 90° glede na vzdolžno os (3) vozišča (2) .
2. 2. Površinsko obdelano vozišče po zahtevku 1, označeno s tem, da je obdelano z rezkanjem (5) utorov (1) v obliki pravokotnika, katerega globina znaša od 1 do 8 mm, širina pa 5 do 50 mm, ter s presledkom (12) med sosednjima utoroma od 10 do 200 mm, pri čemer celotna širina širina (š’) rezkane površine (5) znaša od 100 do 300 mm, presledek (7) med dvema sosednjima utoroma (5) pa najmanj 10 mm.
3. 3. Površinsko obdelano vozišče po zahtevku 1, označeno s tem, da je obdelano z rezkanjem (5) z enakomerno porazdeljenimi utori (1) valovite oblike, katerih globina znaša od 1 do 15 mm, širina pa od 5 do 15 mm, pri čemer celotna širina rezkane površine (5) znaša od 100 do 300 mm, presledek (7) med dvema sosednjima utoroma (5) pa najmanj 0,0 lm.
4. 4. Površinsko obdelano vozišče po zahtevku 1, označeno s tem, da je obdelano z rezkanjem (5) z utori (1) v obliki pravokotnega trapeza s stranicama A in B, katerih dolžina je 300 mm, in stranicama C in D, katerih dolžina je od 1,5 do 10 mm.
5. 5. Površinsko obdelano vozišče po zahtevku 1, označeno s tem, da je obdelano z rezkanjem (5) z enakomerno porazdeljenimi utori (1) v obliki nihaja žagice, katerega globina znaša 6 mm, širina pa od 5 do 20 mm, pri čemer znaša presledek (12) med dvema sosednjima utoroma (1) od 100 do 250 mm, celotna širina širina rezkane površine (5) pa od 200 do 500 mm, in pri čemer presledek (7) med dvema sosednjima utoroma (5) znaša najmanj 0,01 m.
6. 6. Površinsko obdelano vozišče po zahtevku 1, označeno s tem, da je obdelano z rezkanjem (5) z neenakomerno razporejenimi utori (1) v obliki črke V, katerih globina znaša od 1 do 3 mm. širina pa od 1,5 do 5 mm, medtem ko presledek (12) med sosednjima utoroma (1) znaša od 1 do 5 mm.
7. 7. Površinsko obdelano vozišče po zahtevku 6, označeno s tem, da imajo utori (1) obliko žlebiča.