SI9720018A - Priključek meha za barvo - Google Patents

Abstract

Priključek meha za barvo za sistem za razdeljevanje barve, ki obsega v ohišju drsljiv bat. Prehod v ohišju vključuje dovod, ki je povezan z mehom za barvo, in odvod. Prehod vključuje tudi predrljivo membrano, nameščeno med dovodom in odvodom. Bat vključuje rezilo za predrtje membrane. Položaj bata v prehodu določa dva delovna položaja, ki omogočata štiri delovne izvedbe za transport, predrtje, razdeljevanje in shranjevanje.ŕ

Description

Ozadje izuma

Izum se nanaša na strokovno področje razdeljevalnih sistemov, zlasti na priključek za nadzorujoči dostop do naprave za razdeljevanje barve, kot je sklop stisljivega meha ali vreče. Izum je posebno uporaben pri mehu za barvo, ki ima priključek nameščen na enem koncu razdeljevalne naprave. S pomočjo tlaka iztisne razdeljevalna naprava iz prostora (votline) meha barvo, skozi izstop v priključek. Priključek vsebuje membrano, ki pred prebodenjem tesni barvo v mehu. Priključek vsebuje tudi ventil za izbirno dovoljevanje in preprečevanje teka barve skozi priključek, odvisno od njegove lege.

Splošno rečeno, znane so stisljive vreče ali mehovi, ki so uporabljeni za shranjevanje barve za razdeljevanje s čopičem ali drugače. Npr. ameriški patenti št. 103,640; 1,475,116; 2,869,162; 2,893,710; 3,070,824; 3,070,825; 3,918,820; 3,960,294; in 5,000,602 v splošnem prikazujejo in opisujejo znane naprave. Nekatere teh razdeljevalnih naprav so predvidene za uporabo barvanja velikih površin, nasprotno kot pri zagotavljanju manjših količin barve, ki so potrebne umetnikom ali grafičnim oblikovalcem. Še več, ta predhodna zasnova je sorazmerno kompleksna in omejena na posebne končne uporabnike.

Uporaba stisljivega meha za shranjevanje barve na značilen način vključuje ventilsko zasnovo za krmiljenje toka tekočine iz njega. Odvisno od zapletenosti predstavlja ventil pogosto glavni del stroška sistema, tako da niso zaželeni dragi ventili. Nasprotno, zaželen je zanesljiv ventilski sklop, ki ga lahko potrošnik z lahkoto upravlja med zaprtim in odprtim stanjem, in ki tudi preprečuje kapljanje iz meha, ko le-ta ni v uporabi. Prav tako je zaželeno zasnovati tak sistem, ki je zaplombiran do svoje prve uporabe, t.j. med transportom in pred prvo uporabo. Nadalje je zaželeno zasnovati tak način in sredstvo za odstranitev plombe, da je sredstvo poceni in zanesljivo, za uporabnika pa tudi za enostavno rokovanje.

Končno je zaželeno zagotoviti sistem, v katerem nudi ventil tak način za odprtje zaplombiranega meha za barvo v trenutku prve uporabe, kot tudi za krmiljenje toka tekočine iz njega med odpiranjem in kasnejšo uporabo. Taka ventilska zasnova mora biti poceni, zanesljiva in za uporabnika enostavna za rokovanje.

Bistvo izuma

Izum obravnava nov in izboljšan priključek meha za barvo za razdelilni sistem za barvo, ki premaga zgoraj navedene in druge probleme ter nudi enostaven, lahko uporabljiv ventil za začetno odstranitev plombe in krmiljenje toka tekočine iz meha za barvo.

V skladu z bolj omejenim vidikom izuma vsebuje priključek meha za barvo ohišje, ki ima v notranjosti komoro (prostor). V prostoru drsi bat za odstranitev plombe in krmiljenje toka tekočine iz meha za barvo. Prostor na značilen način vključuje membrano, ki je predvidena za predrtje in ki pokriva prehod tekočine med barvnim mehom in končnim izhodom. Bat ima rezilo za predrtje membrane in s tem za zagotavljanje poti prehoda tekočine. Bat deluje tudi tako, da odpre in zapre prehod tekočine, kadar je zaželeno razdeljevanje barve, oziroma kadar ni.

Bistvena prednost izuma je v poenostavljeni zasnovi priključka meha za barvo, ki je namenjen za razdeljevanje barve ali druge tekočine iz stisljivega meha.

Druga prednost izuma je v tem, da barvni tok iz meha zlahka krmilimo in razdeljujemo na nadzorovan način.

Nadaljnja prednost izuma je v enostavnosti uporabe, pri čemer je ventil drsljiv iz prve lege v drugo znotraj ohišja, iz česar izhajajo štirje načini uporabe meha za barvo.

Še nadaljnje prednosti in koristi izuma bodo razvidne strokovnjakom s tega področja po branju in razumevanju sledečega podrobnega opisa.

Kratek opis risb

Izum lahko zavzame materialno obliko v določenih delih in razmestitvah delov, katerih prednostni izvedbeni primeri bodo podrobneje opisani v opisu ter prikazani v priloženih risbah, na katerih kaže:

sl. 1 naris meha za barvo, ki uporablja predmetni izum;

sl. 2 tloris sklopa ohišja priključka meha za barvo;

sl. 3 vzdolžni prerez sklopa ohišja po črti 3-3 s sl. 2;

sl. 4 pogled od spodaj na sklop ohišja sl. 2;

sl. 5 pogled na konec sklopa ohišja z leve strani s sl. 2;

sl. 6 prečni presek po črtah 6-6 s sl.2;

sl. 7 stranski pogled sklopa ohišja z desne strani s sl. 2;

sl. 8 prečni presek po črti 8-8 s sl. 2;

sl. 9 povečan prečni presek obkroženega področja na sl. 3;

sl. 10 pogled od zgoraj na batni sklop, ki je uporabljen v priključku meha za barvo;

sl. 11 stranski pogled batnega sklopa s sl. 10;

sl. 12 končni pogled na batni sklop z desne strani s sl. 10 in 11;

sl. 13 končni pogled batnega sklopa z leve strani s sl. 10 in 11;

sl. 14 vzdolžni prerez po črti 14 -14 s sl. 10;

sl. 15 pogled od spodaj na batni sklop s sl. 10 in 11;

sl. 16 presek ventilskega sklopa s sl. 10 -15, ki je vstavljen v ohišni sklop s sl. 2 - 9; in ki kaže ventilski sklop v prvi legi;

sl. 17 prerez ventilskega sklopa in ohišja s sl. 16 v drugi legi;

sl. 18 pogled od spodaj na ohišje, potem ko je ventil predrl plombimo membrano; in sl. 19 pogled od spodaj, ki je podoben sl. 18, potem ko je rezilo odmaknjeno od predrte membrane.

Podroben opis prednostne izvedbe

Sklicujemo se na skice, ki so samo za prikaz prednostne izvedbe izuma in ne zaradi njegove omejitve. Čeprav bo izum opisan v podrobnostih z oziroma na prednostno izvedbo, je zaželeno, da ima izum širšo uporabo in da naj bo koristno uporabljen v sorodnih okoljih in priredbah. Na splošno kažejo slike priključek A, ki je uporabljen z napravo za razdeljevanje pri raznovrstnih uporabah. Priključek je podrobneje pritijen na mehu ali vsebniku B, ki je na splošno pravokotne oblike, določene z enim samim listom materiala, ki je zapognjen na enem koncu. Prosta konca lista sta spojena med seboj, da določata par ravnih stranskih sten. List je prednostno iz polietilena in spojen vzdolž svojih robnih odsekov, prednostno s toplotnim spajanjem (zvarom). Ko so robovi segreti, se material ene stranske stene spoji z drugo stransko steno vzdolž obrobja na način, ki je splošno dobro znan v stroki. Osrednja dela stranskih sten, ki se nahajata znotraj obrobja, ostajata nespojena in se zato lahko razširjata ali krčita proti ali vstran eden do drugega, da znotraj hranita tekočino, kot je barva. Po potrebi se barvo razdeljuje iz meha, kot bo opisano v nadaljevanju. Nadaljnje podrobnosti zasnove in delovanja meha je najti v našem SI patentu št. 9620028.

Med priležna, obrobno spojena odseka meha, je nameščen priključek A, ki je prednostno oblikovan iz polietilena. Priključek dovoljuje barvi, ki je shranjena v mehu, da jo po potrebi razdelimo iz njega. Priključek vsebuje ohišje C in bat D, kije namenjen za izbirno premikanje glede na ohišje C, da odpira in zapira prehod, kije izveden v njem.

Ohišje C priključka je podrobneje prikazano na sl. 2-9. Vsebuje votel cilindrični odsek 20, ki določa notranji prehod 22 (sl. 3), ki ima odprtini 24, 26 na nasprotnih koncih. Prva končna odprtina 24 ima manjšo dimenzijo, medtem ko je druga končna odprtina 26 nekoliko večja od stalnega prehoda zato, da sprejme bat, kot bo podrobneje opisano v nadaljevanju. Še več, prehod vsebuje par notranjih žlebov 32, 34, ki sodelujeta z batom, da zagotovita prvo in drugo lego bata glede na ohišje priključka. Nadaljnje podrobnosti delovanja žlebov bodo opisane v nadaljevanju.

V glavnem ravno rebro 40 se razprostira tangencialno od cilindričnega dela in je toplotno spojeno med obrobnima robovoma stranskih sten meha, kot je bilo opisano zgoraj.

Povečano rebro 40 zagotavlja potrebno plosko površino za toplotno valjenje ohišja priključka na meh B in za zagotovitev želene togosti in podpore, ki je potrebna za razdelitev barve skozi priključek.

Tretja odprtina ali prehod 42 poteka skozi rebro (sl. 4) in je v začetku zaprta za povezavo s prehodom zaradi prisotnosti membrane 44. Membrana 44 je prirejena za to, da je v izbranem trenutku prebodena, da ustvari pretočno pot med notranjostjo meha (skozi odprtino 42) in prehodom 22, zlasti skozi prvo končno odprtino 24. Dokler membrana ni prebodena, pa je notranjost meha zapečatena in barve ne moremo razdeljevati skozi priključek.

Ohišje C nadalje vsebuje izrastek ali izboklino 48 na svoji zunanji ploskvi, ki sodeluje z batom tako, da deluje kot zaskočni mehanizem, kot bo opisano v nadaljevanju. Drugi del sklopa priključka je ventil ali bat D, ki je samostojno prikazan na sl. 10 - 15. V osnovi ima cilindrično osnovo 50, iz katere izhaja podolgovata igla 52. Najbolj oddaljeni konec igle vsebuje konico 54 z majhnim premerom, ki je dimenzionirana za tesni vsed v prvo končno odprtino 24 ohišja. Preostanek igle je dimenzioniran za drsni vsed v prehod 22 ohišja. Igla je neznatno manjša v premeru kot prehod, tako, da barva ali druga tekočina, ki je shranjena v mehu, lahko teče skozi prehod ob igli proti zunanjemu koncu, potem ko smo prebodli membrano.

Za prebodenje membrane štrli rezilo 60 s telesa. Prednostno rezilo štrli v glavnem vzporedno z iglo v vzdolžni smeri iz osnove 30. Rezilo vsebuje rob 62, ki je določen na njegovem od središča oddaljenem koncu. V prednostni izvedbi vsebuje ta rezilni rob par ploskev 64 (sl. 15), ki ležita lomljeno ena na drugo in pod kotom oziroma poševno glede na vzdolžno os rezila. Torej je oblikovana ostra točka, ki je uporabljena za začetek prebodenja membrane.

Z nasprotnega konca osnove 50 in v bistvu v prečni smeri pa sega jeziček 70. Jeziček 70 ima glavni del, ki poteka vzporedno z iglo in rezilom, čeprav je prednostno nameščen diametralno od rezila. Glavni del jezička je raven (sl. 10) in vsebuje zob vprijemajoč zaklep 72, ki štrli navznoter proti osnovi, ter več razmaknjenih reber 74 na navzven segajoči ploskvi. Rebra olajšujejo uporabniku prijem bata, zaklep pa sodeluje z robom 48, da ohrani bat v ohišju priključka. To pomeni, da zob in zaklep drsita v osni smeri eden proti drugemu, kot je bat vstavljen v ohišju in je igla vodena v prehodu. Jeziček je elastično upognjen navzven stran s telesa, dokler se zob in zaklep skladno ne prekrivata. Lega zaklepa in zoba potem prepreči odstranitev bata iz ohišja.

Osnova 50 nadalje vsebuje izboklino 80. V prednostni izvedbi je ta izboklina obodno potekajoče zvezno dvignjeno področje, usklajeno s prvim in drugim žlebom 32, 34, ki sta izvedena v prehodu. Štiri različne oblike delovanja so določene z dvema medsebojnima legama ohišja in bata. Prva lega je prikazana na sl. 16, medtem ko je druga lega prikazana na sl. 17.

Specifično je prva oblika delovanja uporabljena med transportom, ko ostaja vsebina meha zapečatena, saj je membrana še zmeraj nedotaknjena. V tej prvi obliki je meh B tovarniško napolnjen z barvo in tudi zaplombiran, ker membrana 44 priključka Še ni predrta (sl. 3, 9 in 16). Bat D je vstavljen v ohišje C tako, da je zob zaskočen z zobasto delujočim zaklepom, da prepreči odstranitev bata D zaradi odsotnosti neprimerne, navzven upogibno delujoče sile na jeziček. Izboklina na telesu je sprejeta v prvem žlebu 32, da ohranja bat in ohišje med transportom v prvi legi.

Ko želimo kot končni uporabnik razdeliti barvo, potisnemo bat D naprej v prehod 22 tako, da rezilo 60 predre membrano, kot je prikazano na sl. 17, 18. V tem drugem delovnem načinu je bat potisnjen osno, dokler izboklina ne preide iz prvega žleba in sede v drugi žleb 34. To zagotovi končnemu uporabniku ugoden otipni občutek, da je bil bat pomaknjen najprej v drugo lego in daje bila membrana predrta.

Za razdelitev barve moramo bat D po predrtju membrane neznatno pomakniti nazaj v prehodu 22 proti prvi legi, kot je prikazano na sl. 15. Prva lega je, ponovno povedano, določena z lego izbokline v prvem žlebu 32. Kot je najbolje prikazano na sl. 16, in je igla odmaknjena od stranskih sten, ki določajo prehod skozi ohišje. Zato lahko, ko je konica 54 odmaknjena od prve končne odprtine 24 in je bila membrana predrta (sl. 19), barva izteče iz notranjosti meha skozi odprtino 42 v prehod 22 okoli igle in sodeluje s prvo končno odprtino.

Ko želimo zapreti pretok barve, moramo zapreti pot tekočine, kot je opisano zgoraj. To preprečuje zasušitev barve ali kapljanje le-te iz meha. Zasnova bata in ohišja po pričujočem izumu doseže to zaprtje s pomikom bata D naprej v prehodu 22 v drugo lego, to je, z namestitvijo igle in zlasti njene konice v odprtino (sl. 17, 18), s čimer je prekinjen pretok barve. Konica tesno vprijemlje v odprtino, s čimer odloči prehod barvnega toka. Še več, rezilo zapre oblikovano odprtino v membrani, da loči na tem mestu pretok barve. Izboklina je zopet nameščena v drugem žlebu 34, za zanesljivo indikacijo, da je bat postavljen pravilno, za zatesnitev odprtine in preprečitev nadaljnjega toka barve. Končni uporabnik lahko potem dodatno premakne bat glede na ohišje priključka med prvo in drugo lego, da regulira tok barve kakor želi.

Kot povzetek naj povemo, da, čeprav so štirje delovni načini vključeni med transportom, razdeljevanjem barve in shranjevanjem meha za barve, zahteva priključek A meha za barve samo dve legi za zagotovitev teh štirih delovnih stanj. Nadalje, zaradi tesnenja samo na zunanji strani meha, ne obstaja prostor, kjer bi se barva lahko posušila in s tem zamašila sklop. Ker je odprtina, ki jo tvori membrana, manjšega premera, bo tlak, ki ga izvajamo na meh, težje ustvaril silo, ki bi presegla zadrževalno silo, ki je določena med izboklino na batu in drugim žlebom v prehodu v ohišju.

Prav tako je pomembno, da je ohišje priključka prednostno nameščeno na središčnici meha. Kot je najbolje prikazano na sl. 4, je povečan obrobek prednostno izveden na mehu vzdolž senčenih polj 90, 92, ki sta locirani na nasprotnih straneh odprtine 42. Ker se meh rad napihne v obliki blazine, ko je napolnjen z barvo, lahko postane priključek lomljen, kar ni zaželeno. Da ohranimo priključek na središčnici meha, je ohišje spojeno na obeh, t.j., prvi oziroma zgornji ter drugi oziroma spodnji ploskvi, t.j. 40a, 40b (sl. 2 in 4). Spodnja ploskev je spojena samo vzdolž osenčenega polja tako, da barva lahko teče še vedno skozi odprtino 42. Taka ureditev zagotovi ohišju priključka, da leži poravnan s središčnico meha. Obrobek lahko vsebuje tudi žlebove, ki so oblikovani v spodnji ploskvi, da olajšajo pretok barve v odprtino.

Izum je bil opisan z ozirom na prednostni izvedbeni primer. Očitno je, da drugi lahko dosežejo spremembe in zamenjave na osnovi branja in razumevanja tega opisa. Namen je, da so vključene vse take spremembe in zamenjave, dokler nastopajo znotraj obsega priloženih zahtevkov ali njihovih ekvivalentov.

Claims (21)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Priključek meha za barvo, označen s tem, da vsebuje:

   ohišje, ki ima prostor s predirljivo membrano, ki se razšiija najmanj delno v komoro in bat, ki je pomičen znotraj komore zaradi prediranja membrane.
2. 2. Priključek meha za barvo po zahtevku 1, označen s tem, da bat vsebuje rezilo za prediranje membrane.
3. 3. Priključek meha za barvo po zahtevku 1, označen s tem, da bat vsebuje iglo za zapiranje končne odprtine.
4. 4. Priključek meha za barvo po zahtevku 1, označen s tem, da komora v ohišju nadalje vsebuje končno odprtino.
5. 5. Priključek meha za barvo po zahtevku 4, označen s tem, da vsebuje prehod, ki se razprostira prečno na komoro s predrljivo membrano.
6. 6. Priključek meha za barvo po zahtevku 5, označen s tem, da je stranski vhod tekočinsko povezan s prehodom.
7. 7. Priključek meha za barvo po zahtevku 6, označen s tem, da prehod vsebuje oddelek med stranskim vhodom in predrljivo membrano, da je nepropustno ločen od komore, ko membrana ni predrta.
8. 8. Priključek meha za barvo po zahtevku 3, označen s tem, da bat vsebuje iglo za zapiranje končne odprtine.
9. 9. Priključek meha za barvo po zahtevku 8, označen s tem, da bat vsebuje osnovo, iz katere štrlita v osni smeri rezilo in podolgovata igla s konico.
10. 10. Priključek meha za barvo po zahtevku 8, označen s tem, da vsebuje zob vprijemajoči zaklep, ki deluje na osnovo.
11. 11. Priključek meha za barvo po zahtevku 10, označen s tem, da komora nadalje vsebuje zob za sprejem z njim vprijemajočega zaklepa, kije nameščen na osnovi.
12. 12. Priključek meha za barvo po zahtevku 1, označen s tem, da komora nadalje vsebuje pritrdilni obrobek za pritrditev meha za barvo na priključek meha za barvo.
13. 13. Priključek meha za barvo, označen s tem, da vsebuje:

    komoro, ki ima predrljivo membrano in končno odprtino v njem;

    sredstvo za predrtje membrane in tudi za zapiranje končne odprtine med istim gibom.
14. 14. Priključek meha za barvo po zahtevku 13, označen s tem, daje sredstvo za predrtje in zapiranje ventil, kije nameščen v komori.
15. 15. Priključek meha za barvo po zahtevku 14, označen s tem, da vsebuje ventil rezilo za predrtje membrane.
16. 16. Priključek meha za barvo po zahtevku 14, označen s tem, da vsebuje ventil konico za zapiranje končne odprtine.
17. 17. Priključek meha za barvo po zahtevku 13, označen s tem, da vsebuje še prehod, ki se razprostira prečno na komoro, pri čemer vsebuje prehod območje, ki ima stranski vhod in v njem predrljivo membrano.
18. 18. Priključek meha za barvo, označen s tem, da vsebuje:

    telo ventila, ki ima prvi vhod in drugi vhod, ki določata prehod tekočine med njima;

    predrljivo membrano, ki zapira prehod tekočine; in rezilo, kije pomično znotraj prehoda za barvo za predrtje membrane.
19. 19. Priključek meha za barvo po zahtevku 18, označen s tem, da vsebuje iglo, ki je drsljivo pomična znotraj prehoda za barvo za zapiranje in odpiranje druge odprtine.
20. 20. Metoda za odpiranje in omogočanje dostopa do barve iz meha za barvo, označena s tem, da obsega pomik bata z ostrim robom naprej v komoro tako, da je membrana, ki prekriva tekočinski prehod, ki povezuje meh za barvo z odprtino, predrta; in pomik bata nazaj v komoro tako, da je rezilo odmaknjeno iz predrte membrane, s čimer dovoljuje barvi znotraj meha za barvo teči skozi tekočinski prehod.
21. 21. Metoda po zahtevku 20, označena s tem, da nadalje obsega pomik bata naprej, ko ni več zaželen pretok barve skozi tekočinski prehod, tako, da zapiralo na batu tesni vhod.